Naše stopinje - Osnovna šola CENTER

Osnovna šola CENTER – Novo mesto 2012
Naše stopinje
Šolsko glasilo
osnovne šole CENTER

NAŠIM STOPINJAM NA POT ............................................... 1
DEVETOŠOLCI ODHAJAJO ................................................... 2
PROJEKT »POKLICNA VZGOJA V OSNOVNI ŠOLI« ............... 3
22. OTROŠKI PARLAMENT .................................................. 4
P R O J E K T »ZDRAVA ŠOLA« ........................................... 5
EVROPSKA VAS ................................................................... 8
EVROPA V ŠOLI ................................................................... 9
INTERVJU S FERIJEM LAINŠČKOM PREKO E-POŠTE .......... 10
Šola v naravi četrtošolcev................................................. 11
POMLADNI KONCERT NA NAŠI ŠOLI ................................. 12
DAN ZA SPREMEMBE: DRUŽENJE DVEH GENERACIJ ........ 13
JAZ TEBI RADOST, TI MENI MODROST ............................. 14
INTERVJU S PRIMOŽEM KOBETOM .................................. 16
Intervju z Janijem Muhičem ............................................. 17
NAJ UČENCA ..................................................................... 19
ZLATA PRIZNANJA OŠ CENTER .......................................... 20
BRALNA ZNAČKA 2011/2012 ............................................ 21
ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA 2012 ................................... 23
RUSKA BRALNA ZNAČKA................................................... 24
RASTLINA, ŽIVAL, KAMNINA LETA 2011 ........................... 24
ZDRAV DIH ZA NAVDIH ..................................................... 25
PRVA POMOČ ................................................................... 26
PEVSKI ZBOR ..................................................................... 27
SLOVENŠČINA ................................................................... 29
MATEMATIKA ................................................................... 30
RAZVEDRILNA MATEMATIKA ........................................... 33
LOGIKA ............................................................................. 34
ANGLEŠČINA ..................................................................... 36
NEMŠČINA ........................................................................ 36
ZGODOVINA ..................................................................... 37
BIOLOGIJA ........................................................................ 38
FIZIKA ................................................................................ 39
KEMIJA .............................................................................. 40
VESELA ŠOLA .................................................................... 40
GEOGRAFIJA ..................................................................... 41
Kazalo vsebine
PLANINCI ........................................................................... 42
PROMETNO TEKMOVANJE ............................................... 42
ŠAH ................................................................................... 43
ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA V LETU 2011/12 ........... 45
ATLETIKA ........................................................................... 45
KROS ................................................................................. 45
NAMIZNI TENIS ................................................................. 46
MLADINA IN GORE ............................................................ 46
VELESLALOM ..................................................................... 46
KOŠARKA ........................................................................... 46
ROKOMET ......................................................................... 47
ODBOJKA........................................................................... 47
MALI NOGOMET ............................................................... 48
ŠAH ................................................................................... 48
STRELJANJE ....................................................................... 48
BADMINTON ..................................................................... 49
NAJ ŠPORTNIKA 2011/2012 .............................................. 49
MOJ DAN NA MARSU ........................................................ 50
VEVERICA .......................................................................... 50
PESEM O GOBANU ............................................................ 51
PES MAKI PRIPOVEDUJE ................................................... 52
ŽIRAFA IN ZOBNI APARAT ................................................. 53
KAJ JE NA KONCU SVETA .................................................. 53
IMEL SEM NORO DOGODIVŠČINO .................................... 54
NAŠA MUCA TAČKA .......................................................... 54
IMELA SEM NORO DOGODIVŠČINO .................................. 55
JAZ SEM KOSOVIR ............................................................. 55
POTEP Z GLILI IN GLALOM ................................................ 56
POTEP Z GLILI IN GLALOM ................................................ 57
NAŠLA SEM ČUDNO ŽLICO ................................................ 58
LEPO MI JE Z DEDEKOM .................................................... 59
RIME .................................................................................. 59
UGANKI ............................................................................. 60
PRESENEČENJE ZA MAMO ................................................ 60
PRESENEČENJE ZA MAMICO ............................................. 60

OBISK IVANKE MESTNIK ................................................... 61
EMA HOČE V SVET ............................................................ 61
EMA HOČE V SVET ............................................................ 61
MOJA PRAVLJICA .............................................................. 62
ZAČARANI GUMBI ............................................................ 62
POSKRBI ZA DRUGE IN ZATE BO POSKRBLJENO ............... 62
SARA IN EVA ..................................................................... 63
KNJIGA .............................................................................. 63
TIMO IN NJEGOV RDEČI ZMAJ .......................................... 64
LETEČI ŽABEC OLIVER ....................................................... 64
KO UGASNEJO LUČI .......................................................... 65
SKRIVNOSTNA JAMA ........................................................ 65
TRI MALE RAČKE ............................................................... 66
MORSKI PES RUDOLF IN MALA MORSKA DEKLICA EMILIJA
.......................................................................................... 66
AJDA IN MATIC .................................................................. 66
SLADKE SANJE ................................................................... 67
ŽELVA IN ŽELVAK............................................................... 67
KUŽA IŠČE PRIJATELJA ....................................................... 68
RIBOLOV NA HOBOTNICO ................................................. 68
RUMENI STVOR IN ZEMLJAN ............................................ 69
LUKA IN ZMAJ ................................................................... 69
ZELENA OPICA .................................................................. 69
SONCE ............................................................................... 70
ČAROBNA URA .................................................................. 70
KAKO SEM SE NAUČIL VOZITI KOLO .................................. 70
KAKO SEM SE NAUČIL VOZITI KOLO .................................. 71
KAJ DIŠI? ........................................................................... 71
KAJ VSE DIŠI? .................................................................... 71

NAŠIM STOPINJAM NA POT
Vabimo vas, da se sprehodite z nami po šolskem glasilu »Naše stopinje«,
v katero smo ujeli nekaj utrinkov iz življenja in dela na naši šoli v
iztekajočem se šolskem letu.
Želimo vam prijetno branje in sproščujoče počitnice.

DEVETOŠOLCI ODHAJAJO
Dragi devetošolci, za vami je zahtevna pot, na kateri je bilo veliko uspehov in
padcev. Prispeli ste na cilj, ki pa je začetek nove poti.
Lepo je na novo začeti. Začetki so nepopisan list, na katerega lahko napišeš
najboljše mojstrovine, največje skrivnosti, najbolj izbrane besede. Pričeti
pomeni ustvarjati svet novih možnosti, ki jih prej še ni bilo. To je čas
pričakovanja rasti, je obdobje odprtih poti, čas, ko je vse mogoče.
Julia Doria
Vsi ste se odločili za pot znanja in se vpisali v različne srednješolske programe.
V gimnazijske programe se vas je vpisalo 39 %, srednje strokovno in tehnično
izobraževanje 55 % in srednje poklicno izobraževanje 6 %.
Želimo vam veliko dobre volje in vztrajnosti, drobnih radosti, optimizma in
veselja do življenja, v spominu pa naj vam ostanejo lepi trenutki iz otroštva.
Mateja Rems, svetovalna delavka

PROJEKT »POKLICNA VZGOJA V OSNOVNI ŠOLI«
V okviru poklicne vzgoje v osnovni šoli smo tudi letos vključili v projekt
spodbujanja poklicne vzgoje in spoznavanja področja strojništva. Učenci
sedmega razreda, ki jih je to področje zanimalo, so se vključili v delavnice, ki so
jih izvajali na Srednji strojni šoli in v Revozu.
Na delavnicah smo spoznali poklic avtokaroserista, avtoserviserja, monterja
ogrevalnih naprav in se preizkusili v določenih spretnostih; lakiranju, ravnanju
pločevine, menjavi pnevmatik, menjavi in brušenju zavornih ploščic ter
oblikovanju cevi za ogrevanje.
Spoznali smo delovno okolje, uporabljali številne naprave, orodje in različne
materiale, predvsem pa uživali v novih preizkušnjah.
Prijazni mentorji, številni stroji, naprave in sodobna tehnologija so na učence
naredili izmen vtis.
Delavnice so obiskovali: Gašper Bahor, Klemen Saje, Miha Per, Rok Mikec, Tomaž
Jarc, Maj Malenšek, Žan Keglovič in Andraž Krivec.
Mentorica Mateja Rems

22. OTROŠKI PARLAMENT
Na letošnjem otroškem parlamentu smo se pogovarjali o junakih današnjega
časa – kdo so in zakaj. Vsi učenci od 1. do 9. razreda so v delavnicah izbirali
pravljične, knjižne, risane, športne, glasbene, poklicne in druge »vsakodnevne«
junake.
Na zasedanju 22. šolskega parlamenta v mesecu februarju so mladi
parlamentarci predstavili oddelčne junake. Ugotavljali so, da so to zelo pogumni,
srčni, vztrajni, sočutni ljudje, ki pogosto tvegajo svoja življenja. Med športniki in
pevci so izpostavili tiste, ki del svojega zaslužka namenijo v humanitarne
namene, organizirajo dobrodelne koncerte.
Poleg gasilcev, reševalcev, policistov, zdravnikov in znanstvenikov so učenci
večkrat izpostavili še Petro Majdič, Tino Maze, Samirja Handanovića, Lionela
Messija, Majo Keuc, Dejana Zavca. Za mlajše učence so pravljični junaki:
Supermen, Batman, Kekec, Obuti maček, Sneguljčica, Pika Nogavička, Tom in
Jerry in drugi.
Niso pa pozabili tudi na naše najbolj vsakdanje junake, ki nesebično pomagajo in
vztrajajo v življenju. To so pogosto naključni mimoidoči, ki priskočijo na pomoč,
naši starši in učitelji, ki se trudijo iz dneva v dan, pa seveda prijatelji, ki nam
pomagajo in nas razumejo, ko to najbolj potrebujemo.
Šolski parlament
Po razpravi smo izvolili še učence, ki so šolo predstavljali na občinskem
parlamentu. To so bili Nejc Avbar iz 1.b, Luka Kramarič iz 5.b in Liza Mirtič iz 8.b.
Mentorica Mateja Rems

P R O J E K T »ZDRAVA ŠOLA«
Na OŠ Center smo se v letošnjem letu vključili v slovensko mrežo Zdravih šol.
Projekt organizira Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana, ki daje osnovne
smernice za delovanje.
Je skupno delo treh evropskih organizacij:
Svetovne zdravstvene organizacije, ki skrbi za promocijo zdravja,
Sveta Evrope in
Evropske unije, ki skrbita za povezavo med državami.
V okviru projekta smo dosedanjim projektom, povezanim z zdravjem, ki jih
izvajamo že vrsto let, dodali še nekaj novih:
- V pritličju šole smo uredili kotiček zdrave šole, kjer mesečno namenimo
pozornost izbrani temi. S plakati in prispevki učencev želimo dodatno opozarjati
na probleme pri zdravju ter ozaveščati učence, učitelje in starše, kako lahko sami
prispevamo k svojemu zdravju ali zdravju širše skupnosti na različnih področjih.
Na ta način smo obravnavali teme: kajenje, vode, prostovoljstvo in druge.
- Začeli smo z akcijo Podarimo sonce, s katero spodbujamo medvrstniško pomoč
pri učenju. Z akcijo bomo nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu.
- Vsak dan med poukom izvajamo minuto za zdravje.
- V okviru akcije Čas za spremembe smo izvedli druženje dveh genaracij. Babice
in dedki so ob knjigah, igrah in pogovoru spoznavali razmišljanje in “svet”
današnje mladine, sami pa so seznanjali učence o življenju njihove mladosti.
V želji, da bomo prav vsi, učenci, starši in učitelji, začutili, da je zdravje največje
bogastvo, bomo z aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje.
Nataša Dežan Avsec

KULTURNI ŽIVŽAV
STOPINJE MED PRAVLJICAMI
Ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga obeležujemo 8. februarja, smo na
Osnovni šoli Center 7. februarja že 11. zapored imeli delavnice s skupnim
zaključkom, ki je bil letos pravljični maraton in na katerem so tekmovali
predstavniki oddelčnih skupnosti predmetne stopnje. To je bil pravi zaključek
dela, ki je potekalo pod naslovom Stopinje med pravljicami. Spomnili smo se
200. obletnice prve izdaje Grimmovih pravljic, ki je bila natisnjena leta 1812.
Delo učencev od 6. do 9. razreda je potekalo v dvajsetih delavnicah prve tri
šolske ure.
SPREHOD PO DELAVNICAH
Šolski novinarki, Ana in Tina, sva imeli nalogo spremljati delo v čim več
delavnicah. Najprej sva obiskali go. Brodar, pri kateri so učenci brali ljudske
pravljice in pisali njihova nadaljevanja. Učiteljica jih je zelo pohvalila. Ko smo jo
povprašali o najljubši pravljici, je po kratkem premisleku povedala, da ji je k srcu
najbolj prirasla »Kdo je napravil Vidku srajčico« Frana Levstika. Učencem je bila
delavnica všeč, najbolj pa se jim je vtisnila v spomin pravljica Tri modre lisičke.
V učilnici ge. Krese je bil z učenci g. Ivan Potočar, ki nam je zaupal svojo najljubšo
pravljico – »Janko in Metka«. Ena od učenk nama je povedala, da se je za to
delavnico odločila, ker ima rada pravljice. Delavnica ji je bila zelo všeč, za
najljubšo pravljico pa se ni mogla odločiti.
Nato sva obiskali delavnico ge. Vlaste Pincolič, pri kateri so učenci prebirali
slovenske narodne pripovedke in se o njih tudi pogovarjali. Učenci so bili pridni,
učiteljičina najljubša pravljica pa je »O povodnem možu«. Eden izmed učencev je
povedal, da mu je delo všeč in da je njegova najljubša pravljica »Vžigalica«.
Eko delavnico je vodila ga. Darja Kavšek. Pisali in risali so ekološke pravljice. V
delavnici je bilo zelo mirno. Učenci so delavnico izbrali zaradi učiteljice in zaradi
teme ekologija, delavnica jim je bila všeč. Za najljubši pravljici pa sta bili izbrani
»Janko in Metka« ter »Pepelka«.
Po hodniku je dišalo in vonj po piškotih naju je popeljal do gospodinjske učilnice.
Pri ge. Marinki Kastelic je potekala slaščičarska delavnica, pekli so čarobno
pecivo. Učenci so bili zelo pridni. Učiteljici so najljubše pravljice iz knjige Pravljice
iz Benečije, in sicer »Fižolček, slamica in ogeljček«, »Lisica in jež« in »Skrb, Žalost
in Primojduš«. Ena od učenk se je za to delavnico odločila, ker rada kuha in zaradi
učiteljice. Delavnica ji je bila všeč, v otroštvu pa je najraje prisluhnila pravljicama
»Rdeča kapica« in »Trnuljičica«.

Odpravili sva se do delavnice gospe Danice Rangus, ki je bila tudi vodja
kulturnega dne. V delavnici so prebirali ruske pravljice in se o njih pogovarjali.
Učiteljici Andreji Krošelj, ki je bila takrat v učilnici, je najljubša pravljica
»Pepelka«. Nekaj mnenj, zakaj so se učenci odločili za delavnico: ker je šel tudi
sošolec; ker me je povabila učiteljica; ker me to zanima; ker druge niso bile
proste… Delavnica jim je bila zelo všeč. Njihova najljubša pravljica pa je »Zajec
dela za lisico«, ki so jo prebrali na začetku ure.
Odpravili sva se še do g. Valterja Rabiča, pri katerem so likovniki izdelovali reliefe
iz gline, ki bodo krasili likovno učilnico. Učence je pohvalil s tremi besedami:
»Genialni, pridni in ustvarjalni.« Njegova najljubša pravljica je »Obuti maček«,
učenci pa imajo raje »Lepotico in zver« in »Rdečo kapico«. Učenci so se za
delavnico odločili zaradi
povabila učitelja, delavnica jim
je všeč.
Delavni so bili tudi v ostalih
delavnicah.
PRAVLJIČNI MARATON
Ob 11. uri se je v telovadnici
pričela sklepna prireditev. Učenci so pod vodstvom ge. Alenke Novak na različne
inštrumente zaigrali Zdravljico, našo himno. Nato so peli Gumbki pod vodstvom
ge. Jane Zorko, zaplesala je šolska folklorna skupina pod mentorstvom ge.
Nataše Dežan Avsec, vokalna skupina pod taktirko ge. Alenke Novak je zapela
Želim si starih pravljic spet, učenke so pričarale pravljični ples pod vodstvom g.
Silva Kopača, za malo smeha pa so na oder prišle priljubljene Tercjalke pod
mentorstvom ge. Alenke Krese in vodile drugi del prireditve – pravljični maraton.
Učenci so pazljivo sledili novodobnim pripovedovalcem pravljic, odločilno
besedo pri izbiri najboljših pa je imela stroga strokovna žirija, v kateri so bili ga.
ravnateljica Marija Vranešič, g. Valter Rabič in vodja projekta Kulturni živžav ga.
Danica Rangus. Ocenjevalci so poudarili, da so bili prav vsi nastopajoči
pripovedovalci odlični in si zaslužijo naše občudovanje, za najboljše pa so bili
izbrani Eva Lindič, 8. b, Anamarija Penca, 9. b, in Lea Šinkovec, 9. a. Vsem
čestitamo!
Po prireditvi smo se posladkali s čarobnim pecivom, ki so ga spekli učenci pod
vodstvom ge. Marinke Kastelic. Tudi letošnji Kulturni živžav je uspel. Učenci so
pod vodstvom učiteljev obnovili svoje znanje in spoznali kaj novega ter postavili
slovensko kulturo na mesto, ki ji gre – združuje, oblikuje in dokazuje slovenski
narod!
Ana Čuk in Tina Lindič, 7. B

EVROPSKA VAS
V letošnjem šolskem letu smo se ponovno odločili za sodelovanje v projektu
Evropska vas.
Spoznavali in predstavili smo dve državi. To sta bili Poljska in Velika Britanija.
Naloge smo se lotili zelo zavzeto. Spoznavanje in predstavitev obeh držav je bila
večplastna.
Ustvarjali smo na področju zgodovine, geografije, glasbe, likovne vzgoje,
tehnične vzgoje, kulinarike in gledališkega kluba.
Sodelovali so učenci iz različnih oddelkov. Nekateri izdelki so nastajali v okviru
rednega pouka, to so bile predvsem makete stavb, ki so jih izdelovali učenci
šestega razreda, in zastave držav, ki so jih izdelovali učenci petega razreda pri
likovni vzgoji. Večino izdelkov, s katerimi smo se predstavili na prireditvi, so
izdelali učenci izven pouka. Izdelali so plakate z geografsko in zgodovinsko
vsebino. Učiteljica gospodinjstva je ob pomoči nekaterih učencev pripravila
kulinarične dobrote, ki so še posebej razveselile goste na prireditvi, saj so se z
njimi lahko okrepčali in posladkali.
Za delavnico so učenci šestega razreda pod mentorstvom gospe Valentićeve
izdelali oblačila za kraljico. Delavnico so poimenovali Quens Clothes. Za lažje
pohajkovanje po Poljski sta Laura in Ana ob pomoči mentorice Zlatke napisali
slovarček najpogostejših fraz in vprašalnic v poljsko-slovenskem jeziku.
Za predstavitev Velike Britanije je dramsko uprizoritev pripravila učiteljica
izbirnega predmeta
gledališki klub. T'rcjalke
(Grega, Tjaša in Maja), ki
so v svojem skeču odšle
raziskovat London, so tudi
tokrat opravile odličen
nastop. Požele so najdaljši
aplavz in objavo v
Dolenjskem listu.
V projektu je aktivno
sodelovalo več kot sto
učencev in deset učiteljev.
Vodja projekta:
Vlasta Pincolič

EVROPA V ŠOLI
Evropski parlament in Evropska komisija sta razglasila leto 2012 za Evropsko leto
aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Na osnovi tega je Nacionalni
odbor 13. natečaja Evropa v šoli določil temo natečaja v šolskem letu 2011/2012
z naslovom TI MENI RADOST – JAZ TEBI MODROST.
Na natečaju so sodelovali tudi učenci Osnovne šole Center in Podružnične šole
Mali Slatnik, ki so ustvarjali in razmišljali o medgeneracijskem sodelovanju in
solidarnosti.
Regijska ocenjevalna komisija je izbrala deset del naših učencev in jih
posredovala Nacionalnemu odboru natečaja Evropa v šoli, ki deluje v okviru
Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Na državno raven so se uvrstili:
1. triada
1. Eva Kocjan, 2. razred (literarni natečaj)
2. Gea Bahč, 2. razred (likovni natečaj)
3. Monika Sanjkovič, 2. razred (likovni natečaj)
2. triada
4. Žan Križan, 4. razred (literarni natečaj)
5. Elizabeta Kranjec, 4. razred (literarni natečaj)
6. Gašper Volčjak, 4. razred (likovni natečaj)
7. Klemen Verček, Leon Gorše, Lana Cedilnik, 6. razred (natečaj raziskovalnih
in projektnih nalog)
8. Lucija Kirar, Ana Bezjak, Ana Vrščaj, 6. razred (natečaj raziskovalnih in
projektnih nalog)
3. triada
9. Lea Košmrlj, 7. razred (likovni natečaj)
10. Eva Lindič, 8. razred (literarni natečaj)
Učenka Eva Kocjan je na literarnem natečaju (1. triada) s spisom Jaz babici
radost – ona meni modrost osvojila 1. mesto, za kar ji je Nacionalni odbor
podelil diplomo in aktivne petdnevne počitnice v enem od centrov šolskih in
obšolskih dejavnosti.
Naši učenci so se udeležili tudi zaključne prireditve nacionalnega natečaja Evropa
v šoli, ki je bila 9. maja 2012 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Na prireditvi so kot uvodni govorci nastopili Darja Groznik, predsednica Zveze
prijateljev mladine Slovenije, mag. Anže Logar, v. d. direktorja Urada Vlade RS za
komuniciranje, in Andrej Beloglavec, namestnik vodje Predstavništva Evropske
komisije v Republiki Sloveniji. Za pester plesno-glasbeni program so poskrbeli
Rok Trkaj, otroški pevski zbor OŠ Ketteja in Murna, Muzikalki Tanja in Maša,
plesalci plesne šole Minimundo in harmonikarski orkester Pustotnik.
V preddverju dvorane so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo izbranih
likovnih del natečaja.
Helena Dugonjić, mentorica natečaja Evropa v šoli

INTERVJU S FERIJEM LAINŠČKOM PREKO E-POŠTE
V mesecu novembru sem prek elektronske pošte Feriju Lainščku poslala prošnjo za
intervju. Ustregel mi je in mi že isti dan odgovoril na vsa vprašanja.
Izvedela sem, da je svojo prvo knjigo izdal leta 1981, ko je bil star 22 let. Najbolj so ga
spodbujali bralci, ki so imeli radi njegove knjige. Ko je bil še majhen, je sanjal, da bo
postal pilot. Napisal je že več kot 100 knjig. Misli, da so ideje za njegove nove knjige v
zraku, le občutiti jih je treba. Lahko piše kjerkoli in ne potrebuje posebne
koncentracije. Ko se odloči za pisanje romana, se mora podrobno seznaniti s tematiko
in snovjo, ki jo namerava obravnavati. Priprave lahko pomenijo tudi čakanje na navdih.
V tujini je izšlo že veliko njegovih knjig, ki jih sam ne šteje, ampak to počne njegov
agent za tujino. Ko konča s pisanjem nove knjige, čaka, kako se bodo na to odzvali
bralci. Nekoč ga je med obiskom na šoli neki deček vprašal, kdaj je umrl. To je bila po
njegovem mnenju zanimiva šala, saj je veliko pisateljev iz učbenikov mrtvih.
Da je postal pisatelj, se je zgodilo samo od sebe. Pisatelj za njega ni poklic, ampak način
življenja. Če ne bi postal pisatelj, bi bil kuhar. Kot otrok še ni pisal knjig, ampak samo
preprostejše pesmi. Nekaj časa je bil tudi novinar na radiu. V prostem času gre najraje
na sprehod s psom ali pa se druži z glasbeniki. Včasih piše tudi 24 ur na dan. Pri pisanju
knjig mu je najbolj všeč, da nastaja nekaj novega, nekaj, česar še ni bilo. Pravi, da je
vsaka pisateljska pot edinstvena, posebna in drugačna. Lahko nam reče le: ne bodite
kot drugi!
Po nekoliko resnejšem pogovoru sem ga nato vprašala še malce bolj sproščena
vprašanja. Star je 52 let. Najraje jé ribe in morske sadeže, pije pa rdeča vina iz krajev,
kjer je veliko sonca. Vzornikov nima, spoštuje pa vse pisatelje. Obiskoval je gimnazijo v
Murski Soboti in FSPN v Ljubljani, kjer je študiral novinarstvo. Noben izmed predmetov
v šoli mu ni bil preveč všeč, čeprav je bil odličen učenec. Njegov najljubši film je še
vedno Cigani letijo v nebo. Njegova najljubša knjiga iz otroštva je Čudovite
dogodivščine vajenca Hlapca avtorice Ivane Brlić Mažuranić. Sedaj najraje bere študije
psihoanalitika C. G. Junga. Nima najljubšega pisatelja, ampak ima rad vse knjige, ki ga
prijetno vznemirijo ali mu ponudijo občutke lepega. Rad ima svojega psa Goldija in
muco Maco. Ne spomni se občutka največje zadrege, ampak je redko v zadregi, saj že
zdaj ve, da življenje prinaša marsikaj in ga lahko človek vmes pošteno polomi. Ampak
tako pač je. Z veseljem se spomni najbolj srečnega trenutka, ko se mu je rodila hčerka
in ko se mu je rodil sin. V otroštvu se je bal hudobnih in strašnih ljudi in še zdaj se jih.
Izdal mi je tudi skrivnost, da bo kmalu izšel njegov novi roman z naslovom Jadrnica.
Njegove tri največje želje so, da bi ljubezen na tem svetu končno premagala zlo, da bi
bila ta zmaga dokončna in da se ljudje življenja z ljubeznijo in v ljubezni ne bi naveličali.
Vsem učencem OŠ Center želi sporočiti, da bodimo divji v srcu.
Lara Gašpar, 5. a

Šola v naravi četrtošolcev
V ponedeljek, 2. aprila, smo zjutraj čakali na avtobus, se delali odrasle in nismo
hoteli pokazati, da nam je malo tesno pri srcu, ko smo zapuščali svoje starše za
kar nekaj dni. Vznemirjeni smo bili in težko smo pričakovali svoje sobe ter vse
dogodivščine, ki so nas čakale. Pošteno povedano – kar malo strah nas je bilo,
vsaj zase lahko to rečem.
Na Medvedjem Brdu smo počeli veliko stvari. Plezali smo, uživali na
orientacijskem pohodu, streljali z lokom, gradili bivališča – gnezda, opazovali
zvezde in še veliko drugih reči. Najbolj mi je bilo všeč plezanje in seveda
opazovanje živali. Radi smo se tudi zadrževali v sobah, se družili in si s sošolci
delili male skrivnosti. Nesporazume smo hitro rešili. Učiteljici sta zvečer
nadomeščali naše starše. Vsak večer nam je učiteljica Manca brala pravljice o
Butalcih. Skoraj pri vsaki zgodbici se je nasmehnila ali pa se pričela celo smejati.
Tedaj smo se tudi spomnili na starše in to so bili redki trenutki domotožja. S
sošolkami smo se imele lepo v naši sobi in drugje. Povsod smo uživale in veselile
smo se priznanja ob lepo urejeni sobi. Zadnji večer je morala vsaka soba kaj
pokazati. Me košute smo si izmislile predstavo z naslovom Prijatelji. Vsi so se
zabavali.
V šoli v naravi ni bilo dolgočasno. Super je bilo! Veliko smo se naučili, postali še
boljši prijatelji in še bolj samostojni. In super je bilo spet priti domov.
Izabela Požar, 4. a

POMLADNI KONCERT NA NAŠI ŠOLI
12. in 13. aprila so naši nadobudni pevci treh pevskih zborov pod vodstvom
zborovodkinje Jane Zorko pripravili Pomladni koncert, tokrat že osmi po vrsti.
Naslov letošnjega se je glasil: VAŠ CENTER in POP ŠOLA.
Izvedli so ga kar trikrat. Prvi dan so nastopili za starše in stare starše, drugi dan
pa kar dvakrat, prvič za učence predmetne in drugič za učence razredne stopnje.
Na nastopu se je predstavilo 35 pevcev najmlajšega zbora, 36 pevcev tretjega in
četrtega razreda in 25 pevcev mladinskega zbora. Poleg njih se nam je
predstavila še šolska folklorna skupina, skupina Orffovega inštrumentarija, šest
napovedovalcev in korepetitorka Ana Čop.
Na prireditvi smo slišali dvajset pesmi različnih vsebin in avtorjev, tako tujih kot
domačih, med njimi pa tudi nekaj ljudskih pesmi.
Tako otrokom kot ostalim gledalcem na vseh treh prireditvah je bil nastop v
obliki informativnega programa na televiziji neznansko všeč. Pohvaliti je
potrebno tako izbor slišanih pesmi kot tudi samo izvedbo, ki je bila pod
strokovnim, skrbnim in ustvarjalnim vodstvom Jane Zorko res odlična.
Sara Mihalič (4. a) z mentorico

DAN ZA SPREMEMBE: DRUŽENJE DVEH GENERACIJ
21. aprila so se Dnevu za
spremembe, pobudi
Slovenske filantropije, s
katero že tretje leto
zapored
preko
prostovoljskih aktivnosti
spodbuja k povezovanju
skupnosti, po številnih
krajih po Sloveniji
pridružili številni
prostovoljci
in
prostovoljke.
Ker je letošnje leto leto medgeneracijske solidarnosti in se lahko na Dan za
spremembe spomnimo tudi starejših, smo se tudi na naši šoli odločili, da
obeležimo ta dan.
V četrtek, 19. 4. 2012, smo na naši šoli organizirali druženje dveh generacij. To so
bili učenci naše šole in njihovi dedki in babice. Namen tega dne je bil popestriti
vsakdan starejšim generacijam in jim ponuditi zabavo. Med druženjem so učenci
spoznavali knjige, ki so jih brali gostje, in igre, ki so se jih igrali kot otroci.
Našemu povabilu se je odzvalo 48 babic in dedkov. Vsi so nam odgovorili, da bi
še prišli. Druženje jim je popestrilo 26 učencev od drugega do osmega razreda.
Novinarja: Bor Ravbar, 6. c, Lara Gašpar, 5. a

JAZ TEBI RADOST, TI MENI MODROST
Čas, ki ga podarimo drug
drugemu, nas bogati.
Otroci s starimi ljudmi
preživimo zelo malo časa. V
šoli in popoldne se družimo z
drugimi otroki, nekaj časa
preživimo tudi s svojimi
starši. S starimi starši in z
drugimi starejšimi ljudmi pa
se srečujemo bolj redko. Vendar mislim, da to ni prav.
Kadar obiščem svojo babico, opazim, kako vesela me je. Še posebej jo
razveselim, kadar ji zaigram na kitaro. Pravi, da jo s tem spomnim na njene
mlade dni. Starejši ljudje se radi spominjajo svojih mladih let in iz njihovih zgodb
se lahko mi, otroci, kaj naučimo. Nedavno mi je o svoji mladosti pripovedovala
gospa, ki je še starejša od moje babice. Takrat je bil čas vojne, zato so živeli v
velikem strahu, hrane so imeli zelo malo, igrač pa sploh ne. Ob njenem
pripovedovanju sem si zaželela, da vojne ne bi doživeli nikoli več. Resničnih
zgodb, ki so jih ljudje doživeli med vojno, ne smemo nikoli pozabiti. Če nam jih
bodo starejši še naprej pripovedovali in jim bomo otroci znali prisluhniti, lahko iz
njih dobimo modrost za
svoje življenje. Zgodbe o
vojni nas lahko naučijo,
da se moramo vsi vsak
dan truditi za prijateljstvo
med ljudmi.
Prav bi bilo, da bi otroci
in starejši skupaj preživeli
več časa, saj nas oni
bogatijo s svojo
modrostjo, mi pa v
njihove dni prinašamo
razigranost, ki jih radosti.
ELIZABETA KRANJEC, 4. C

V RUSKEM CENTRU IN NA RADIU SLOVENIJA
Skupaj z dijaki novomeške gimnazije smo obiskali lepo urejen Ruski center
znanosti in kulture v Ljubljani. Tam so nas prijazno sprejeli in pogostili. Ogledali
smo si center, knjižnico, izvedeli marsikaj o ruski kulturi ter književnikih in bili
navdušeni nad virtualno predstavitvijo ruskih znamenitosti. Naučili smo se
pripraviti piroške, ki smo jih nato spekli in slastno dišeče tudi pojedli. Na terasi
centra smo se še fotografirali.
Na Radiu Slovenija smo si najprej ogledali največji in tehnično najbolj izpopolnjen
studio 26. V studiu, ki je domicil največjega glasbenega sestava Radiotelevizije
Slovenija – osemdesetčlanskega simfoničnega orkestra – smo spremljali delček
vaje za koncert Mozartine v Slovenski filharmoniji. V studiu 22 nam je Vojko
Frelih razložil delo tonskega mojstra, poklica, ki ga tudi sam izvrstno opravlja.
Na predvajanju drugega programa oziroma Vala 202 pa nam je urednica dneva
Simona Habič razložila, kako poteka delo neposredno v eter. Napovedovala je
Maja Šumej. Za hip smo ujeli tudi Radio Ga-ga. Ob petkih teče neposredno iz
studia prvega programa; vodi ga Sašo Hribar s sodelavci. Med njimi so tudi Jure
Mastnak, Tilen Artač in Nejc Mravlja. Če ste se kdaj vprašali, koliko osebnosti
imitirajo, je odgovor, kot smo izvedeli: najmanj 50. Ogled smo sklenili v studiu
14, v katerem je imel vajo glasbeni sestav Big band z dirigentom in
saksofonistom Tadejem Tomšičem in s pevko Evo Hren.
Naša vodička po Radiu Slovenija je bila prijazna gospa Ivica Artič, ki nas je
pohvalila kot zelo prijetno in izjemno disciplinirano skupino.
Osmošolci - 3. raven

INTERVJU S PRIMOŽEM KOBETOM
6. decembra 2011 smo učenci literarnonovinarskega
krožka opravili intervju s
Primožem Kobetom, novomeškim
maratoncem in kandidatom za olimpijske
igre. Zastavili smo mu nekaj vprašanj.
Izvedeli smo, da je z resno športno kariero
začel šele leta 2010 na svojo pobudo. Sicer
pa je že od majhnega sanjal, da bo postal
uspešen športnik. Njegov rekord v teku
maratona je 2 uri, 16 minut in 18 sekund.
Pred tekmo ima malo treme, vendar je ta
pozitivna. Da jo zmanjšuje, zaupa vase in se
skoncentrira. V svojih mislih preteče celo
progo z zaprtimi očmi in pomisli, kaj je
pomembno. Razmisli tudi, kdaj bo kaj popil
ali pojedel poseben gel. Na tekmo se
pripravlja s psihološko in telesno pripravo. Pretekel je že 10 maratonov in 15
polmaratonov v Sloveniji, Italiji, Španiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. Postavil
je četrti najboljši čas vseh Slovencev. Ko teče, mu je težko, a se počuti
sproščeno. Najbolj zanimiva izkušnja s tekem je ta, ko se je izgubil na tekmi na
Malem Lošinju, ker je bila proga slabo označena. Na olimpijske igre si želi iti zelo
močno, saj so le-te sanje vsakega športnika in so največje tekmovanje. Za te igre
obstajata dve normi, njemu je že uspelo doseči B normo, ki je 2 uri in 17 minut.
Za dosego A norme pa mora teči še dve minuti hitreje. Rad smuča in deska na
vodi, kot otrok pa je treniral inline hokej in nogomet. Po poklicu je profesor
športne vzgoje. V prostem času rad igra harmoniko in se igra s svojim sinom.
Odkar se resno ukvarja s športom, je imel dve poškodbi. Prvo lani na mišici na
nogi, drugo pa letos v hrustancu v kolku. Trenira trinajstkrat na teden od ene do
dve uri. Pri teku mu je najbolj všeč, ko teče po gozdu. Nam kot mladim
športnikom vliva pogum z besedami, da vsak lahko nekaj doseže in vsak najde
svoj talent.
Zaupal nam je še, da je star 30 let. Najraje jé testenine in pije višnjev sok. Ima
veliko vzornikov, med drugim Lanca Armstronga, Jureta Koširja in Haileja
Gebrasija. Obiskoval je Osnovno šolo Bršljin, Srednjo gradbeno šolo in Fakulteto
za šport. V šoli je imel najraje športno vzgojo, angleščino in geografijo. Njegov
najljubši film je Milice, najljubša knjiga iz otroštva pa Pet prijateljev. Zdaj najraje
prebira tekaške knjige in avtobiografije o tekačih. Njegova najljubša športnika sta

Petra Majdič in Messi. Najljubša žival je njegov ljubljenček, pes Ris. Največkrat je
v zadregi, če ga kakšen novinar vpraša vprašanje, na katero ne ve, kako
odgovoriti. Največ mu pomeni tekaška kariera, zato je bil najbolj vesel, ko je
dosegel normo za OI. Njegov največji strah v otroštvu je bil takrat, ko je sanjal,
da ima pod posteljo kače, ki se jih boji še sedaj. Družino in šport težko usklajuje,
njegovo udejstvovanje s športom pa ima tudi nekaj prednosti, saj je včasih veliko
doma.
V prihodnosti želi doseči A normo ter nastopiti na Ljubljanskem maratonu in
olimpijskih igrah. Njegove tri velike želje so, da bi tekel slovenski državni
maraton, bil na stopničkah in nastopil na Ljubljanskem maratonu ter ostal brez
poškodb.
Nam, učencem, je povedal, da je treba delati in se truditi, tudi če nam takoj ne
uspe. Na koncu smo se mu zahvalili za čas, ki si ga je vzel za nas, in mu zaželeli
veliko sreče.
Literarno novinarski krožek 4. in 5. Razredov
Intervju z Janijem Muhičem
V torek, 8. maja 2012, smo h krožku
povabili voditelja oddaje 24 ur zvečer,
Janija Muhiča. Z njim smo opravili krajši
intervju. Prišel je nasmejan in bil videti
sproščen, saj se je za mizo usedel bolj po
kavbojsko. (Njegov predlog smo
upoštevali pri pisanju našega uvoda.)
Najprej nas je zanimalo, kdo ga je za ta
poklic navdušil. Izvedeli smo, da
pravzaprav nihče. Čisto po naključju, ko
je spremljal prijatelja na avdicijo na
Studio D, so k branju povabili še njega.
Na koncu se je izkazalo, da prijatelj, ki je
imel veliko tremo, takrat ni bil sprejet, je
bil pa sprejet naš gost. Od takrat naprej
je bral novice na tej radijski postaji in jih tudi sam sestavljal. Že kot otrok se je
sicer igral novinarje, ni pa imel kakšne močne želje to tudi postati. V oddaji 24 ur
zvečer sodeluje že od vsega začetka, in sicer že pet let. Pred oddajo nima več
treme. Na začetku kariere jo je sicer malo imel, a jo je pregnal z mislijo na druge
stvari in sproščanjem. Novice sestavlja skupaj z urednikom. Skupaj določata tudi

vsebino za objavo in vrstni red novic. Med oddajo se počuti dobro, saj ve, da je
nanjo dobro pripravljen. V eni od oddaj smo ga gledalci lahko zalotili v kratkih
hlačah. To se je zgodilo po nesreči, ker je bilo v studiu zelo vroče, on pa je pozabil
na novo namontirane kamere, ki so jih namestili s ptičje perspektive. Svoje
službe ne bi menjal, saj mu je zelo všeč, če pa bi jo vendarle moral, bi si izbral
tako, pri kateri delo poteka v naravi. Vsak drugi teden vodi oddajo. Ko je ne vodi,
pa pomaga pri zbiranju in pripravi prispevkov. Za pripravo ene oddaje je
potreben cel dan od desetih zjutraj do enajstih zvečer. S sodelavci se zelo dobro
razume. Velikokrat se med naporno službo pošalijo in gredo skupaj na kavo. Kar
je najpomembneje, pa je to, da si med seboj pomagajo.
Usklajevanje družine in službe se mu zdi kar naporno. Ko dela ves dan, jih vidi
samo zjutraj in zvečer, ko že vsi spijo. Kadar ne vodi oddaj, pa veliko časa preživi
z njimi.
V prostem času se najraje igra z otroki, igrajo nogomet in košarko ali pa gredo vsi
skupaj na izlet. Obiskoval je OŠ Katja Rupena – današnji Center, Gimnazijo Novo
mesto in Pedagoško fakulteto v Ljubljani, kjer je študiral biologijo in kemijo.
Opravil je tudi 2-letno strokovno izobraževanje na RTV Slovenija in 4-letno šolo
retorike. Njegovi najljubši šolski predmeti so bili naravoslovni, težav pa ni imel z
nobenim. Rad je hodil v knjižnico, tam bral zanimive knjige in se tudi šalil s
sošolci. Njegova največja življenjska izkušnja je bila, ko je bil sprejet na avdicijo
na radiu.
Živi v Novem mestu v hiši v petčlanski družini. Njegovi otroci so 11-letna Špela, 9-
letni Matic in 6-letni Žiga. Njegov najljubši film je Milice, v katerem je tudi sam
igral, za najljubšo knjigo pa se kar ni mogel odločiti, ker jih je prebral zelo veliko.
Najraje jé telečji zrezek v gobovi omaki z ajdovimi štruklji s sirom in pije vodo.
Najbolj pri srcu so mu psi. Njegovi bližnji načrti za prihodnost so oddih na morju
ter izlet na Florido ali New York. Največje tri želje pa so, da otroci uspešno
izdelajo šolo, da bi njihova družina ostala zdrava in da bi videl veliko sveta.
Na koncu smo ga povprašali še, kaj bi svetoval nam kot mladim novinarjem.
Priporočil nam je, da naj nas zanima čim več stvari. Dobro je, če smo čim bolj
zvedavi, ne pa tudi preveč nadležni. Pomembno pa je tudi, da dobro opazujemo
okolico.
Za vse nasvete smo mu zelo hvaležni in marsikdo od nas si jih bo gotovo
zapomnil.
Literarno novinarski krožek 4. in 5. razredov

NAJ UČENCA
Jakob Fabjan, 9. a
Leja Šinkovec, 9. a
Naj učenec je tisti, ki je v
tekočem šolskem letu
osvojil največ najvišjih
priznanj na tekmovanjih
v znanju in je šoli v
ponos.
Jakob Fabjan se je uvrstil na 6 državnih tekmovanj, osvojil je 4 zlata priznanja, 2
srebrni in 2 bronasti priznanji. Osvojil je:
zlato priznanje in nagrado za 1. mesto na državnem tekmovanju iz razvedrilne
matematike, zlato priznanje iz logike, zlato Vegovo priznanje iz matematike,
zlato priznanje iz geografije, srebrno priznanje na področnem tekmovanju iz
zgodovine, srebrno Stefanovo priznanje na področnem tekmovanju iz fizike,
bronasti priznanji iz biologije in kemije, uvrstil se je na državni tekmovanji iz
fizike in kemije, bil je član zmagovalne ekipe prve pomoči, naši učenci so postali
državni prvaki.
Leja Šinkovec se je uvrstila na 4 državna tekmovanja in osvojila 2 zlati priznanji, 3
srebrna in 3 bronasta priznanja. Osvojila je:
zlato priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike, zlato
priznanje iz logike, srebrno Proteusovo priznanje na državnem tekmovanju iz
biologije, srebrno priznanje na področnem tekmovanju iz angleščine, srebrno
Vegovo priznanje na področnem tekmovanju iz matematike, bronasta priznanja
iz zgodovine, geografije in nemščine, uvrstila se je na področno tekmovanje iz
zgodovine ter na državno tekmovanje iz angleščine.

ZLATA PRIZNANJA OŠ CENTER
Zlato priznanje OŠ Center lahko osvoji učenec, ki je prejel v času šolanja na višji
stopnji vse možne pohvale naše šole, na nižji stopnji pa lahko manjka le pohvala
v 1. razredu. Letos so si to čast prislužili štirje učenci:
Grega Bajc, 9. a,
Tin Malenšek, 9. a,
Anja Fink, 9. b,
Tjaša Okleščen, 9. c.
Pripravila: Marinka Kastelic

BRALNA ZNAČKA 2011/2012
V letošnjem šolskem letu je bralno
značko opravilo 449 ali 82,08 % vseh
učencev,
na matični šoli od prvega do
petega razreda 228 učencev,
na predmetni stopnji (od 6. do 9.
razreda) 153 učencev,
na podružnici Mali Slatnik pa
vseh 68 učencev.
Bralce je vodilo in spodbujalo 19 mentorjev.
Bralno značko smo slovesno zaključili 12. aprila z gostjo pisateljico DESO MUCK.
Med devetošolci je 32 ZLATIH bralcev in bralk, ki so brali za bralno značko vseh
devet let šolanja. V mesecu maju so prejeli knjižno darilo ZLATI BRALEC, delo
Mira Cerarja KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO, ki ga podeljuje
društvo Bralna značka Slovenije.
Razred 1. r. 2. r. 3. r. 4. r. 5. r. 6. r. 7. r. 8. r. 9. r. Skup
aj
Število vseh
učencev
Število
bralcev
61 59 73 67 49 61 59 56 62 547
58 59 73 61 45 40 40 40 33 449

Zlati značkarji:
9. a: Grega Bajc, Mirjam Bele, Aleksander Bordelius, Kaja Čufer, Jakob Fabjan,
Daša Janičijevič, Tin Malenšek, Katja Pavlin, Simon Pavlin, Erazem Pušnik, Irena
Struna, Simon Šegula, Leja Šinkovec,
9. b: Jerica Črepinšek, Anja Fink, Pia Kavšček, Stella Krsnik, Mateo Matičević, Elvir
Muratović, Tiara Pavlovič, Ana Marija Penca, Gašper Plankar, Zala Rihtar, Rebeka
Udir, Nika Žagar,
9. c: Neja Barbič Zagorc, Blaž Kestnar, Tjaša Okleščen, Lija Plantan, Leja Seničar,
Sara Strajnar, Blaž Toplak.
Zbrala: Nevenka Granda

ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA 2012
Tekmovanje je potekalo v skladu s šolskim pravilnikom v četrtek, 8. 3. 2012,
šesto šolsko uro. Učenci so se potegovali za zlato priznanje, srebrno priznanje ter
priznanje.
RAZRED ŠT.
UČENCEV
ZLATO
PRIZNANJE
SREBRNO
PRIZNANJE
PRIZNANJE BREZ
PRIZNANJA
4. 17 13 3 1 0
5. 16 11 5 0 0
6. 18 9 7 2 0
7. 23 11 7 4 1
8. 15 5 7 1 2
9. 8 5 1 0 2
VSI 97 (100 %) 54 (55,6 %) 30 (30,9 %) 8 (8,2 %) 5 (5,2 %)
Glede na to, da so se tekmovanja udeležili boljši učenci, odstotek zlatih priznanj
ni presenetljiv. Naloge za učence od 6. do 9. razreda je pripravila Zlata Valentić,
naloge je tudi popravila, za učence 4. in 5. r. pa je oboje opravila Andreja Krošelj.
Tekmovalci, ki so osvojili zlato priznanje:
4. r.: Izabela Požar, 4. a, Sara Radulović, 4. b, Maj Dular, 4. c, Sara Mihalič, 4. a,
Sergej Pelko, 4. a, Eva Hočevar, 4. b, Domen Zupančič, 4. c, Lovro Mirtič, 4. a,
Kaja Mohar, 4. c, Elizabeta Kranjec, 4. c, Tjaša Remec, 4. a, Črt Hodnik, 4. c,
Gašper Volčjak, 4. c,
5. r.: Luka Hadl, 5. a, Andraž Pavlin, 5. b, Janez Žužek, 5. b, Lara Gašpar, 5. a, Nika
Molan, 5. a, Luka Kramarič, 5. b, Marko Zagorc, 5. a, Aljaž Klevišar, 5. a, Tian
Subašić, 5. b, Leila Atanasova, 5. b, Naja Židan, 5. b,
6. r.: Leon Gorše, 6. b, Jan van Elteren, 6. b, Hana Bajt, 6. b, Nika Povšič, 6. c, Kim
Malnarič, 6. b, Mark van Elteren, 6. b, Gregor Bahč, 6. c, Tadej Mohorčič, 6. a,
Bor Ravbar, 6. c,
7. r.: Lea Košmrlj, 7. c, Lea Janković, 7. a, Jošt Rudman, 7. a, Ana Čuk, 7. b,
Domen Mohorčič. 7. a, Lucija Zorko, 7. b, Žan Keglovič, 7. c, Jaka Kranjc, 7. b, Tina
Lindič, 7. b, Ivo Pajer, 7. b, Teodor Hočevar, 7. a,
8. r.: Vanja Dobrijević, 8. b, David Šegula, 8. c, Aljaž Šmaljcelj, 8. b, Lara Tomše, 8.
b, Katarina Malenšek, 8. c,
9. r.: Daša Janičijevič, 9. a, Lija Plantan, 9. c, Simon Šegula, 9. a, Sara Strajnar, 9.
c, Tin Malenšek, 9. a.
Zbrala: Zlata Valentić

RUSKA BRALNA ZNAČKA
Rusko bralno značko sta osvojili 2 učenki:
Pia Kavšček, 9. b,
Nadja Gvadjava, 6. b.
Mentorica: Danica Rangus
RASTLINA, ŽIVAL, KAMNINA LETA 2011
Ob dnevu naravoslovcev v mesecu decembru preteklega leta je Prirodoslovno
društvo Slovenije razglasilo rezultate natečaja Rastlina, žival in kamnina leta
2011.
Raziskovalna naloga o VRBAH, ki so jo izdelali udeleženci natečaja z naše šole,
je bila nagrajena. Ob sodelovanju fotokrožka pod vodstvom Mojce Saje so
nalogo ustvarjali: Laura Iskra, 7. b, Žiga Gazvoda, 6. c, Ana Henčič, Nika Bezjak,
Maruša Šašek, Eva Vovko, Klara Smrekar iz 8. a, Nejc Žonta, Davor Avsec, Dushica
Marjanovikj iz 8. c, Kaja Čufer, Jakob Fabjan, Maja Vene, Leja Šinkovec, Tjaša
Jerman iz 9. a.
Mentorica: Marinka Kastelic

ZDRAV DIH ZA NAVDIH
V soboto, 19. 5. 2012, je na
Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani
potekala podelitev priznanj in
nagrad ob zaključku 13.
tekmovanja ZDRAV DIH ZA
NAVDIH, ki ga je razpisalo
Društvo pljučnih in alergijskih
bolnikov Slovenije. Namen
tekmovanja je bil poudariti
pomembnost zdravja dihal,
seznaniti se z zgradbo in
delovanjem dihal, poudariti
odgovornost družbe in
posameznika v skrbi za zdravo
okolje in zdravje, povečati znanje
sodelujočih in širše javnosti glede
ohranjanja in krepitve zdravja
dihal, preprečevanja bolezni,
zdravljenje in rehabilitacijo
bolnikov z boleznimi dihal.
Priznanja je prejelo 9 učencev 6.
a razreda ter vsi učenci 9. a razreda.
Srebrno trstiko so prejeli: Irena Ilar, 8. a, Eva Lindič, 8. b, Irena Struna, 9. a, Tjaša
Grčar, 9. a, Daša Jančijevič, 9. a, Katja Pavlin, 9. a.
Bronasto trstiko so osvojili: Andraž Bajec, 6. a, Nika Kirn, 8. c, Grega Bajc, 9. a,
Jakob Fabjan, 9. a, Simon Pavlin, 9. a, Leja Šinkovec, 9. a.
Vsi ostali sodelujoči učenci so prejeli potrdilo o sodelovanju. Na natečaju so
sodelovali s projektnimi nalogami, posterji, intervjuji in literarnimi prispevki na
temo DIHANJE JE ŽIVLJENJE.
Mentorici: Alenka Krese in Marinka Kastelic

PRVA POMOČ
Tekmovalci, organizirani v
trojicah, so na tekmovanju
pokazali znanje iz cestnoprometnih
predpisov, zgodovine
organizacije Rdečega križa,
teoretično ter praktično znanje
nudenja prve pomoči pri
reševanju ponesrečencev v
določenih situacijah.
Našo šolo sta na 6. občinskem tekmovanju iz znanja prve pomoči na OŠ Grm (29.
3. 2012) zastopali dve ekipi,
8. razred: Aljaž Penca, Jakob Muhič, Klara Smrekar, Eva Vovko, Karmen Zupančič,
Anže Glušič iz 8. a ter Miha Fink iz 8. c,
9. razred: Mirjam Bele, Aleksandar Bordelius, Jakob Fabjan, Tin Malenšek,
Simon Pavlin, Erazem Pušnik, Simon Šegula iz 9. a.
Ekipa učencev devetega razreda je osvojila prvo mesto. Uvrstili so se na regijsko
tekmovanje, ki je bilo 12. 4. 2012 v dvorani Leona Štuklja. Ekipa je bila nadvse
uspešna. Naši učenci so osvojili prvo mesto in nastopili na državnem
tekmovanju, ki je bilo 12. maja na Debelem rtiču, kjer so postali državni prvaki v
znanju prve pomoči.
Mentorica: Marinka Kastelic

PEVSKI ZBOR
Kultura petja je v našem prostoru globoko
zakoreninjena. Slovenci radi zapojemo ob
vsaki priložnosti, naj gre za vesele ali manj
vesele trenutke. To dokazuje velika paleta
ljudskih pesmi in obširni opusi naših
kvalitetnih skladateljev. Šola ima edinstveno
priložnost ljudsko in umetno pesem približati
otroku in mladostniku ter tako ohranjati
pevsko izročilo.
Da učenci radi pojejo v organizirani skupini,
potrjuje dejstvo, da se je v letošnjem
šolskem letu število mladih pevcev povečalo
do števila, ko je bilo nujno potrebno učence
od 1. do 5. razreda razdeliti na dva zbora.
V šolskem letu 2011/2012 na šoli aktivno in uspešno delujejo trije pevski zbori.
Najmlajše GUMBKE sestavlja 35 učencev 1. in 2. razreda. V tem obdobju se
otrokov ritmični in melodični posluh še razvija, zato je smoter zborovskega petja
predvsem v tem, da učence za petje navdušimo. V najmlajši skupini pojejo vsi
otroci, ki si petja želijo.
V starejšem otroškem pevskem zboru sodeluje 35 učencev 3. in 4. razreda.
Njihovo petje je kvalitetnejše, bolj ubrano, kar za posledico nosi zahtevnejši izbor
pesmi.
Mladinski pevski zbor pa sestavlja 25 učencev in učenk od 5. do 9. razreda.
To šolsko leto smo
nastopali na vseh šolskih
prireditvah, na prireditvah
v krajevnih skupnostih ter
se udeležili območne
revije otroških in
mladinskih pevskih
zborov.
Že vrsto let se
udeležujemo prireditve
Dežela Ju ju. Nastopili

smo na zimski in poletni
prireditvi.
Z veseljem smo se odzvali
povabilu na Upravno
enoto Novo mesto,
sodelovali na eko dnevu
ob dnevu Zemlje in na
prireditvi ob podelitvi
zlatih bralnih značk.
Tako smo se predstavili na
kar 21 prireditvah.
Višek pevskih dogodkov pa
praznujemo z nastopom na
pomladnem koncertu. Ti so
postali že kar tradicionalni.
Letošnji, 8. koncert, se je
odvijal pod naslovom Vaš
Center in Pop šola. Na
koncertu se je svojim staršem
in prijateljem predstavilo
vseh 95 pevk in pevcev z
dvajsetimi skladbami. Tokrat
se je šolska telovadnica z gledalci povsem napolnila. Prijetno vzdušje, ki so ga
pevci ustvarili s pestrim programom, je dopolnjevalo še vezno besedilo v obliki
informativnega televizijskega programa.
Vse nastope na klavirju je
spremljala
mlada
glasbenica Ana Čop.
Vsi skupaj pa se že
veselimo nagradnega izleta.
Posebno priznanje zasluži
Anja Fink iz 9. b, ki je vsa
leta šolanja prepevala v
šolskem zboru.
Mentorica: Jana Zorko

TEKMOVANJA V ZNANJU
SLOVENŠČINA
Šolskega tekmovanja v znanju
slovenščine za Cankarjevo
priznanje (8. 12. 2011) se je
udeležilo 157 učencev od 2. do 9.
razreda.
Bronasto Cankarjevo priznanje je
osvojilo 63 učencev:
7 učencev 2. razreda: Neža Taufer,
2. a, Marko Pirnar, 2. b, Luka
Kolegar, 2. c, Zala Brodarič, 2. a,
Nina Plankar Hodžič, 2. b, Vito
Husak, 2. c, Manca Bizjak, 2. a,
9 učencev 3. razreda: Zala Ilovar, 3. a, Ema Srebrnjak, 3. c, Nika Gašpar, 3. a, Zala Jakše,
3, b, Nejc Mikec, 3. c, Dejan Medle, 3. c, Adam Tibor Česnik, 3. c, Hana Povše, 3. c, Ema
Čuk, 3. b,
8 učencev 4. razreda: Tjaša Remec, 4. a, Stela Miklavčič, 4. a, Eva Hočevar, 4. b, Sara
Mihalič, 4. a, Lu Lu Liu, 4. a, Eva Malenšek, 4. a, Ožbej Bernik, 4. a, Mia Kočevar, 4. a,
6 učencev 5. razreda: Lara Gašpar, 5. a, Nika Molan, 5. a, Mija Kramar, 5. a, Ema
Starešinič, 5. a, Leila Atanasova, 5. b, Luka Kramarič, 5. b,
9 učencev 6. razreda: Hana Bajt, 6. b, Jan van Elteren, 6. b, Leon Gorše, 6. b, Maja Kapš,
6. a, Kim Malnarič, 6. b, Angelika Kirar, 6. b, Jakob Vid Zupančič, 6. a, Lana Cedilnik, 6.
a, Žiga Lavrič Gregorčič, 6. b,
10 učencev 7. razreda: Ana Čuk, 7. b, Zarja Fabjan, 7. a, Jaka Kranjc, 7. b, Domen
Mohorčič, 7. a, Lucija Boršić Mesojedec, 7. a, Tina Lindič, 7. b, Laura Iskra, 7. b, Ema
Molan, 7. c, Špela Rems, 7. b, Zala Rifelj, 7. c,
9 učencev 8. razreda: Eva Lindič,
8. b, Nika Bezjak, 8. a, Nika Kirn,
8. c, Vanja Dobrijević, 8. b, Liza
Mirtič, 8. b, Eva Vovko, 8. a,
Katarina Malenšek, 8. c, David
Šegula, 8. c, Karmen Zupančič, 8.
a,
5 učencev 9. razreda: Anja Fink,
9. b, Daša Janičijevič, 9. a, Pia
Kavšček, 9. b, Tin Malenšek, 9. a,
Tjaša Okleščen, 9. c.

Na področno tekmovanje v znanju
materinščine (26. 1. 2012) so je
uvrstilo prvih šest učenk iz 8. in prve
tri učenke iz 9. razreda.
Srebrno Cankarjevo priznanje
osvojili 2 učenki 8. razreda:
sta
Nika Kirn, 8. c,
Vanja Dobrijević, 8. b.
Mentorice:
učiteljice oddelkov razredne stopnje,
učiteljice slovenščine
MATEMATIKA
Na razredni stopnji je v znanju
matematike (15. 3. 2012)
tekmovalo 186 učencev od 1.
do 5. razreda. Reševali so
naloge tipa Kenguru. Bronasto
Vegovo priznanje je osvojilo 65
učencev.
1. razred: Mitja Dolšina, 1. c,
Mija Prosinečki, 1. a, Aljaž Vidic,
1. b, Nika Grah, 1. a, Marko
Jerman, 1. a, Anja Pevec, 1. a, Timotej Gornik, 1. c, Lan Hribar, 1. b, Katarina
Barbara Kranjec, 1. c, Izak Muren, 1. c, Maks Reba, 1. a, Žan Zdešar, 1. b, Nina
Pečnik, 1. b, Kaja Povšič, 1. a, Tilen Robek, 1. c, Jernej Slak, 1. a,
2. razred: 1. Liu Luxin, 2. a, 1. Neža Taufer, 2. a, 1. He Wentao, 2. a, 4. Manca
Bizjak, 2. a, 4. Nik Leban
Katanović, 2. b, 4. Nace Zajc, 2. b,
7. Gea Bahč, 2. b, 7. Zala
Brodarič, 2. a, 7. Urh Kovačič, 2.
a, 7. Nina Plankar Hodžič, 2. b, 7.
Tilen Gregor Zupančič, 2. b, 12.
Luka Blažič, 2. c, 12. Eva Kocjan,
2. b, 12. Teo Šinkovec, 2. c,

3. razred: 1. Ema Baša, 3. b, 2. Hana Povše, 3. c, 3. Vid Dović, 3. b, 3. Nika Gašpar,
3. a, 3. Neža Ilovar, 3. a, 6. Jakov Lev Barbarić, 3. b, 6. Jure Čuček, 3. a, 6. Lana
Dragman, 3. b, 6. Tinkara Grum, 3. a, 10. Sandi Plevnik, 3. c, 10. Anja Putiš, 3. c,
12. Tina Mohorčič, 3. a, 12. Monika Udir, 3. a,
4. razred: 1. Marta Pirnar, 4. b, 2. Tjaša Remec, 4. a, 2. Domen Zupančič, 4. c, 4.
Sara Mihalič, 4. a, 4. Sergej Pelko, 4. a, 6. Eva Malenšek, 4. a, 7. Lu Lu Liu, 4. a, 7.
Žiga Vodopivec, 4. c, 9. Eva Hočevar, 4. b, 9. Anja Košmrlj, 4. b, 9. Elizabeta
Kranjec, 4. c, 12. Stela Miklavčič, 4. a, 12. Tim Peterlin, 4. b,
5. razred : 1. Nika Andrejčič, 5. a,
1. Leila Atanasova, 5. b, 1. Tajda
Gorše, 5. b, 1. Luka Hadl, 5. a, 1.
Mojca Horvat Trunkelj, 5. b, 1.
Luka Kramarič, 5. b, 1. Andraž
Pavlin, 5. b, 8. Žana Gornik, 5. a, 8.
Miha Žibert, 5. b.
Mentorice: razredničarke
posameznih oddelkov
Na predmetni stopnji so se šolskega tekmovanja iz matematike udeležili 103
učenci.
Bronasto Vegovo priznanje je osvojilo 33 učencev.
6. razred: 1. Laura Bučar, 6. a, 1. Tadej Mohorčič, 6. a, 3. Nastja Kavšek, 6. c, 4.
Leon Gorše, 6. b, 4. Jan van Elteren, 6. b, 6. Gregor Bahč, 6. c, 6. Petar
Dobrijević, 6. a, 8. Filip Turk, 6. b, 9. Žiga Gazvoda, 6. c, 10. Nika Povšič, 6. c,
7. razred: 1. Žan Keglovič, 7. c, 1. Tina Lindič, 7. b, 1. Jošt Rudman, 7. a, 4. Anže
Jenšterle, 7. a, 5. Zarja Fabjan, 7. a, 6. Domen Mohorčič, 7. a, 7. Teodor Hočevar,
7. a, 8. Lea Košmrlj, 7. c, 9. Laura Iskra, 7. b,
8. razred: 1. Katarina Malenšek, 8. c, 2. Karmen Zupančič, 8. a, 3. Ana Henčič, 8.
a, 4. Anže Glušič, 8. a, 5. Eva Novljan, 8. c, 6. Aljaž Penca, 8. a,
9. razred: 1. Jakob Fabjan, 9. a, 2. Leja Šinkovec, 9. a, 3. Tjaša Okleščen, 9. c, 4.
Daša Janičijevič, 9. a, 5. Tin Malenšek, 9. a, 6. Anja Fink, 9. b, 7. Blaž Kestnar, 9.
c, 8. Grega Bajc, 9. a.

Na področno tekmovanje iz
MATEMATIKE, ki je bilo 28.
3. 2012 na OŠ Škocjan, se je
uvrstilo 28 učencev – v 7. in
8. r. vsi zgoraj našteti učenci
ter še: Peter Hrastar, 7. a,
Lucija Zorko, 7. b, Maj
Malenšek, 7. c, David
Šegula, 8. c, Liza Mirtič, 8. b
in Eva Vovko, 8. a.
V 9. r. se je na področno
tekmovanje uvrstilo prvih 7 učencev.
Srebrno Vegovo priznanje je osvojilo
24 naših učencev,
v 7. razredu:
Domen Mohorčič, 7. a (1. mesto),
Zarja Fabjan, 7. a (7. mesto),
Peter Hrastar, 7. a,
Maj Malenšek, 7. c,
Tina Lindič, 7. b,
Žan Keglovič, 7. c,
Anže Jenšterle, 7. a,
Lea Košmrlj, 7. c,
Laura Iskra, 7. b,
Jošt Rudman, 7. a,
v 8. razredu:
Katarina Malenšek, 8. c (1. mesto),
Karmen Zupančič, 8. a (3. mesto),
Aljaž Penca, 8. a (6. mesto),
Anže Glušič, 8. a (6. mesto),
David Šegula, 8. c,
Eva Novljan, 8. c,
Liza Mirtič, 8. b,
v 9. razredu:
Daša Janičijevič, 9. a (3. mesto),
Jakob Fabjan, 9. a (7. mesto),
Leja Šinkovec, 9. a,
Tjaša Okleščen, 9. c,
Blaž Kestnar, 9. c
Anja Fink, 9. b,
Tin Malenšek, 9. a.
Na državno tekmovanje, ki je bilo
21. aprila 2012 na OŠ Mokronog, se
je uvrstilo 10 naših učencev, prvi
štirje v 7. in 8. razredu ter prva dva v
9. razredu.
Zlato Vegovo priznanje iz
matematike so osvojili 3 učenci:
Domen Mohorčič, 7. a,
Jakob Fabjan, 9. a,
Daša Janičijevič, 9. a.
Mentorici:
Zinka Muhič (7. r, 8. r.),
Karmen Novak (9. r.)

RAZVEDRILNA MATEMATIKA
Na šolskem tekmovanju (20. 9. 2011) je sodelovalo 27 učencev od 4. do 9.
razreda.
Bronasto priznanje je osvojilo 15 učencev:
Sergej Pelko, 4. a, Lara Gašpar, 5. a, Nika Molan, 5. a, Tadej Mohorčič, 6. a,
Domen Mohorčič, 7. a, Zarja Fabjan, 7. a, Anže Glušič, 8. a, Karmen Zupančič, 8.
a, Liza Mirtič, 8. b, Katarina Malenšek, 8. c, Jakob Fabjan, 9. a, Daša Janičijevič, 9.
a, Leja Šinkovec, 9. a, Anja Fink, 9. b, Tjaša Okleščen, 9. c.
Na državno tekmovanje, ki je bilo 8. 10. 2011 na naši šoli, se je uvrstilo 19
učencev od 6. do 9. r., po eden v vsakem razredu redno, po zbranih rezultatih s
šolskih tekmovanj na državnem nivoju pa še dodatno 15 učencev.
Štirje učenci naše šole so osvojili 1. mesto, eden drugo, dva pa tretje. Na
državnem nivoju je bilo podeljenih 58 zlatih priznanj, naši učenci so jih osvojili
kar 14.
Dobitniki zlatih priznanj iz razvedrilne matematike so:
Ana Bezjak, 6. a,
Tadej Mohorčič, 6. a (2. mesto in 2. nagrada),
Zarja Fabjan, 7. a (1. mesto in 1. nagrada),
Domen Mohorčič, 7. a (3. mesto in 3. nagrada),
Ana Čuk, 7. b,
Tina Lindič, 7. b,
Anže Glušič, 8. a (3. mesto in 3. nagrada),

Eva Lindič, 8. b,
Katarina Malenšek, 8. c,
Jakob Fabjan, 9. a (1. mesto in 1. nagrada),
Anja Fink, 9. b (1. mesto in 1. nagrada),
Tjaša Okleščen, 9. c (1. mesto in 1. nagrada),
Leja Šinkovec, 9. a,
Daša Janičijevič, 9. a.
Srebrno priznanje so osvojili:
Jošt Rudman, 7. a, Eva Novljan, 8. c,
Karmen Zupančič, 8. a, Eva Vovko, 8. a.
Liza Mirtič, 8. b,
LOGIKA
16. maja 2012 se je 7 naših
učencev udeležilo slovesne
podelitve nagrad za vse
nagrajene na državnih
tekmovanjih, ki jih organizira
DMFA Slovenije. Na prireditev,
ki je bila v Koloseju v Ljubljani,
so bili povabljeni: Tadej
Mohorčič, Zarja Fabjan, Domen
Mohorčič, Anže Glušič, Jakob
Fabjan, Anja Fink, Tjaša
Okleščen.
Mentorica: Zinka Muhič
Na šolskem tekmovanju iz logike, ki je bilo 23. 9. 2011, je sodelovalo 24 učencev
od 6. do 9. r. Bronasto priznanje je osvojilo 21 učencev.
6. razred: Ana Bezjak, 6. a, Kim Malnarič, 6. b, Laura Bučar, 6. a, Gregor Bahč, 6.
c, Tadej Mohorčič, 6. a,
7. razred: Zarja Fabjan, 7. a, Domen Mohorčič, 7. a, Jošt Rudman, 7. a, Tina
Lindič, 7. b, Anže Jenšterle, 7. a,
8. razred: Karmen Zupančič, 8. a, Eva Lindič, 8. b, Anže Glušič, 8. a, Katarina
Malenšek, 8. c, Liza Mirtič, 8. b, Eva Vovko, 8. a,

9. razred: Jakob Fabjan, 9. a, Leja Šinkovec, 9. a, Anja Fink, 9. b, Tjaša Okleščen,
9. c, Daša Janičijevič, 9. a.
Na državno tekmovanje, ki je bilo 22. 10. 2011 na OŠ Mirana Jarca v Črnomlju, se
je po doizboru uvrstilo 14 učencev – prvih pet učencev v 7. in 9. r. ter prvi štirje v
8. r. Redno se na državno tekmovanje uvrsti le prvouvrščeni tekmovalec v 7., 8.
in 9. r.
Zlato priznanje je osvojilo 5 učencev:
Domen Mohorčič, 7. a,
Tina Lindič, 7. b,
Jakob Fabjan, 9. a,
Leja Šinkovec, 9. a,
Tjaša Okleščen, 9. c,
srebrno priznanje so osvojili 4 učenci:
Anže Glušič, 8. a,
Katarina Malenšek, 8. c,
Karmen Zupančič, 8. a,
Daša Janičijevič, 9. a.
Mentorica: Zinka Muhič

ANGLEŠČINA
Šolskega tekmovanja iz angleščine za 8. r. (13. 10. 2011) se je udeležilo 17
učencev.
Bronasto priznanje sta osvojila 2 učenca: Jakob Muhič, 8. a, Katarina Malenšek,
8. c.
Šolskega tekmovanja iz angleščine za 9. r. (23. 10. 2011) se je udeležilo 15
učencev.
Bronasto priznanje je osvojilo 10 učencev: Sara Strajnar, 9. c, Ana Marija Penca,
9. b, Leja Šinkovec, 9. a, Aleksandar Bordelius, 9. a, Simon Šegula, 9. a, Lija
Plantan, 9. c, Daša Janičijevič, 9. a, Erazem Pušnik, 9. a, Nika Primc, 9. c, Pia
Kavšček, 9. b.
Na področno tekmovanje (20. 1.
2011) so je uvrstilo prvih 6
učencev, srebrno priznanje sta
osvojili dve učenki:
Sara Strajnar, 9. c,
Leja Šinkovec, 9. a.
Obe učenki sta se uvrstili na
državno tekmovanje iz
angleščine (28. 3. 2012).
Mentor: Jernej Lapanje
NEMŠČINA
Šolskega tekmovanja iz nemščine se je udeležilo 5 učencev. Bronasto priznanje
je osvojila Leja Šinkovec iz 9. a.
Mentorica: Alenka Krese

ZGODOVINA
Šolskega tekmovanja v poznavanju zgodovine (5. 12. 2011) se je udeležilo 45
učencev 8. in 9. razreda.
Bronasto priznanje je osvojilo 20 učencev: Jakob Fabjan, 9. a, Eva Lindič, 8. b,
Karmen Zupančič, 8. a, Jakob Marčič, 8. a, Liza Mirtič, 8. b, Mirjam Bele, 9. a,
Miha Fink, 8. c, Ema Maznik Antić, 8. b, Leja Šinkovec, 9. a, Vanja Dobrijević, 8. b,
Maja Vene, 9. a, Eva Novljan, 8. c, Aljaž Šmaljcelj, 8. b, Tjaša Volčjak, 8. c, Grega
Bajc, 9. a, Tin Malenšek, 9. a, Katja Pavlin, 9. a, Erazem Pušnik, 9. a, David Šegula,
8. c, Simon Šegula, 9. a.
Na področno tekmovanje, ki je bilo 16. 1. 2012 na OŠ Drska, se je v skladu s
pravilnikom uvrstilo 11 učencev.
Srebrno priznanje iz znanja zgodovine so osvojili:
Jakob Fabjan, 9. a,
Jakob Marčič, 8. a,
Karmen Zupančič, 8. a.
Mentor: Anton Andrejčič

BIOLOGIJA
Šolskega tekmovanja iz biologije za Proteusova priznanja, ki je bilo 20. oktobra
2011, se je udeležilo 27 (14+13) učencev osmega in devetega razreda.
Bronasto priznanje iz biologije je osvojilo 18 učencev: Karmen Zupančič, 8. a,
Grega Bajc, 9. a, Nika Kirn, 8. c, Eva Novljan, 8. c, Anton Darovic, 8. b, Eva Lindič,
8. b, Tin Malenšek, 9. a, Aleksandar Bordelius, 9. a, Vanja Dobrijević, 8. b, Liza
Mirtič, 8. b, David Šegula, 8. c, Leja Šinkovec, 9. a, Jakob Fabjan, 9. a, Anja Fink, 9.
b, Simon Šegula, 9. a, Katarina Malenšek, 8. c, Lija Plantan, 9. c, Tjaša Volčjak, 8.
c.
Na državno tekmovanje (2. 12. 2011) se je uvrstilo 12 učencev 8. in 9. razreda.
Srebrno Proteusovo priznanje je osvojilo 5 učencev:
Karmen Zupančič, 8. a,
Liza Mirtič, 8. b,
Eva Novljan, 8. c,
Aleksandar Bordelius, 9. a,
Leja Šinkovec, 9. a.
Mentorica: Marinka Kastelic

FIZIKA
Šolskega tekmovanja iz fizike (7. 3. 2012) se je udeležilo 10 učencev 8. r. in 5
učencev 9. razreda.
Bronasto Stefanovo priznanje je osvojilo 5 učencev,
v 8. razredu: Liza Mirtič, 8. b, Anže Glušič, 8. a, Katarina Malenšek, 8. c,
v 9. razredu: Jakob Fabjan, 9. a, Daša Janičijevič, 9. a.
Na regijsko tekmovanje (23. 3. 2012) so se uvrstili vsi našteti učenci ter Vanja
Dobrijević, 8. b, Karmen Zupančič, 8. a, Aljaž Penca, 8. a, Tjaša Okleščen, 9. c.
Srebrno Stefanovo priznanje je osvojilo 5 učencev:
Liza Mirtič, 8. b,
Karmen Zupančič, 8. a,
Aljaž Penca, 8. a,
Jakob Fabjan, 9. a,
Tjaša Okleščen, 9. c.
Na državno tekmovanje (14. 4. 2012) sta se uvrstila: Liza Mirtič in
Jakob Fabjan.
Mentorica: Anica Ban

KEMIJA
Šolsko tekmovanje iz kemije je potekalo 23. 1. 2012, udeležilo se ga je 19
učencev 8. r. in 10 učencev 9. razreda.
Bronasto priznanje iz kemije je osvojilo 10 učencev: Vanja Dobrijević, 8. b, Liza
Mirtič, 8. b, Aljaž Penca, 8. a, Jakob Muhič, 8. a, Karmen Zupančič, 8. a, Eva
Novljan, 8. a, Katarina Malenšek, 8. c, Tomaž Meglaj, 8. b, Jakob Fabjan, 9. a, Lija
Plantan, 9. c.
Na državno tekmovanje, ki je bilo 10. 3. 2012, so se uvrstili: Vanja Dobrijević, 8.
b, Liza Mirtič, 8. b, Aljaž Penca, 8. a, ter Jakob Fabjan, 9. a.
Mentorica: Darja Kavšek
VESELA ŠOLA
Šolsko tekmovanje iz vesele šole je bilo 16. 3. 2012. Udeležilo se ga je 17 učencev
od 6. do 8. razreda. Bronasto priznanje je osvojilo 15 učencev,
6. razred: Jožko Omerzel, 6. a, Žiga Medic, 6. a, Valentin Voglar, 6. a, Jakob Vid
Zupančič, 6. a,
7. razred: Anže Jenšterle, 7. a, Domen Mohorčič, 7. a,
8. razred: David Šegula, 7. c, Vanja Dobrijević, 8. b, Anamarija Petrič, 8. b, Aljaž
Penca, 8. a, Nika Kirn, 8. c, Dushica Marjanovikj, 8. c, Ema Maznik Antić, 8. b,
Jakob Marčič, 8. a, Katarina Malenšek, 8. c.
Na državnem tekmovanju (11. 4. 2012) je osvojil srebrno priznanje
Tadej Mohorčič, 6.a.
Mentor: Jernej Lapanje

GEOGRAFIJA
Na šolskem tekmovanju iz geografije (10. 1. 2012) je sodelovalo 42 učencev 7.,
8. in 9. razreda.
Bronasto priznanje iz geografije je osvojilo 14 učencev:
Eva Lindič, 8. b, Grega Bajc, 9. a, Jakob Fabjan, 9. a, Tina Lindič, 7. b, Vanja
Dobrijević, 8. b, Anja Fink, 9. b, Tin Malenšek, 9. a, Katarina Malenšek, 8. c,
Simon Šegula, 9. a, Zarja Fabjan, 7. a, Teodor Hočevar, 7. a, Liza Mirtič, 8. b,
Domen Mohorčič, 7. a, Aljaž Šmaljcelj, 8. b.
Prvih devet učencev se je uvrstilo na območno tekmovanje (13. 3. 2012), ki je
bilo na naši šoli.
Srebrno priznanje iz geografije so osvojili:
Grega Bajc, 9. a (1. mesto),
Vanja Dobrijević, 8. b (1.
mesto),
Jakob Fabjan, 9. a (1. mesto),
Tin Malenšek, 9. a (4. mesto),
Anja Fink, 9. b (5. mesto),
Tina Lindič, 7. b.
Na državno tekmovanje, ki je bilo 13. 4. 2012 na OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, se
je uvrstilo prvih 5 učencev na območnem tekmovanju.
Zlato priznanje iz geografije so osvojili:
Grega Bajc, 9. a,
Tin Malenšek, 9. a,
Vanja Dobrijevič, 8.b
Jakob Fabjan, 9. a.
Mentorica: Vlasta Pincolič

PLANINCI
V šolskem letu 2011/12 se je naša šola udeležila kar 5 tekmovanj, treh
orientacijskih in dveh Mladina in gore. Na obeh področjih smo se uvrstili na
državno tekmovanje. Dosegli smo skupno 1., 3., 5., 10. in 23. mesto.
OŠ Center je ena redkih šol v naši okolici, ki se že 20 let redno udeležuje
tekmovanj Mladina in gore.
12. novembra 2011 smo se udeležili tekmovanja Mladina in gore v Črnučah, kjer
smo med 30 ekipami dosegli 10. mesto. Tekmovali so: Grega Bajc, Tin Malenšek,
Stella Krsnik, in Jerica Črepinšek. 14. januarja 2012 smo sodelovali na državnem
tekmovanju v Rušah pri Mariboru, tam smo dosegli 23. mesto. Udeležili smo se
tudi več orientacijskih tekmovanj.
15. oktobra 2011 je naša ekipa na dolenjskem orientacijskem tekmovanju v
Stranski vasi dosegla 3. mesto.
20. novembra 2011 smo se udeležili orientacijskega tekmovanja v Sostrem in
dosegli 1. mesto. Ekipno smo se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 13.
maja 2012 v Šmihelu nad Mozirjem, kjer smo dosegli 5. mesto v državi.
Državnega tekmovanja so se udeležili: Stella Krsnik, Grega Bajc, Jerica Črepinšek,
Maja Vene in Tjaša Jerman.
Mentorja: Tone Andrejčič in Majda Markovič
PROMETNO TEKMOVANJE
15. maja 2012 smo se udeležili občinskega prometnega tekmovanja »Kaj veš o
prometu«. Tekmovanje, sestavljeno iz treh delov: poligon, testi in praktična
vožnja v prometu, je potekalo na OŠ Grm. Daleč najboljši smo bili v znanju
testov, manj sreče pa smo imeli na poligonu. Skupno smo se uvrstili na 3. mesto.
Tekmovali so Tit Moretti, Anže Glušič, Erazem Gliha in Žiga Božič. Med
posamezniki je bil na 5. mestu Erazem Gliha.
Mentor: Tone Andrejčič

ŠAH
V letošnjem šolskem letu so mlade
šahistke in šahisti OŠ Center Novo mesto
tekmovali na številnih šahovskih
tekmovanjih od občinskih do državnih
prvenstev. Osvojili smo številne dobre
uvrstitve, medalje in pokale, med katerimi
velja še posebej poudariti 2. mesto Hane
Bajt na Posamičnem državnem prvenstvu
mlajših deklet.
Podrobnejši opis naših dosežkov je
naslednji (na občinskih in področnih
prvenstvih so naštete uvrstitve med prvih
dvajset, na državnih prvenstvih pa vse
uvrstitve):
1) Občinsko posamično prvenstvo (OŠ Grm Novo mesto, 2. december 2011)
Mlajši fantje
15. Adam Bajt, 20. David Kos
Mlajša dekleta 2. Hana Bajt
Starejši fantje 6. Teodor Hočevar
2) Področno posamično prvenstvo (OŠ Drska Novo mesto, 17. december 2011)
Mlajši fantje
12. David Kos
Mlajša dekleta 2. Hana Bajt
Starejši fantje 11. Teodor Hočevar
3) Državno posamično prvenstvo (OŠ Hruševec Šentjur, 7. januar 2012)
Mlajša dekleta 2. Hana Bajt
4) Občinsko ekipno prvenstvo (OŠ Bršljin Novo mesto, 25. januar 2012)
Mlajši fantje
6. OŠ Center (David Kos, Leon Hočevar, Adam Bajt,
Izidor Hočevar)
Mlajša dekleta 1. OŠ Center (Hana Bajt, Larisa Peterlin)
5) Področno ekipno prvenstvo (OŠ Bršljin Novo mesto, 1. marec 2012)
Mlajša dekleta 3. OŠ Center (Hana Bajt, Larisa Peterlin)
6) Občinsko posamično prvenstvo (prostori ŠD KRKA NM, 17. april 2012)
Najmlajši fantje 8. Izidor Hočevar, 20. Vid Dovič

7) Posamično prvenstvo OŠ Center za šolsko leto 2011/12 (marec-april 2012)
1. Hana Bajt
2. Teodor Hočevar
3. Larisa Peterlin
Ob tem ne gre spregledati tudi odličnih dosežkov izven šolskih športnih
tekmovanj. Hana Bajt je osvojila tretje mesto na posamičnem državnem
prvenstvu deklet do 12 let. V Dolenjski kadetski šahovski ligi 2011/12 (izvedenih
je bilo pet turnirjev) je bila ekipa OŠ Center skupno deveta, v posamičnem
skupnem vrstnem redu igralcev do 10 let je bila Larisa Peterlin šesta in David Kos
osmi. Med igralci do 12 let je bila Hana Bajt prva, Adam Bajt pa petnajsti. V
najstarejši skupini igralcev do 18 let je bil Teodor Hočevar dvaindvajseti.
Mentor: Robert Rudman, prof.

ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA
V LETU 2011/12
Tudi v tem šolskem letu smo se udeležili večine tekmovanj, ki jih organizira
Agencija za šport Novo mesto. Na tekmovanjih smo bili, glede na pogoje, kakršne
imamo za športno dejavnost na naši šoli, kar uspešni.
ATLETIKA
Na dvoranskem tekmovanju smo tako pri mlajših deklicah in mlajših dečkih kot
tudi pri starejših dečkih in starejših deklicah osvojili tretja mesta.
Na ekipnem področnem tekmovanju so bile naše deklice četrte, dečki pa šesti.
Na posamičnem področnem tekmovanju je bil naš najboljši tekmovalec skakalec
v višino, ki je po zmagi na občinskem tekmovanju prepričljivo zmagal tudi na
področnem tekmovanju. V teku na 60 m sta bila bronasta Domen Mohorčič pri
mlajših dečkih in Lea Seničar pri starejših deklicah, v teku na 60 m pa je bila prav
tako tretja Zarja Fabjan.
Maj Malenšek -1. m. Zarja Fabjan -3. m. Lea Seničar – 3. m. Domen Mohorčič – 3. m.
KROS
Na občinskem pomladanskem krosu so naše deklice letnik 2000 osvojile ekipno
prvo mesto, deklice letnik 1998 so bile druge, dečki letnik 1997 in dečki letnik
1998 pa so osvojili tretji mesti.
Deklice letnik 2000 – 1. m. Deklice letnik 1998 – 2. m. Dečki letnik 1997 – 3. m.

NAMIZNI TENIS
Na področnem tekmovanju je naša ekipa mlajših deklic in dečkov osvojila prvo
mesto, med posamezniki pa sta bila najboljša Mitja Omerzel in Aljaž Šmaljcelj, ki
sta vsak v svoji kategoriji osvojila prvo mesto in uspeh ponovila tudi v četrtfinalu
državnega tekmovanja ter se uvrstila v polfinale državnega tekmovanja, Mitja
Omerzel pa je prišel celo do finala državnega tekmovanja, ki pa v času pisanja
teh vrstic še ni bilo izvedeno.
Ml. učenci – 1. m. Mitja Omerzel – 1. m. Aljaž Š. -1. m., Peter H. – 3. m.
MLADINA IN GORE
Na regijskem tekmovanju je naša ekipa zasedla osmo mesto, na državnem
tekmovanju pa so bili štirinajsti.
VELESLALOM
V kategoriji starejših dečkov in deklic smo
na področnem tekmovanju v Kranjski Gori
osvojili ekipno drugo mesto, v posamični
konkurenci je pri deklicah zmagala Katarina
Malenšek, drugo mesto pa je osvojila Anja
Fink. Aleksandra Tepavčević je med
kategoriziranimi tekmovalkami letnik
1999/2000 osvojila drugo mesto.
Katarina M. – 1. m., Anja F. – 2. m.
KOŠARKA
Naše košarkarice, starejše deklice, so bile letos ponovno zelo uspešne, saj so
tako na občinskem kot tudi področnem tekmovanju osvojile drugo mesto. Tudi
na četrtfinalu državnega tekmovanja so bile druge in so se uvrstile celo v
polfinale državnega tekmovanja. Naši košarkarji - starejši dečki pa so bili še
uspešnejši, saj so po zmagi na občinskem tekmovanju prišli preko področnega
tekmovanja, četrtine finala in zmagi v polfinalu državnega tekmovanja med osem
najboljših ekip v Sloveniji in se v polni dvorani Marof pomerili z ekipo OŠ Louis
Adamič iz Grosuplja za vstop na zaključni turnir četverice najboljših ekip. Veliki
met ni uspel, čeprav je bila ta generacija košarkarjev odlična, toda bilo je preveč
zdravstvenih težav, saj ekipa na nobeni od tekem ni bila v popolnem sestavu.

Košarkarice – starejše deklice
Košarkarji – starejši dečki
ROKOMET
V konkurenci mlajših deklic, mlajših dečkov in starejših deklic so naši rokometaši
osvojili tretja mesta, v konkurenci mlajših dečkov, kjer so bila naša pričakovanja
najvišja, pa smo igrali brez za nas najpomembnejšega igralca, zato smo bili na
naše veliko razočaranje šele četrti, čeprav je bil Maj Malenšek najboljši strelec
turnirja.
Maj Malenšek – naj strelec
ODBOJKA
V odbojki na pesku so naše starejše deklice osvojile tretje mesto, v odbojki pa
prvo mesto, starejši dečki so bili tretji. V mali odbojki so bili mlajši dečki tretji,
mlajše deklice pa druge.
Mlajše deklice – 2. m. Starejše deklice – 1. m.

MALI NOGOMET
Starejše deklice so na občinskem prvenstvu osvojile drugo mesto, Stella Krsnik
pa je bila s petimi zadetki naj strelka turnirja, starejši dečki so postali občinski
prvaki.
Nogometaši – st. dečki Nogometašice – st. deklice Naj strelki – Stella Krsnik
(levo)
ŠAH
V šahu so bile najuspešnejše naše mlajše
deklice, ki so na občinskem prvenstvu osvojile
prvo mesto, na področnem pa so bile tretje.
Naša daleč najboljša posameznica pa je bila
Hana Bajt, ki je na finalu državnega tekmovanja
za posameznike osvojila drugo mesto.
STRELJANJE
Mlajše deklice - 1. m.
Naše starejše deklice so na občinskem tekmovanju osvojile prvo mesto, v
posamični konkurenci pa sta Lea Janković in Tiara Pavlović osvojili prvo in tretje
mesto.
Naše strelke – 1. m. Lea J. – 2. m., Tiara P. - 3. m.

BADMINTON
Na občinskem ekipnem tekmovanju so naši, tako mlajši kot tudi starejši učenci,
(ekipa šteje dve deklici in dva dečka) osvojili drugo mesto, v posamični
konkurenci pa je bila najuspešnejša Stella Krsnik, ki je bila tretja na področnem
tekmovanju in se je uvrstila v finale državnega tekmovanja.
Mlajši učenci (levo) – 2. m. Starejši učenci (levo) – 2. m. Stella Krsnik – 3.
m.
NAJ ŠPORTNIKA 2011/2012
V tem šolskem letu sta naziv najboljšega športnika in športnice na šoli osvojila
Stella Krsnik, 9. b, in Maj Malenšek, 7. c.
Stella Krsnik je že nekaj let članica odbojkarskega kluba TPV Novo mesto. V tem
šolskem letu je bila gonilna sila v prav vseh moštvenih igrah pri starejših
deklicah. Šolska odbojkarska ekipa je bila v tem šolskem letu pod njeno taktirko
občinski prvak, v nogometu so bile na občinskem prvenstvu naše starejše deklice
z minimalno razliko druge, Stella pa je bila s petimi doseženimi zadetki
proglašene za najboljšo strelko tekmovanja. V šolski košarkarski ekipi , ki je prišla
vse do polfinala državnega tekmovanja, je bila glavna organizatorka igre in
največkrat tudi naša najboljša strelka. Bila je tudi pomemben člen naše
rokometne ekipe, ki je bila na občinskem tekmovanju tretja, na ekipnem
tekmovanju v badmintonu, kjer je bila prav tako naša najboljša igralka, je bila z
ekipo druga, na posamičnem področnem tekmovanju pa je osvojila bronasto
medaljo in se uvrstila na finale državnega tekmovanja. Bila je tudi članica šolske
ekipe, ki je na državnem tekmovanju Mladina in gore osvojila štirinajsto mesto.
Maj Malenšek je izjemno prijazen, uspešen na vseh področjih in tako med
sošolci kot tudi učitelji zelo priljubljen fant. Že nekaj let trenira rokomet v
rokometnem klubu Krka. Letos je sodeloval v vseh igrah z žogo tako pri starejših
kot tudi mlajših kategorijah. Na občinskem tekmovanju v rokometu je bil
najboljši strelec, še posebej pa je bil uspešen na atletskih tekmovanjih, kjer je
tako na občinskem kot tudi področnem tekmovanju zmagal v skoku v višino.
Pripravil: Silvo Kopač

USTVARJAMO…USTVARJAMO…
USTVARJAMO
MOJ DAN NA MARSU
Zvezan sem letel na Mars. Niti najmanj mi ni bilo jasno, kaj se dogaja. Upiral sem
se močnim vrvem, a vsakič, ko sem se premaknil, me je speklo. Bilo je grozno.
Streslo se je in pristali smo. Odprla so se vrata in vstopila je oseba mračnega
videza. Imela je okroglo glavo, namesto las pa je imela špice. Iz glave mu je
spodaj rasla roka, na kateri je stal. Odvezala me je in mi nadela lisice. Spustila sva
se po temnih stopnicah in stopil sem na marsovski pesek. Bil je hladen.
Rekel sem "aleluja" in zaslišal mamin glas. Rekel je: "Ožbej, zbudi se!"
Odprl sem oči in ugotovil, da ležim na mehki domači postelji.
Ožbej Bernik, 4. a
VEVERICA
Tam v drevesu, sredi gozda,
živela veverica je,
tam plesala je in pela
in smejala se.
Kar naenkrat pa jesen pojavi se
in vsi vemo, da na delo treba je.
Veverica hitro iz drevesa skoči
in “hop” garanje spet napoči.
Nabira kostanje in želode,
lešnike in obloge,
da bo le preživela
in pozimi ne bo trpela.
Jih na varen prostor skrije
in z odejo jih pokrije.
A glej ga “spaka”,
ti “kulaka”.
Polhek hitro prihiti
in zalogo vzame ji.
Ko veverica to ugotovi,
brž do njega prihiti:
“Kaj si si vzel, kar moje je,
zakaj nabral si nisi svoje.
Hitro vrni mi nazaj
želode, žire in še kaj.”
Polhek ves užaljen in drhteč,
ji odvrne ves boječ:
“Prosim, dobra veverica, daj mi malo
hrane,
čisto malo, majčkeno,
samo tisto, kar ostane.
Veš, družinica me čaka,
doma prezebla sama,
smo jaz in šest otrok
in naša dobra mama.”
In veverica dobrosrčna
izroči mu polovico,
ona pa domov odide
in si speče eno pico.
Tako sta prijatelja postala
in od takrat si vedno pomagala.
Nika Molan, 5. a

PESEM O GOBANU
NEKOČ JE ŽIVEL NEK GOBAN,
KI JE BIL POVSOD POZNAN.
VEDEL JE, KAKO SE PEČE,
REKEL JE, DA Z'LO RAD TEČE.
V ŠOLO NIČ KAJ RAD NI HODIL
IN SE PO HODNIKIH PODIL.
KO PA ŠLI SO NA IZLETE,
JE OBUL VISOKE PETE.
DREVESA JE OBČUDOVAL
IN ZELO VELIKO ZNAL.
MAČKOV SE JE MAJHNIH BAL
IN NA NJIVI JE ORAL.
KO SO IZRAČUNALI,
KOLIKO JE 3+3,
REKEL JE, DA TO JE PET,
SAJ NI ZNAL ŠTETI DO 10.
RIBE JE OBOŽEVAL
IN NA VES GLAS ZAKRIČAL:
TO ŽE NI NOBENA ŠOLA,
SAJ SE MI DOGAJA SMOLA!!!
IN TAKO BILO JE KONEC,
SAJ GLASNO JE ZAZVONIL ZVONEC.
GOBAN JE ŠEL NA RIBOLOV
IN ZAPIČIL V LIST JE KOL.
KER NISEM MOGLA VEČ PISATI,
SEM RESNO MORALA KONČATI.
ZDAJ PA SE ŠE POSLOVIM,
MEDTEM, KO ŽE DOMOV HITIM.
LARA GAŠPAR, 5. A

PES MAKI PRIPOVEDUJE
Skotil sem se pred štirimi leti na veliki kmetiji. Bilo je vroče poletje. Imel sem
veliko sestric in bratcev. Mama je bila pasme samojed, oče pa nemški ovčar.
Kmalu so na kmetijo prišli neka deklica, moški in ženska. Deklica je stekla proti
meni. Nisem razumel, kaj se dogaja. Naenkrat sem se znašel v velikem železnem
stvoru, ki so mu rekli avto. A še vedno sem bil v naročju deklice, z imenom Mija.
Tam sem se počutil varnega.
Mija me je poimenovala Maki. Po dolgi vožnji smo prispeli na idealen kraj za psa,
kot sem jaz! Veliko travnikov, gozdov in že na poti smo srečali zajčka, ki ga bom
kasneje lovil. Bil sem prepričan, da bo to idealen novi dom. Dobil sem svoj pesjak
in svojo pasjo uto. Vsak dan me spustijo iz pesjaka, da lahko prosto tekam po
travnikih in gozdovih. Mija ima veliko obšolskih dejavnosti, a se vseeno med
vikendom polovi z mano ali pa me pelje na sprehod. Na osem mesecev moram
hoditi na pregled k veterinarju, kjer dobim tudi injekcijo. Nisem navajen na veliko
prometa, saj ga na vasi ni. Sprašujem se, zakaj se vsi ljudje tako ustrašijo, če malo
skočim na njih. Kaj ni to zabavno? Kadar gredo gospodarji na morje ali izlet, skrbi
zame res prijazen sosed Dušan, ki ima blazno nadležnega psa Lorda. Ker me je
izzival, sem ga ugriznil. Zaradi njega so mi gospodarji kupili nagobčnik, ker so se
bali, da bom ugriznil še koga. Ko zaslišim svoje ime ali gospodarjev žvižg, stečem
domov, ker mi je tam lepo in vedno se bom vračal.
Maki - Mija Kramar, 5.a

ŽIRAFA IN ZOBNI APARAT
ŽIRAFA ZOBNI APARAT JE DOBILA,
KI GA DOLGO JE NOSILA.
PRVI TEDEN JE BOLELO,
DRUGI TEDEN JE SKELELO.
SKORAJ JE OBUPALA,
A JI MAMA JE ZAŽUGALA:
NA KONCU LEPE ZOBE BOŠ IMELA,
ČE BOŠ MALCE POTRPELA!
A USODA JE HOTELA,
DA GRDE ZOBE BO VEDNO IMELA.
KAJA STANČIN IN TAJDA GORŠE, 5. b
KAJ JE NA KONCU SVETA
V gozdu, kjer živali so doma, kviz se igra.
Sova sprašuje: »Kaj je na koncu sveta?«
Naj pove, kdor le zna.
Mačka modruje in se sprašuje:
»Le kaj je na koncu sveta?«
Aha, na koncu sveta se sonce smehlja
in z vetrom se igra.
Želva tuhta in tuhta:
»Kaj je na koncu sveta?«
Na koncu sveta je žaba doma
in skaklja sem ter tja.
Sova reče: »Malica!«
Mačka je takoj odšla,
želva pa zadremala,
ker zaspana je bila.
Manca Judež, 4. B

IMEL SEM NORO DOGODIVŠČINO
Enkrat poleti smo šli na Triglav. Ko smo šli, sem prvi skakljal in cela karavana me
ni mogla ujeti. Po dolgi hoji smo prišli do planšarije. Tam sem v kopalkah skočil v
jezero. Voda je bila tako ledeno mrzla, da sem po treh sekundah prižgal vse
pogonske motorje in se izstrelil ven še bolj hitro kot prej, ko sem skočil v vodo.
Kmalu, čez dvajset minut, smo prišli do vrha Triglava. Ko smo se razgledali in
malicali, smo se odločili, da odrinemo v dolino. Po nesreči mi je spodrsnilo in
sem se prevrnil na bok. Kotalil sem se in kmalu naletel na kucelj. Odneslo me je
vsaj dva metra v višino in pristal sem v nevzdržnem položaju, na bodečih se
kamnih ter stisnjen med dvema velikima skalama. Ko sem se izvil ven, smo uro
po tem prispeli do vznožja Triglava. Nato smo šli na vožnjo s kanujem. Naleteli
smo na slap, visok meter in četrt. Zleteli smo čez in padli iz kanuja. Po končani
plovbi smo šli do gostilne, kjer so nas čakale punce in nas počastile s picami in
sladoledom, kar nam je po naporni poti šlo v veliko slast.
Vid Dović, 3. b
NAŠA MUCA TAČKA
Naša muca je čisto bela. Ima šele tri mesece. Je zelo prijazna in veliko skače in
rada grizlja žogo. Za seboj pušča veliko dlak. Ima svojo prijateljico muco Maco.
Cele dneve se igrata skupaj. Nekega dne pa muce Mace ni bilo nikjer. Naša muca
jo je iskala tri dni in tri noči, a muce Mace ni bilo od nikoder. Bila je zelo žalostna,
saj je bila Maca njena najljubša prijateljica. Vedela je, da se ji je nekaj zelo
hudega pripetilo in žal je bilo to tudi res. Zato se je naša muca Tačka odločila, da
jo bo šla iskat po svetu. Hodila je po strašnih gozdovih, kjer je srečala gospo, ki je
sovražila mačke, še posebej bele, z imenom Tačka. Tačka se je gospe ustrašila in
zbežala do bližnje kavarne, ki je bila polna ljudi. Ljudje so začudeno gledali
mačko, ki se je muzala po kavarni, dokler je niso spodili ven na mraz in sneg.
Tačka je tavala okrog in žalostna na snegu otrpnila. Na srečo jo je kmalu zatem
našla muca Maca, ki jo je pokrila s svojim šalom in jo tako ogrela. Spet sta bili
srečni, ker sta bili skupaj, in se vrnili domov. Igrali sta se, si pripovedovali zgodbe
in srečno sta živeli vse do konca svojih dni.
Ana Davidović, 3.b

IMELA SEM NORO DOGODIVŠČINO
Nekoč, nedolgo tega, sem šla s sestrično in bratrancem k babici. Tam smo se
takoj začeli igrati. V gozdu smo začeli postavljati hišico. Moja sestrična je bila
glavna, saj je najstarejša. Ravno, ko smo prinašali listje za posteljo, je za
drevesom nekaj zašumelo in takoj nato se je pred nami pojavil gozdni škrat.
Škrat je prišel do nas in stegnil roko proti nam, kot da nam hoče reči dober dan.
Takrat pa sem zaslišala mamin glas, ki je oznanjal, da gremo domov. Škrata sem
hitro skrila v največji žep in stekla v avto. Doma, v moji sobi, je škrat skočil iz
mojega žepa in kar naenkrat je čudno zapiskal in nato se je v moji sobi pojavila
cela škratja družina. Ugotovila sem, da nočejo iz hiše, zato sem jim pod posteljo
pripravila stanovanje. Ker jih do sedaj še nihče ni opazil, so še danes tam.
Skratka, to je bila res nora pustolovščina.
JAZ SEM KOSOVIR
Ema Čuk, 3.b
Nekaj let prej, ko je bila pomlad, se je v majhno mestece po imenu Sanjsko
mesto kosovirjev naselil mali kosovir po imenu Roksun.
Vsakemu, ki ga je srečal, je rekel: »Jaz sem kosovir.« To je govoril in govoril po
ves dan. Čez nekaj časa je pred njega stopil župan Ažbej in mu ukazal, naj gre ven
iz mesta, ker povzroča zgago. Mali kosovir je bil zelo užaljen. Zato se je vkrcal na
zelenjavno štruco ter z njo odcepetal stran. Čez nekaj ur je zavohal smrad.
Pogledal je okoli sebe in zagledal kosovirjico. Smrdela je po kanalizaciji kot
morska kumara. Ni izgledala ravno najlepše, zato jo je umil. Iz te grde packe je
zdaj skočila lepa, prekrasna kosovirjica Roksen. Z njo je kaj kmalu odpotoval po
svetu, dokler nista prišla do zelo ozkega mostu. Pod njim je bila lava. Roksen in
Roksun sta se ojunačila in prišla čez. Na pol poti pa je Roksun skoraj padel!
Roksen ga je hitro zgrabila za roko, naredila hiter zasuk in ga povlekla na varno.
Čez nekaj dni sta prispela do gozda. Tam mu je Roksen pokazala letečo žlico. Bila
mu je zelo všeč, ker so na njej rasli paradižniki. Roksen se je odločila, da bosta
skupaj poletela v daljne dežele.
In res. Skupaj, kot najboljša prijatelja, sta se podala v raziskovalni svet, poln
dogodivščin. Za staro mesto župana Ažbeja pa ju ni brigalo.
Mia Kočevar, 4. A

POTEP Z GLILI IN GLALOM
Z Glili in Glalom smo se odpravili na potep. Vsak je zajahal svojo žlico in ker je še
nikoli nisem vozila, mi je to delalo nekaj težav. Najprej sem krenila v napačno
smer, nato sem naredila salto in pristala ravno pred zaskrbljenima kosovirjema.
Kmalu bi se zaleteli! Menila sta, da je bolje, da ne vozim sama in raje sedem h
Glili na žlico, drugače se bom še pred prihodom v drug kraj ubila! Sedla sem h
Glili na žlico in končno se je potovanje začelo.
Ko smo preleteli kar nekaj kilometrov, nam je postalo vroče. Slekla sem si toplo
jopo, kosovirjema pa je po dlaki curjal pot. Zaslišali smo glasno bobnenje in
rjovenje, ko pa smo pogledali dol, nam je v oči priletel pesek. Komaj smo razločili
čredo prestrašenih slonov, za njimi pa veliko razjarjenih levov. Bili smo v Afriki.
Ob tej predstavi seveda nismo gledali, kam letijo žlice, zato smo se zagozdili med
veje drevesa. Približal se nam je lenivec in z žlic začel trgati paradižnike. Nemo
smo ga gledali. Nihče si mu ni upal ugovarjati, le zaskrbljeno smo gledali, kako
nam hrana izginja izpred oči. Ko je lenivec končal in se odpravil po svoje, smo
lačni, žejni in utrujeni legli na žlico in počivali. Nismo si upali zaspati, saj smo se
bali nepovabljenih gostov. Prišel je večer, a zaradi lakote nismo mogli zaspati.
Začuda je na Glilini žlici zrasel paradižnik, ki smo si ga razdelili, ga z veseljem
pojedli in zaspali.
Zjutraj smo zaslišali tiho in otožno cviljenje. Velika kača je lovila majhno miško.
To pa nam trem ni bilo všeč. Mehko vejo smo razrezali počez na štiri dele in jih
zvezali skupaj, da je postala dovolj dolga. Na koncu pa smo pritrdili razcepljeno
palico ter jo na obeh koncih namazali s smolo. Na tla smo vrgli ravno vejo.
Poklicali smo miško in ji naročili, naj steče prek veje. Kača se je pognala za njo in
ko je bila nad vejo, smo z namazano palico naredili past, kačo ujeli in jo potegnili
navzgor v zrak. Miška je bila rešena. Ker je bila kača mlada, smo menili, da jo bo
že rešila njena mama. Miško smo prosili, naj nam pomaga rešiti žlice. Miška se je
zasmejala, odmaknila vejo in žlici sta bili prosti.
Zahvalili smo se ji in odleteli nazaj v Kosovirijo. Ko smo prišli, je bil, vsaj zame,
najhujši del potovanja, saj so vsi ponavljali vprašanje: »Kako je bilo?«
Tjaša Remec, 4. a

POTEP Z GLILI IN GLALOM
Nekega popoldneva sem odšla na sprehod in po dolgem času sem srečala
kosovirja Glili in Glala. Kako sem bila vesela, da smo skupaj. Že ko sta me od
daleč zagledala, sta zavpila: «Živjo, Goli!« Skratka, bili smo srečni, da smo se stari
prijatelji zopet srečali.
Vsak je prijel svojo žlico in takoj smo odleteli. Med letenjem sem Glili vprašala,
kam gremo. Odgovorila je, da v Čudežno mavrico. In res, v trenutku sem pred
seboj zagledala prekrasno mavrico z različnimi barvami. »Tu smo!« je zavpil Glal.
Zdaj pa moramo zleteti v svojo najljubšo barvo. Kar vsi trije smo poleteli v rdečo.
Ko smo prispeli v novi svet, sem bila zelo navdušena. Tam so bila drevesa, na
katerih so rasli bonboni in čokoladne pice. V bližnji vasici pa je bil postavljen
lunapark. Takoj smo odhiteli vanj, vmes pa smo z drevesa smuknili vrečko
bonbonov. Najprej smo odleteli k vrtiljaku. Jezdila sem kamelo, Glili čebelo in
Glal nosoroga. Po eni vožnji smo se že naveličali. Nato smo kupili vstopnico za
vlakec smrti. Sedela sem v prvem vagončku. Zaželeli smo si pijače. Za vsak nakup
smo morali dati šest paradižnikov, a splačalo se je, saj smo tako lažje pozabili na
grozo, ki smo jo doživeli na vlakcu. Odhiteli smo naprej in se ustavili še pri opici,
ki nam je ponudila slastne banane. Naučila nas je nekaj norčij in spretnega
plezanja po oblakih.
Vsega lepega je enkrat konec. Začelo se je večeriti, Glili in Glal sta me opozorila,
da se bo mavrica ob osmih razpršila in da moramo do takrat nujno izleteti.
Nismo se zastonj razveselili drug drugega. Naše skupno druženje je bilo polno
zabavnih trenutkov ter lepih presenečenj. Naučili smo se veliko novega in to
čudovito potovanje nas je še bolj povezalo.
Izabela Požar, 4. a

NAŠLA SEM ČUDNO ŽLICO
Nekega dne sem se šla malo igrat na zrak. Nekaj me je zavedlo, da grem v gozd.
Zelo sem se oddaljila od doma. Kar naenkrat sem za ovinkom zagledala
ogromno, a ravno pravšnjo žlico, da sem lahko zlezla vanjo in počivala. Zdela se
mi je zelo čudna.
Ker sem bila zelo utrujena, sem v žlici zaspala trdno kot top. Sanjalo se mi je, da
sem v kraljestvu, kjer imam plažo in bazen, v katerem ravno plavam. Čez nekaj ur
sem se prebudila. Tako sem sanjala, da sem bila prepričana, da se je vse res
zgodilo. Ko sem se končno zavedala, da so bile vse le sanje, sem bila zelo
žalostna. Tako zelo sem si želela, da bi se vse res zgodilo!
Kar naenkrat pa se je začela žlica premikati in spoznala sem, da je čarobna. V
zraku se je naredila črna luknja in žlica je z mano vred izginila v njej. Nekaj časa
sem imela kar zaprte oči. Kmalu se je žlica ustavila. Ko sem pogledala, mi je kar
dih zastal. Bila sem v tistem kraljestvu, o katerem sem sanjala. Začela sem iskati
žlico. Ko sem jo videla, da leži na tleh, sem si oddahnila, saj sem že mislila, da se
ne bom mogla vrniti.
Tam sem se zabavala in spoznala nove prijatelje. Čez nekaj časa so mi prišli
služabniki povedat, da je že zelo pozno in da me doma že vsi iščejo. To naj bi
pomenilo, da se moram vrniti. Zahvalili so se mi, ker sem našla njihovo žlico, in
vprašali, če bom še kdaj prišla. Seveda sem njihovo povabilo z veseljem sprejela.
Povedali so mi še, da ko bova z žlico prišli, me bo pospremila do konca gozda.
Poslovili sva se in hitro sem stekla domov. Vsi so me bili veseli. Ves čas so me
spraševali in še zdaj me, kje sem bila. Jaz pa jim samo rečem: »Nekje že.«
In se jim nasmejim. Oni pa me samo grdo gledajo in jim ne gre nič na smeh.
Maša Berger, 4. b

LEPO MI JE Z DEDEKOM
MOJ DEDEK JE STAR ŠTIRIINSEDEMDESET LET. SKORAJ VSAK DAN SEM PRI NJEM,
SAJ ŽIVI LE NEKAJ HIŠ STRAN.
PRI NJEM USTVARJAM Z LESOM, KAR SI ŽELIM. NEKOČ SVA NAREDILA HIŠICO NA
DREVESU, KI SE JE ŽAL ŽE SESULA. VČASIH GREVA NA SPREHOD PO TRAVNIKU.
POKAŽE MI VELIKO RAZLIČNIH ROŽ IN MI POVE, KAKO SE IMENUJEJO. RES JE, DA
JE ŽE KAR NEKAJ STAR, VENDAR JE PRED NEKAJ LETI ŠE KOLESARIL IN ŠE VEDNO
TELOVADI. MOJ DEDI JE PRAVI MOJSTER Z LESOM. S KLADIVOM IN ŽEBLJI MI
NAREDI, KAR SI ŽELIM. ZELO JE USTVARJALEN IN NATANČEN. VELIKOKRAT MI
PRIPOVEDUJE , KAJ JE ŽE DOŽIVEL. VEM, DA ME IMA ZELO RAD. TO SKLEPAM PO
TEM, DA MI VELIKO USTREŽE. OB SOBOTAH SE ODPRAVIVA NA TRŠKO GORO. PRI
KAKEM POTOČKU SE USTAVIVA IN NAREDIVA MLINČEK. PRAVI MOJSTER JE ZA
MLINČKE. TUDI MENE JE NAUČIL DELATI MLINČKE IN TUDI JAZ GA KAJ NOVEGA
NAUČIM. ZADNJE DNI, KAKO ZDAJ RAČUNAMO. ČE KDAJ NE VE, KOLIKO
CENTIMETROV NAJ ODREŽE, MU SVETUJEM. NEKOČ SVA ODŠLA NA POTEP PO
GOZDU. VRNILA SVA SE ŠELE ZVEČER. DOMA NAJU JE ČAKALA VEČERJA IN SVEŽA
POSTELJA. VEDNO, KO PRESPIM PRI NJEM, ZJUTRAJ TELOVADIVA. ŠE NIKOLI SE
NISEM SKREGAL Z NJIM, KER JE TAKO PRIJAZEN DO MENE. VČASIH GREVA K
NJEGOVEMU BRATU TONETU. TAM SE IGRAM Z MUCAMI. TUDI NJEGOV BRAT
TONE JE ZELO PRIJAZEN. VEDNO MI PONUDI ČAJ IN PIŠKOTE, KI JIH NIKOLI NE
ZAVRNEM, ZATO KER JIH OBOŽUJEM.
UPAM, DA BOM DEDKA IMEL ŠE DOLGO.
RIME
ŽAN KRIŽAN, 4. A
Rada pojem, rišem,
ko končam, se še igram.
Mama lika, očka štrika.
Ko zvečer si zobe umijem,
se v posteljo zavijem.
Zjutraj se zbudim,
oblečem in v šolo stečem.
Po pouku grem domov
odkopat skrivni rov.
Mucu dam hrano,
mami banano.
Rim še ni konec,
počil je lonec.
Hana Gros, 2. b

UGANKI
Posluša v temi in miši lovi.
Ponoči ne spi, rad ptiče plaši.
Eva Kocjan, 2. b
Živi v morju
pljusk, pljusk, pljusk,
in nima lusk.
Hana Gros, Gea Bahč, 2. b
PRESENEČENJE ZA MAMO
Ko sta se starša odpravila na sprehod in jaz nisem hotel z njima, sem se odločil,
da bom mamico presenetil.
Naredil ji bom papirnato rožo! In tako se je tudi zgodilo. Malo sem že pozabil,
kako se jo naredi, a sem se spomnil. V delavnici sem vzel malo kolaž papirja in
lepilo. Z babi sva se lotila dela. Jaz sem jo učil. Ko se je roža sušila, sta starša
prišla. Rekel sem jima: »Ne pridita še noter. Delava presenečenje zate, mami!«
Ko se je roža malo posušila, sem jo odnesel k nam v zgornje nadstropje. Očka
sem povabil v kopalnico, kjer imamo parfume, da jo malo nadišavi. Ko sem jo
pokazal mamici, je od veselja zakričala, se nasmehnila in me objela.
ADAM TIBOR ČESNIK, 3. C
PRESENEČENJE ZA MAMICO
Zjutraj sem se zbudila v lep topel dan in se pretegnila. Zelo sem pohitela z
umivanjem in oblačenjem. Nato sem šla v kuhinjo. Najprej sem na mizo položila
krožnik. Potem sem na krožnik položila velik kos pice. Okrasila sem jo z
narezanim korenčkom. Zraven sem dodala še kavo in mleko.
Čez nekaj časa je v kuhinjo prišla mami. Bila je zelo vesela in presenečena. Tudi
jaz sem bila zelo vesela. Jaz in vsi drugi imamo mamico zelo radi, tudi če je včasih
huda. Z bratci in sestrico ji že pripravljamo naslednje presenečenje. Skupaj z
očkom ji bomo nabrali pomladnih rožic. Že zdaj se veselim njenega zadovoljstva.
ANA BLAŽIČ, 3. C

OBISK IVANKE MESTNIK
Obiskala nas je Ivanka Mestnik. Predstavila nam je svojo novo knjigo. Naslov te
knjige je Ema hoče v svet. Napisala je že dvanajst knjig. Povedala nam je, da je
bila najprej učiteljica in šele potem je postala pisateljica.
TEA VOVKO, 2. C
Ko sem jo videl, sem bil presenečen, kako je stara. Ko sem po predstavi knjige, ki
se mi je zdela prečudovita, vprašal, če je učila mojega očka, je rekla da. Bil sem
žalosten, ker je odšla.
NEJC ZUPANČIČ, 3. C
Meni je bilo najboljše, ko nam je predstavila svojo novo knjigo Ema hoče v svet.
Dobre pa so bile tudi plesne in pevske točke ter seveda recitacija Ljubezen.
In hvala za prelepo novo knjigo!
EMA SREBRNJAK, 3. C
EMA HOČE V SVET
Ema je bila sebična,
bila je lepa gospodična.
Rada bi imela krila,
da bi postala vila.
Rada srečala bi kraljico,
da bi ji dala dobro potico.
Ona pa v roke dobila je metlo,
tako, zelo svetlo.
Emo srečali so labodi,
da bi ji pokazali smer.
S hitrim letom so prišli,
Ema se je stisnila k mamici.
Skupaj sta lepo živeli
in prav dobro se imeli.
Ema spozna, da dom je najlepši,
in če bo ona doma, bo še lepši.
ELIZABETA KRANJEC, 4. C
EMA HOČE V SVET
Ema je bila gospodična,
zelo, zelo sebična.
Mama je jokala,
šivati je znala.
Škrate je sanjala,
med njimi sedem tednov prebivala.
Krila je imela,
vila jih je snela.
Ko kazen je opravila,
v svet se je odpravila.
Mama pod oknom je jokala,
preden Emo je zagledala.
Obe sta se objeli
in od veselja peli.
MIRJAM OGRINC, 4. C

MOJA PRAVLJICA
Nekoč je živel čevljar. Izdeloval je čevlje. Izdelal je tudi rdeče čeveljčke. Dal jih je
v izložbo. Nihče jih ni hotel kupiti, zato se je odločil, da jih podari ubogi deklici.
Deklica se jih je zelo razveselila. Ko jih je obula, se je spremenila v lepo princeso.
S princem je šla na ples. Med plesom sta se zaljubila. Po enem mesecu sta se
poročila in živela srečno do konca svojih dni. Tako! Počil je lonec in pravljice je
konec.
ZAČARANI GUMBI
ŽIGA HREN, 2. C
Nekoč je živel krojaček, ki je šival začarane gumbe. Ti gumbi so se sami odpenjali
in zapenjali, sami so suknjico obesili na obešalnik in sami so oblekli človeka.
Prerokba je bila, da sčasoma ti gumbi ne bodo več začarani gumbi in ne bodo več
pomagali ljudem. To bodo pokvarjeni gumbi, ki vodo ves čas suknjico nosili po
stanovanju in spuščali zeleno brozgo za seboj. Kmalu je krojačeva služba
propadla, gumbi pa so še naprej nosili suknjice po stanovanjih in spuščali zeleno
brozgo za seboj. Čez teden dni se je rodil čarodej, ki je gumbe začaral po svoje in
od takrat naprej imamo navadne gumbe.
Zala Ilovar, 3. a
POSKRBI ZA DRUGE IN ZATE BO POSKRBLJENO
Nekoč je živela kmetica po imenu Teja, ki je imela štiri otroke, Lara, Tara, Sara in
Tinkara. Bile so ubogljive in najmlajša je bila Tinkara, stara je bila šest let,
najstarejša je bila Sara, ki je imela osemnajst let. Morala je paziti na svoje tri
mlajše sestre, med tem ko je njihova mati delala na polju da bi prehranila svoje
hčerke. Sara je za sestrice lepo skrbela, zanje je kuhala, prala perilo in pazila da
jim se kaj ne zgodi, a tudi ona je želela kot vsa mlada dekleta uživati svojo
mladost, pa se je marsičemu odrekla zaradi svojih sester. Skrb za sestrice in
pomoč materi sta bila pomembnejša od vsega. Nauk te zgodbe je: Poskrbi za
druge in zate bo poskrbljeno.
Lana Kalanj 3. B

SARA IN EVA
Jaz sem Eva imam sestrico Ajdo. Moja najboljša prijateljica je Sara. S Saro hodiva
v osnovno šolo, Ajda pa v vrtec poleg osnovne šole. Hodiva tudi v glasbeno šolo.
Sara mi je rekla da bo drugo leto hodila na hip hop tako kot jaz.
Ta petek je Sara šla z mano domov. Ko smo prišle domov, smo šle vse tri
pogledati osla Miha, ki stanuje nad našo hišo. Naredile smo mu ražniče iz listov
in palic. Ko smo opazile, da je moj oči prišel domov, smo stekle k njemu. Soseda
Darja nam je rekla, da gremo lahko na trampolin. Na trampolinu smo se igrale
slepe miši. Nato nas je poklicala moja mamica, da bomo šli na sladoled v
Dolenske Toplice, vse tri smo šle k njej. Ko smo prišli v Dolenjske Toplice smo
pojedle sladoled in šle na igrala. Želele smo si, da bi šle igrati šah, vendar tam so
bili že drugi igralci. Trajalo je kar pol ure, da so nehali igrati. Hitro smo stekle tja
in pričele igrati šah. Nato smo se nekaj časa igrale potem smo šle domov. Komaj
čakamo, da bomo jutri začele spet z novo pustolovščino.
Sara Radulović in Eva Hočevar 3. b
KNJIGA
Knjiga je moja najboljša prijateljica,
iz nje se veliko učim,
ko iz nje mi mamica pravljico bere
in jaz prav sladko zaspim.
Vredno je znanje,
ki ga z njo pridobiš,
še bolj pa je vredno,
da se kaj naučiš.
Morda pa takrat izveš
čisto vse,
kaj v sebi knjiga
skriva še.
Milan Radić 3. B

TIMO IN NJEGOV RDEČI ZMAJ
Nekoč davno, davno je bil otrok z imenom Timo, ki je sedel na travniku. Čez
dvajset minut je opazil veliko rumeno jajce z vijoličnimi pikami. Stekel je in ga
odnesel domov. Čez en dan se je iz jajca izvalil zmaj. Timo je skrbel zanj in mu dal
ime Rdečko. Rdečko in Timo sta bila najboljša prijatelja, vse sta počela skupaj.
Čez eno leto je zmajček Rdečko s Timotom odletel v džunglo. Pristala sta na obali
in sta si iz bambusa zgradila hišico. Ponoči sta zakurila debla, ki sta jih nasekala.
Ko sta se prebudila sta odšla po sadeže. Nabrala sta: jagode, robide, maline
in kakije. Potem, ko sta prišla nazaj sta si pripravila malico. Med tem je hudobni
Dino zavohal hrano, ki sta jo jedla Rdečko in Timo. Čez nekaj časa sta se Dino in
Rdečko spopadla za hrano. Med spopadom je Timo Dina udaril natančno v glavo
s trdo palico. Dino je padel v nezavest in izgubil spomin. Ko se je Dino prebudil je
vprašal kako mu je ime in kaj tu počne. Timo je ugotovil, da Rdečko in Dino
govorita. Potem je rekel: »Ime ti je Dino in midva sva tvoja najboljša prijatelja.«
Timo se je zlagal, da so se lahko igrali skrivalnice. Tako so srečno živeli do konca
svojih dni ali let.
Jaka Petkovič 3. b
LETEČI ŽABEC OLIVER
V Žabji vasi živijo žabe. Če se kateri od njih kaj zgodi, pokličejo »žabjo pomoč«.
To je pri njih pomembna služba. A ne more je opravljati vsaka žaba. To lahko
dela le ena družina. Ta družina je posebna, saj imajo žabe v njej krila in letijo.
Nekega dne pa je mama žaba iz leteče družine izlegla jajčece. Čudno je bilo, da je
izlegla le eno jajčece. Cele dneve je čakala ob njem. Končno je na dan skočil
majhen paglavček z majhnimi krilci. Poimenovali so ga Oliver. Oliver je rasel in
rasel in bil je že dovolj velik, da bi lahko opravljal svojo službo. A letenje mu ni in
ni šlo od »kril«. Ko pa je žabji glasbenik igral na svoje inštrumente, je plesal in
pel. Včasih mu je tudi pomagal. Starša pa sta ga silila v službo, ki je ni znal
opravljati. Končno sta se sprijaznila s tem, da bo postal glasbenik.
Mali žabec Oliver je bil vesel. Cele dneve jim je igral in vsi so se zabavali ob
glasbi.
Marta Pirnar 3. B

KO UGASNEJO LUČI
Ko ugasnejo vse luči
in ni nikogar, ki še ne spi,
takrat sprehajam se po tihi ulici
in mislim si:
ko ljudje ne bi gledali na lepoto
in bi raje pomislili, kakšno delajo
sramoto.
Ko ljudje bi raje mislil na smeh
in s tem pregnali žalost v očeh.
Ko se prižgejo vse luči
in ni nikogar, ki še spi,
takrat sprehajam se po razigrani ulici
in mislim si:
ko ljudje ne bi gledali na lepoto
in bi raje pomislili, kakšno delajo
sramoto.
Ko ljudje bi raje mislil na smeh
in s tem pregnali žalost v očeh.
Ko spet ugasnejo luči,
takrat v meni upanje gori,
da ljudje spet bili bi nasmejani,
lepim mislim vsi predani.
Marta Pirnar 3. b
SKRIVNOSTNA JAMA
Trije otroci so iskali hišo in seveda tudi njihova mama je iskala hišo, kjer bi lahko
živeli. Hišo pa so našli na sredini gozda, ki je bil temačen. In nihče si ni upal
preseliti v to hišo, ker so vedeli, kaj jih čaka za vrati. Vsi, ki so se danes zvečer
preselili v to hišo, sploh niso vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo. Nekega dne so
ugotovili, da je okoli hiše krog, ki jih ščiti proti jami, a oni še zmeraj niso vedeli za
skrivnostno jamo. Danes pa so deklica in dva dečka, ki so živeli v tej hiši ugotovili
za to jamo, kjer so živele neke zverinice. In od takrat naprej so jih zverinice vsak
dan napadale, otroci pa se jih niso morali rešiti. Odšli so v skrivnostno jamo in
tam so hoteli priklicat zmaja, ki jim bi lahko pomagal. Ni jim uspelo in poskusili so
še enkrat. Tokrat so imeli srečo. Zmaj jih je popeljal skozi jamo do izhoda in jim
obljubil, da bo zverinice pojedel. Od tod so imeli še en kilometer hoje do mesta,
kamor so se čez nekaj časa tudi preselili. In tako so vsi živeli srečno do konca
svojih dni.
Eva Košmrlj 3. b

TRI MALE RAČKE
Tri male račke so šle z mamo v reko in čez nekaj časa so se izgubile. Iskale so jo
na levi strani reke, na desni strani reke ampak jo niso našle. Zelo so bile žalostne,
pa so vseeno iskale naprej. Ko se je zvečerilo in jih je zeblo so si poiskale zavetje.
Skrile so se na bližnjo kmetijo in tam zaspale. Ko je prišlo novo jutro so si šle iskat
hrano in pozajtrkovale. Videle so, da prihaja kmet in hlevu so čisto mirovale.
Ampak čez nekaj časa je ena račka kihnila in kmet je to slišal, jih videl in ugotovil,
da so se izgubile. Vzel jih je k sebi in jim dal hrano. Lepo jih je vzgajal in skrbel za
njih, dovolil jim je priti tudi v hišo. V kuhinji je mali raček skoraj padel iz mize,
vendar ga je kmet ulovil in ostal je živ. Nato je kmet nenadoma umrl. Za račke so
prišli res težki časi. Odločili so se, da bodo šli naprej. Pa so se že znašli, poiskali so
si mesto na drevesu in si zgradili čisto pravi domek Račke so za gnezdo uporabile
vejice in liste pa tudi mehko travo. Med temi tremi račkami je bil en tak ki ni znal
leteti. Čez nekaj časa je padel iz gnezda in si zlomil nogo. Bratca sta mu nosila
hrano in lepo skrbela zanj. Ko pa se je noga pozdravila sta ga bratca takoj začela
učiti letenja in prav kmalu so vsi trije leteli visoko pod nebo. Tako so tri male
račke rasle in srečno živele na svojem drevesu.
Anja Košmrlj 3. b
MORSKI PES RUDOLF IN MALA MORSKA DEKLICA EMILIJA
Živela je mala morska deklica, ki ji je bilo ime Emilija. Zelo rada se je igrala z
ribami. Emilijaje šla nekega dne k svoji prijateljici, ribici Miji. Na poti je srečala
morskega psa Rudolfa.
Napadel jo je, a se je kmalu umaknil. Vprašal jo je, kako ji je ime. Z drgetajočim
glasom mu je odgovorila: »Ime mi je Emilija.« »Kam si namenjena?« Povedala je,
da gre k prijateljici Miji na zabavo.. Rudolf je rekel, da jo bo odpeljal k njej.
Morska deklica ga je vprašala, če ve,kje stanuje Mija. Vedel je in skupaj sta
odplavala. Pri Miji je bilo na stotine rib. Zabava je bila imenitna, celo Rudolfu je
bilo všeč. Z Emilijo sta se spoprijateljila in se skoraj vsak dan igrala skupaj.
Teja Zajc 3. b
AJDA IN MATIC
Živela sta bratec in sestrica, Ajda in Matic. Njun dom je bil Stoti grad. Tako ime je
dobil, ker so ga stotega zgradili. Imela sta vsak svojo sobo. Zelo sta se imela rada

in veliko časa sta preživela skupaj. Z njima ja živela še mama. Oče jima je umrl, ko
sta bila stara komaj mesec dni. Umrl je v boju, ko so jih napadli sovražniki.
Ajdi in Maticu je bilo vedno čudno, da sta se rodila na isti dan istega leta. Mama
jima je obljubila, da jima bo povedala skrivnost, ko bosta dopolnila petnajst let.
In res. Na petnajsti rojstni dan jima je povedala, da sta dvojčka. Ajda in Matic sta
se spogledala. Matic je mamo vprašal, zakaj je to skrivnost tako dolgo skrivala.
Mama jima je povedala, da jo je njun očka tako prosil. Od takrat niso več imeli
skrivnosti med seboj. Lepo so se razumeli in še dolgo skupaj živeli.
SLADKE SANJE
Teja Zajc 3. b
Ko se prižge prva zvezdica na nebu,gredo otroci spat. Ponoči sanjajo sladke
sanje. Tudi Tinček je enkrat sanjal prečudovite sanje. Kar takoj vam jih povem.
Takole se začne … Ko se je Tinček sprehajal po gozdu, je našel veliko jajce. Nesel
ga je domov in pokazal mami.
Čez nekaj dni se je iz jajca izvalil dinozaver. Tinček je bil zelo vesel, zato je lepo
skrbel zanj. Ko je bil dinozaver star eno leto so praznovali njegov rojstni dan.
Imeli so se zelo lepo. Kar naenkrat pa je Tinček zaslišal znan glas, ki ga je klical
naj vstane. Ali morda veste kdo bi to bil? Ja prav ste imeli, to je bila mama, ki ga
je klicala naj vstane.
Tako so se Tinčkove sanje končale …
Blaž Luštek 3. b
ŽELVA IN ŽELVAK
Nekoč je ob vodi živela želva. Nekega dne pa je prišel mimo želvak. Želva ga je
pozdravila in se mu nasmehnila. Želvak se je že na prvi pogled zaljubil v želvo.
Tudi želva se je zaljubila v želvaka. Sklenila sta, da se bosta poročila. Želva in
želvak sta povabila vse sorodnike. Ko sta že napisala vabila, sta poklicala štorkljo.
Rekla sta ji, da naj raznosi vabila še danes. Potem pa napoči dan za poroko.
Želvaku že na vse zgodaj zjutraj pridejo prijatelji povedati, da je njegovo
zaročenko odnesel neki otrok. Želvak jih prosi za pomoč. Skupaj se odpravijo v
bližnjo vas, da poiščejo in rešijo želvo. Želvo zagledajo ograjeno v lepem vrtu.
Zajec je predlagal, da gre on po njo in sicer tako, da bo preskočil ograjo. Vsi so
nestrptno opazovali kako zajec rešuje želvo. Ko sta priskakljala nazaj je želvak
močno objel in poljubil bodočo ženo. Zajcu pa se je zahvalil za pomoč.
Nenadoma želvak ugotovi, da je napočila ura za njuno poroko in da ju zagotovo
že vsi

nestrpno čakajo. Želvak hitro razmisli kako bi najhitreje prišli na prizorišče
poroke. Pokliče sokola, da ju odpelje na poroko. Sokol jih pripelje pred oltar in
poroka se končno začne. Rajali so do petih zjutraj. Želvak je moral ničkolikokrat
razložiti kako težko je prišel do neveste. Leto dni po poroki sta dobila otročičke.
Kar 5 sta jih imela. Ime jim je bilo takole, Tuti, Tati, Titi, Muti in Suki. Vsi se radi
kopajo, tudi želva, če nima opravkov. Čez nekaj let se poročijo že njuni otroci in
tudi otroci od njunih otrok. In tako so srečno živeli do konca svojih dni.
Manca Judež 3. b
KUŽA IŠČE PRIJATELJA
Nekoč je živel osamljen kuža. Ni imel nobenega prijatelja. Odločil se je, da ga
poišče. Odšel ga je iskat v temni gozd. Srečal je žabo in jo vprašal, če bi lahko bila
njegova prijateljica. Žaba je odgovorila, da kužki ne morajo dihati pod vodo.
Kakšna škoda je rekel kuža, in odšel.
Srečal je srako in jo vprašal, če bi bila njegova prijateljica. Sraka je rekla, oprosti
ampak kužki ne letijo. Obupan je bil in spet žalosten odšel. ˝ Kaj pa, če …?˝ je
rekel kuža in ga je sraka prehitela z njenimi besedami.
Srečal je mačko in jo vprašal, zakaj se je tako naježila? Mačka je odgovorila, da
zato, kerse mačke bojijo kužkov. Kuža je rekel, da on ne lovi mačk. Rekla je, da
mu ne verjame.
˝Pa nič.˝ je rekel in žalosten odšel. Ni se mu dalo več hoditi. Mimo pa pride tudi
zajec in ga vpraša zakaj je žalosten. Kuža je odgovoril, da išče prijatelja. Zajec je
rekel, da se je spravil na napačnega zajca in rekel, da ne potrebuje nobenega
prijatelja. Kuža je žalostno odšel in videl še enega kužka. Oba sta iskala prijatelja.
Drug drugega sta vprašala, če bi bila prijatelja. Strinjala sta se. Vsak dan sta se
srečala in se igrala. Postala sta najboljša prijatelja.
RIBOLOV NA HOBOTNICO
Tim Peterlin 3. b
Nekaj časa nazaj sta šla Jože in Tone lovit hobotnico. Na avto sta naložila vrv z
rakovico, iz katere sta se videla dva trnka, da bosta hobotnico potegnila iz vode.
Pa se peljeta in piha tako močno, da se avto kar trese. Končno sta prispela.
Potem sta rakovice na vrvi vrgla v vodo in vrvi navezala nase. Jožeta je potegnilo
v vodo. Z otoka Krka ga je hobotnica vlekla v Rdeče morje. Tone je poklical

policiste, vojake in rešilce. Hobotnico so potegnili iz vode in tako je bil Jože
zapisan v Guinessovo knjigo rekordov za ulov največje hobotnice.
Bine Ajdišek, 3. b
RUMENI STVOR IN ZEMLJAN
Nekega dne je Peter hodil po gozdu in je videl, da nekaj pada z neba. Potem, ko
je padlo z neba, je Peter videl, da je to meteor. In čez pet minut se je meteor
odprl. Ven je prišel Nezemljan. Potem je za njim priletel drugi Nezemljan in ta je
bil zloben. Rumeni stvor se je predstavil in rekel: Jaz sem Rogec. In ko je to rekel,
je za njim priletel hudoben Nezemljan. Rogec pa je bil tako hiter, da je Petra
vrgel in hitro stekel stran. Rogec je rekel, da ga ta hoče ubiti. Peter ga je vprašal,
zakaj. Zato, ker si pošten in če te bo ubil, bo postal pošten. Zloben je še enkrat
priletel, Rogec pa je imel tega dovolj in je uničil zlobnega. Peter se je iskreno
zahvalil. Rogec je rekel, nič takega in odletel v vesolje, kjer je doma.
LUKA IN ZMAJ
Timotej Saje 3. b
Nekoč je živel Luka, ki je bil zmeraj vesel. Nekega dne se je šel igrat z žogo na
travo. Ko se je igral, je našel veliko jajce. Odnesel ga je v hišo. Čez en teden se je
izvalil zmaj, ki je bil lep. Luka mu je dal ime Zmaj. Zmaj je veliko jedel. Nekega
dne je bil zelo velik. Šla sta se igrat na travo. Ko sta se nehala igrati, sta bila zelo
žejna. Mama ju je poklicala jest. Ko sta pojedla, sta šla na sprehod. Ko sta prišla s
sprehoda, je bila že noč in sta šla spat.
Uroš Darovic 3. b
ZELENA OPICA
Nekoč je živela Zelena opica. Dom je imela na svinčniku, v moji puščici. Nekega
sončnega dne se je odločila, da gre ven na potep. Pot jo je vodila čez sedem gora
in sedem dolin. Na poti je doživela veliko zanimivih stvari. Srečala je letečega
psa. Povabil jo je v svoj dom, ki je bil na Luni. Malo sta poklepetala in se poigrala.
Zelena opica se je poslovila. Leteči pes ji je dal za spomin čarobno kost. Kost ji je
pomagala pri hitrejšem potovanju. Nenadoma je prišla nekam, kjer je bilo zelo
mrzlo. Zagledala je pingvine. Vprašala jih je, kje se nahaja. Povedali so ji, da je na
Antarktiki. Zelo jo je zeblo. Pograbila je čarobno kost in odletela v mojo puščico.
Bila je zelo zadovoljna, ker je obkrožila cel svet. Zelena opica še danes srečno živi
na svinčniku v moji puščici.
Luka Kovačič, 3. b

SONCE
Sonce žareče se okrog Zemlje vrti,
pa čaka poletje, se otrok veseli.
Igrali se bodo veliko stvari,
ker na sončku je toplo,
na dežju pa ni.
Tinkara Grum, 3. A
ČAROBNA URA
V nekem mestu so se ravnokar odpravljali spat. Ura je bila deset do desetih, ko
se je v temi nekaj zableščalo in se spet skrilo. Ko pa so vsi že trdno spali, je nekaj
zašumelo in nenadoma se je pojavila močna svetloba. Veter jo je ponesel vse do
zanemarjene hiše. Nekaj se je zabliskalo, potem pa spet zašumelo in zgodilo se je
nekaj povsem čudnega.
Ko so se prebivalci tega mesta zbudili, so zagledali novo hišo, ki je izgledala zelo
nenavadno. Hiša je bila v obliki ure in na njej je res visela gromozanska ura. Joj,
kako je bilo to strašno videti. Tisti dan je minil zelo čudno in ko se je zvečerilo, so
vsi ljudje s težavo zaspali. Ko je neznana ura odbila polnoč, so se iz hiše zapodili
zacoprani škratje. Ko so se naslednji dan ljudje prebudili, so bili vsi žalostni, saj je
celo mesto prekrival siv pepel. To je bil najgrši dan v mestu in vsi so si nenadoma
zaželeli lepših dni. Cel dan so se trudili biti pridni in so pospravljali ter urejali
mesto. Pospravljali so in pospravljali, dokler ni bilo mesto zopet čisto in lepo
urejeno, nato pa so vsi utrujeni odšli spat. Ker so se cel dan zelo trudili, jim je ura
pričarala lepe, čudovite, najlepše sanje in zbudili so se v najlepši dan.
Mesto je bilo tako lepo in ljudje v njem tako srečni, da jih je ura premaknila in
skrila v čarobno škatlico, kjer bodo vsi na varnem živeli do konca svojih dni.
KAKO SEM SE NAUČIL VOZITI KOLO
Zala Ilovar, 3.a
Ko sem bil star štiri leta, sem se naučil voziti kolo. Nekega dne mi je oči snel
pomožne koleščke in jaz sem se peljal. Vozil sem se za našo hišo. Bil sem zelo
pogumen. Nekega dne sem se peljal v dolino in pritisnil na napačno zavoro.
Padel sem na glavo in oči me je peljal v bolnišnico. Imel sem pretres možganov.
Takrat sem sklenil, da bom vedno nosil čelado, ko se bom vozil s kolesom.
Anej Slana, 3. a

KAKO SEM SE NAUČIL VOZITI KOLO
Star sem bil štiri leta, ko sem dobil svoje prvo kolo. Najprej sem si pri vožnji
pomagal s pomožnimi kolesi. Kolo sta me naučila voziti mami in ati. Svoje prve
vožnje sem naredil okoli naše hiše.
Na začetku sta mi kolo pomagala držati starša. Ko sem osvojil vožnjo s
pomožnimi kolesi, mi je ata odstranil še te. Po prvih zavojih brez pomožnih koles
sem nekajkrat padel. Malo sem odrgnil kolo in svoja kolena, vendar sem na
bolečine hitro pozabil.
Bil sem ponosen nase, ko sem samostojno vozil kolo. Danes pa se vsakič znova
veselim nove vožnje s kolesom.
Kevin Krajnc, 3. a
KAJ DIŠI?
Kaj diši?
Sosedova češnja,
ki v maju cveti.
Na polju roža,
ki veter jo boža.
Morje, ki tiho šumi,
ter gozd, kjer vse že brsti.
A meni najlepše diši
babičina kuha.
To so makaroni, krompir
in fižolova juha.
Ana Čuk, 7. B
KAJ VSE DIŠI?
Ko v naše srce
pomladi ptice poje,
bi ves vonj spravili
v velikanski dišeči balon.
Ko nam učiteljica napiše petico,
dobimo vsi od veselega vonja
kar modrico.
Ko počitnice pritečejo k nam,
pokuka vonj zadovoljstva
na plan.
Ko pa nas objame mama,
ena in edina sama,
nam srce zaigra in ven odskaklja.
Vsi trenutki,
vsi občutki,
tega lepega sveta,
nam pomagajo prestati
vse grdobe onkraj morja.
Lucija Zorko, 7. B

Pri izdelavi glasila smo sodelovali:
Vsebina
Danica Rangus,
Zinka Muhič,
Manca Pezelj Berger
in posamezni avtorji
Fotografije
Foto krožek,
šolski arhiv
Oblikovanje
Srečko Skube

Novo mesto, junij 2012