Februar 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

INTERNO 

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Februar 2012 | številka 01 

TRIAŽIRANJE: 

Bolnikom na urgenci 

odslej informacija 

o času čakanja 

in stopnji nujnosti 

INTERVJU 

Ga. Erna Kos Grabnar: 

»Medicinske sestre so 

največkrat prva oseba 

v stiku z bolnikom« 

NAGRADNA 

KRIŽANKA

KAZALO 

10 

22 

3 UVODNIK 

4 KDO SMO MI 

Pacientom na urgenci odslej 

informacija o času čakanja in 

stopnji nujnosti 

AKTUALNO 

7 Finančni načrt: UKCL se srečuje z 

zaostrenim položajem 

9 Uspeh pri čakalnih dobah za CT in 

MR preiskave 

21 22 

AKTUALNO 

10 Intervju z go. Ernestino Kos 

Grabnar: “Medicinske sestre so 

največkrat prva oseba v stiku z 

bolnikom” 

12 Podelitev priznanj Republike 

Slovenije za poslovno odličnost 

13 Mednarodna konferenca Zdravstvo 

brez meja 

14 Kaj je celostna grafična podoba 

podjetja in zakaj je pomembno, da 

jo v UKCL dosledno uporabljamo? 

15 Kateri zaposleni, ki se počutijo 

bolne (prezentisti), niso na 

bolniškem staležu, temveč delajo 

UKCL SMO LJUDJE 

17 Ogljikov monoksid - tihi ubijalec 

19 

UTRIP UKCL 

Otroke s Pediatrične klinike so 

20 

razveselili že deseto leto zapored 

30 let zbora dr. Bogdana Derča 

20 

s Pediatrične klinike v Ljubljani 

Dobrodelni koncert za nakup 

robotskega sistema za pripravo 

21 

zdravil 

Donacija vrhunske 

21 

tekačice Petre Majdič 

Zadnji dogodki na Nevrološki 

22 

kliniki: zaživel je razstavni prostor 

Podelitev čeka Porodnišnici za 

nakup ultrazvočnega aparata 

22 Zahvala Boruta Pahorja 

22 Mercator obdaril paciente na 

Pediatrični kliniki 

23 Vilma Novak – nominiranka za 

Slovenko leta 2011 

24 Tudi leto 2012 strokovno 

uspešno in do pacientov prijazno 

24 Brezplačno usposabljanje 

zaposlenih v UKCL za večjo 

osnovno računalniško pismenost 

POGLED NAZAJ 

25 Intricatum Extricatum Medicum 

– Zavozlano razvozlano v 

zdravniškem delu, 1692 

PREBERITE 

28 Naši zaposleni so botri indijski 

deklici 

POVEDALI SO 

29 ANKETA - Kako si pomagate 

krepiti odpornost v zimskih 

mesecih, kaj so vaši skrivni 

»recepti za zdravje«? Imate 

kakšen naravni recept za 

lajšanje prehladov in drugih 

bolezni? 

29 KAJ MENIJO O NAS 

31 NAGRADNA KRIŽANKA 

Vabimo vas, 

da tudi vi 

soustvarjate 

naše glasilo 

Tudi v letu 2012 je naša želja, da 

bi zaposleni čim bolj sodelovali 

pri vsebini glasila. Prispevke, obvestila 

in fotografije, ki jih želite 

objaviti v naslednji številki internega 

glasila, nam pošljite v uredništvo 

najkasneje do 10. marca 

2012. V uredništvu si pridržujemo 

pravico do krajšanja poslanih 

prispevkov in izbora fotografij, 

primernih za objavo. Prispevke 

lektoriramo. 

Prispevke in fotografije 

nam pošljite na naslov 

sabina.vrhnjak@kclj.si 

Zaželena je pisava Arial (velikost 

pike 12) in krajši prispevki, ki naj 

ne bodo daljši od 2500 znakov s 

presledki vred. Fotografije oddajajte 

posebej (ne v besedilu) v digitalni 

obliki (jpg, tif) in obvezno 

navedite ime avtorja. Prispevkov 

in fotografij ne honoriramo.

Uvodnik 

V 

letu 2012 smo soočeni z neprijetno situacijo na finančnem področju. 

Finančni načrt za leto 2012 je napisan v skladu s pravili Ministrstva 

za zdravje RS in predvideva izravnan rezultat, a se ob tem zavedamo, 

da bo ob koncu leta takšno stanje – ne da bi se spremenila splošna situacija 

v zdravstvu – težko doseči. Že več let se srečujemo z ostrimi rezi v sredstva, 

namenjena za zdravstvo, konec leta 2011 pa se je stanje dodatno poslabšalo 

zaradi sprejetih ukrepov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in 

Ministrstva za zdravje RS. Ti ukrepi zmanjšujejo cene naših programov za 

več kot 10 milijonov evrov na letni ravni. Hkrati je bil preko nacionalnega 

razpisa del relativno dobro ovrednotenih programov prenesen na zasebnike. 

mag. Simon Vrhunec, 

generalni direktor UKCL 

UKC Ljubljana se s temi ukrepi ne more sprijazniti in bo naredil vse, da se ne 

bi uveljavili, dodaten zagon in podporo pa sta nam dala tudi naša najbolj 

pomembna organa – Svet UKC Ljubljana kot naš nadzorni organ in Svet pacientov 

kot naše najvišje posvetovalno telo. 

»Zaskrbljeni smo, ker je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v nacionalnem 

razpisu za leto 2012 UKC Ljubljana odvzel 30 odstotkov programa in 

ga dodelil nekaterim zasebnim izvajalcem. UKC Ljubljana ima za ta področja 

vrhunski kader in opremo ter zagotavlja najboljšo oskrbo za paciente. Z 

odvzemi programov in posledičnim nižanjem sredstev se UKC in pacientom 

jemlje možnost ohranjanja najvišje strokovne ravni oskrbe,« je denimo javno 

opozorila predsednica Sveta pacientov, ga. Elizabeta Bobnar Najžar. 

Ne glede na neugodno stanje smo si v UKCL tudi letos zadali finančni načrt 

izredno natančno izdelati, glede na prejšnja leta pa smo ga še dopolnili. 

Dodali smo skupne prioritete kot primer obvladovanja stroškov dela, skupne 

cilje in cilje posameznih organizacijskih enot po modelu uravnoteženih 

kazalnikov in kazalnikov uspešnosti, s katerimi bodo redno spremljali uspešnost 

uresničevanja načrtovanih ciljev. 

Ne glede vso situacijo ostaja zaveza Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana 

enaka kot doslej. Državljanom Republike Slovenije – zavarovanim 

osebam ZZZS – smo dolžni zagotavljati enako dostopnost kot v preteklosti. 

To pomeni, da bo potrebno izvesti ves pogodbeno dogovorjeni program in 

hkrati, ne glede na zniževanje cen, poskrbeti tudi za razvoj zdravstvenih 

tehnologij in uvajanje novih programov. Verjamemo, da to zmoremo. 

INTERNO 

Interno glasilo Univerzitetnega 

kliničnega centra Ljubljana 

Februar 2012, številka 01 

Univerzitetni klinični center Ljubljana 

Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija 

Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec 

Odgovorna urednica: 

Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov. 

Uredniški odbor: 

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, 

dr. med., višja svetnica 

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses. 

• Darinka Klemenc, dipl. m. s. 

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav. 

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, 

dr. med., višja svetnica 

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon. 

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc. 

• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. 

• Blanka Šetinc 

Lektoriranje : 

Abecednik, intelektualne storitve, 

Miha Knavs, s.p. 

Fotografije: Jolanda Kofol in drugi; 

fotografija na naslovnici: Matjaž Žnidaršič 

Oblikovanje: Ana Vedlin 

Tisk: Grafika Gracer d.o.o. 

Naklada: 3.000 

Glasilo v elektronski obliki na: 

http://www3.kclj.si 

03

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak 

Pacientom na urgenci 

odslej informacija 

o času čakanja 

in stopnji nujnosti 

V urgentnem bloku UKCL bodo tako na kirurškem delu 

urgence kot tudi na internistični prvi pomoči s pomočjo 

triažiranja pacientom podali informacijo o času 

čakanja od prihoda in stopnji nujnosti – informacije 

so na IPP že vidne na zaslonih na hodnikih 

stopnja nujnosti (rdeča, oranžna, rumena, 

zelena ali modra – razlaga barv 

je v tabeli). »Z uvajanjem informacij o 

dolžini in vsebini čakanja želimo svojim 

pacientom zagotoviti predvsem 

bolj humano in prijazno okolje, saj se 

zavedamo, da je čakanje, še posebej če 

si bolan, neprijetno,« pove Stanka Košir, 

vodja urgentnega kirurškega bloka 

UKCL. Poleg informacije o čakanju 

bodo namreč pacientom za krajšanje 

čakanja na voljo tudi izobraževalne in 

sprostitvene vsebine. 

Kdo smo mi 

v sodobni obravnavi 

urgentnih pacientov je, da 

»Trend 

ob prihodu na urgentni oddelek 

čim prej oceni pacientovo stanje 

zdravstveni delavec in določi nujnost 

obravnave. Tem trendom želimo slediti 

tudi v urgentnem bloku UKCL,« 

pove asist. mag. Hugon Možina, vodja 

Internistične prve pomoči (IPP) Interne 

klinike. Celotni urgentni blok, 

kamor poleg IPP sodi Urgentni kirurški 

blok Kirurške klinike, namreč uvaja 

določitev nujnosti za pacienta tudi 

»navzven«, za čakajoče paciente. Ti 

bodo prek informativnih zaslonov, 

postavljenih na hodnikih urgentnega 

bloka, lahko spremljali informacije o 

času čakanja od njihovega prihoda, 

o stopnji nujnosti obravnave, na zaslonih 

pa se vrtijo tudi informativne, 

zdravstveno-vzgojne vsebine in sprostitveni 

program. 

04 

Uvajanje triažiranja oziroma določitve 

stopnje nujnosti v urgentnem bloku 

sicer ni novost; že februarja lani je bil 

organiziran prvi tečaj za medicinske 

sestre o triaži pri sprejemu urgentnega 

pacienta. Na zaslonih, nameščenih 

po hodnikih urgentnega bloka, bodo 

pacienti odslej lahko prebrali informacijo 

o času čakanja od posameznikovega 

prihoda, z barvo bo označena 

Za uvedbo triažiranja so si prizadevali tako na kirurškem delu urgence 

kot tudi na IPP. Na fotografiji (od leve proti desni): Maruša Brvar, 

glavna medicinska sestra IPP, Veronika Mirtič, vodja zdravstvene 

administracije na IPP, Majda Cotič Anderle, koordinator za kakovost 

na Interni kliniki, Stanka Košir, vodja kirurškega urgentnega bloka, 

asist. mag. Hugon Možina, dr. med., predstojnik IPP.

Kaj je triažiranje? 

Na IPP so informacije o čakanju pacientov 

že na voljo; pacienti na zaslonu vidijo 

sebe in svojo skupino ogroženosti 

glede na vnaprej narejeno triažiranje. 

Triažiranje pomeni, da diplomirana 

medicinska sestra takoj ob sprejemu 

oceni in dokumentira pacientovo stanje 

ter določi stopnjo nujnosti obravnave 

glede na pet triažnih kategorij 

(če diplomirana medicinska sestra potrebuje 

posvetovanje z zdravnikom, se 

z njim posvetuje). »Uvedba triažiranja 

je za paciente veliko bolj varna. Za vsakega 

posameznika takoj ob sprejemu 

določimo natančno stanje po triažni 

lestvici, celoten proces obravnave za 

pacienta je tako izboljšan,« pove Marija 

Brvar, glavna medicinska sestra IPP. 

Na IPP so za paciente pripravili sistem, 

ki omogoča anonimnost pacientov. Na 

zaslonu je zapisana pacientova identifikacijska 

številka, isto številko pa 

pacient dobi tudi na zapestnici, 

ki jo ima na zapestju 

ves čas obravnave. Prek 

številke na zaslonu pacient 

vidi čas svojega čakanja 

in – prek barve – tudi stopnjo 

nujnosti obravnave. 

»Ponavadi se zgodi, da bi 

bili radi pacienti obravnavani 

čim prej, zato se nam 

zdi sistem, prek katerega 

bodo vedeli, v kateri stopnji 

nujnosti so, izjemno 

pozitiven. Če ima nekdo 

manjšo rano, na drugi 

strani pa je nekdo ali več 

takih, ki imajo zastoj dihanja, 

je povsem normalno, 

da prvi čaka dlje. V 

tujini ljudje čakajo na 

urgenci tudi po dva dni, 

a to tudi razumejo in 

sprejemajo,« pove asist. 

mag. Hugon Možina. 

OSEBNI STIK 

S PACIENTI 

BO ŠE VEDNO KLJUČEN 

Sogovorniki pravijo, da bo sistem 

triažiranja in obveščanja pacientov 

o stopnji nujnosti izredno izboljšal 

informiranost pacientov in nekoliko tudi 

olajšal delo zaposlenih. Vsi poudarjajo, da 

bo še vnaprej na prvem mestu osebni stik 

z bolniki. »Velikokrat se nam zgodi, da bi 

bolnik, ki si je morda zgolj opraskal prst, 

rad bil na vrsti takoj in ne čakal 3-4 ure. 

Zagotovo je v takem primeru potrebno 

prijazno pojasnilo,« meni prof. Matjaž 

Veselko, predstojnik KO za travmatologijo 

Kirurške klinike. Sogovorniki ob tem 

opozarjajo, da bi pacienti lahko bili 

velikokrat obravnavani tudi na primarni 

ravni, a enostavno pridejo na urgenco UKC 

Ljubljana in so nezadovoljni, ker čakajo 

dlje kot ostali. 

Ob vpisu je stanje vsakega poškodovanca v Urgentnem kirurškem bloku 

ocenjeno glede na nujnost in razvrščeno v spodaj navedene triažne skupine: 

BARVA 

Triažna 

oznaka 

TAKOJŠNJI 

ZELO NUJNI 

NUJNI 

STANDARDNI 

Čas do 

pregleda 

pri zdravniku 

O minut 

10 minut 

60 minut 

120 minut 

Poškodovanci, katerih 

zdravstveno stanje ... 

… zahteva takojšnje 

ukrepe za ohranitev / 

povrnitev življenjskih 

funkcij (oživljanje). 

… je tako resno, da bi bilo 

brez hitre pomoči njihovo 

življenje ogroženo. 

… je resno in potrebujejo 

prednostno obravnavo pri 

zdravniku. 

… ne zahteva takojšnjih 

nujnih ukrepov. 

PRIMERI 

- zastoj dihanja 

- srčni zastoj 

- nezavesten poškodovanec 

- epileptični status 

- huda krvavitev iz velikih žil 

- poškodba hrbtenice z 

ohromelostjo udov 

- zlom stegnenice 

- zaustavljena huda 

krvavitev iz velikih žil 

- izpahi sklepov 

- amputacije prstov 

- splošno oslabeli 

- manjše rane 

- neogrožujoče poškodbe 

prsnega koša in trebuha 

- poškodbe zapestja 

VRSTNI RED PREGLEDA 

JE ODVISEN OD 

NUJNOSTI STANJA 

IN NE OD VRSTNEGA 

REDA PRIHODA! 

Navedeni časovni 

normativi so delovni 

cilji in niso strokovni 

standardi oskrbe poškodovancev! 

V primeru 

množičnih nezgod 

oziroma večjega števila 

poškodovancev se časi 

do pregleda lahko 

podaljšajo! 

Kdo smo mi 

NENUJNI 

več kot 

240 minut 

… je že daljše časovno 

obdobje nespremenjeno. 

- stare poškodbe 

- poškodbe, ki so bile oskrbljene 

drugod 

- ognojki 

Preglednico je odobril 

Strokovni svet UKC. 

* Povzeto in prirejeno po »The 

Canadian E. D. Triage and 

acuity scale« in po »Emergency 

Triage«Manchester Triage Group. 

05

V Urgentnem kirurškem 

bloku Kirurške klinike bodo 

poškodovancem delili številke. 

Kdo smo mi 

V urgentni travmatološki ambulanti je 

število pacientov, ki jih obravnavajo 

letno, precej višje kot na IPP, ker gre 

za poškodovance, ki pridejo neposredno 

v Urgentni kirurški blok, so torej 

brez napotnic. Razpon pacientov je 

velik – sprejemajo vse od najmlajših 

do najstarejših pacientov. Težje poškodovance 

triažirajo/določijo stopnjo 

nujnosti že na terenu, medtem 

ko lažje poškodovane triažirajo na 

urgenci. Vse poškodovane paciente, 

med katerimi je razpon čakanja zelo 

raznolik, bodo prek zaslonov in plakatov 

obveščali o njihovi čakalni vrsti 

ter stopnji nujnosti. »Ker je sistem zapestnic 

za ogromno število poškodovanih 

pacientov težje izvedljiv, bomo 

na kirurškem delu urgence pacientom 

razdelili nalepke s številko, ki jo bodo 

potem našli na zaslonu skupaj z barvo, 

ki določa stopnjo nujnosti,« pove 

Stanka Košir. Medtem ko pacienti, ki 

so sprejeti na travmatologiji, napotnic 

nimajo, na IPP sprejemajo predvsem 

paciente, ki so bili že obravnavani na 

primarni ravni. Gre za paciente iz vse 

Slovenije, veliko pacientov pa je napotenih 

iz ambulante Splošne nujne medicinske 

pomoči Zdravstvenega doma 

Ljubljana, ki ima prostore v neposredni 

bližini urgentnega bloka UKCL. 

Trendu, da se na urgentnem oddelku čim prej oceni pacientovo stanje in določi nujnost 

obravnave, smo se pridružili tudi v urgentnem bloku UKCL. Ob zaslonu asist. mag. 

Hugon Možina, vodja Internistične prve pomoči (IPP) Interne klinike. 

06 

Triažiranje pomeni, da diplomirana medicinska sestra takoj ob sprejemu oceni 

in dokumentira pacientovo stanje in določi stopnjo nujnosti obravnave.

Lani smo v UKCL prvič pripravili finančni 

načrt za dve leti. Prvič po 

dolgih letih je bil finančni načrt 

pripravljen že pred začetkom leta, na 

katerega se je nanašal. V zaostrenih 

razmerah gospodarske recesije je bilo 

to zelo pomembno, saj je bila tudi na 

ta način organizacijskim enotam dana 

informacija o resnosti ekonomskih problemov, 

s katerimi se soočata zdravstvo 

in UKCL kot največja in najpomembnejša 

zdravstvena ustanova v Sloveniji. Še posebej 

pa je bilo to pomembno zato, ker 

je bila z decentralizacijo odgovornost za 

stabilno poslovanje prenesena na organizacijske 

enote in njihova vodstva. 

Proces priprave finančnega načrta 

UKCL za leto 2012 smo še izpopolnili. 

Določili smo: 

• skupne prioritete (kot na primer 

obvladovanje stroškov dela); 

• skupne cilje in cilje posameznih 

organizacijskih enot po modelu 

uravnoteženih kazalnikov (BSC – 

Balanced Scorecard); 

• kazalnike uspešnosti, s katerimi 

bomo redno spremljali uspešnost 

doseganja načrtovanih ciljev (na 

ravni UKCL, klinik in kliničnih 

oddelkov). 

Ksenija Ševerkar 

Finančni načrt: 

UKCL se srečuje z 

zaostrenim položajem 

Letošnji finančni načrt zaznamuje dejstvo, da se kljub 

nekaterim sicer ugodnim gospodarskim kazalnikom 

razmere poslovanja UKCL še zaostrujejo. 

Tisto, kar posebej zaznamuje letošnji 

finančni načrt, je dejstvo, da se kljub 

nekaterim sicer ugodnim gospodarskim 

kazalnikom razmere 

poslovanja UKCL še 

zaostrujejo. Že v letih 

2009 in 2010 sta Zavod 

za zdravstveno zavarovanje 

Slovenije (ZZZS) 

in Ministrstvo za zdravje 

Republike Slovenije sprejela 

varčevalne ukrepe, ki 

so UKCL cene znižali za 

več kot deset odstotkov. 

Posebej zaskrbljujoče je 

bilo zmanjšanje sredstev 

za terciarno dejavnost, 

in sicer za pet odstotkov. UKCL se je tem 

ukrepom uspešno prilagajal. Z organizacijskimi 

ukrepi smo obvladovali stroške 

dela, zniževali stroške 

Vizija UKCL je ostati 

najkakovostnejša in 

varna bolnišnica, želeno 

mesto zdravljenja za 

bolnike, motivirajoče 

delovno okolje za 

zaposlene, privlačno 

mesto izobraževanja 

zdravstvenih 

strokovnjakov in 

središče sodobnih 

raziskav, ki bo 

pritegnilo in zadržalo 

najboljše raziskovalce. 

nezdravstvenih materialov 

in storitev ter 

uveljavili financiranje 

za nekatere programe, 

ki smo jih izvajali 

že prej. Leta 2011 smo 

se soočili z izjemno 

slabo plačilno sposobnostjo 

ZZZS, ki je sredi 

leta za tri odstotke 

znižal prilive in na 

koncu leta zamaknil 

akontacije v nasle- 

Aktualno 

Tabela : Skupaj bolniki UKC Ljubljana 

Plan 2011 

Ocena realizacije 

Indeks 

Plan 2012 

2011 

03 : 02 03 : 01 

HOSPITALNI BOLNIKI 

SKUPAJ BOLNIKI UKC 100.684 102.989 96.640 93,8 96,0 

ZZZS bolniki 99.684 102.327 95.640 93,5 95,9 

SPP bolniki 99.316 102.013 94.911 93,0 95,6 

število uteži 165.345 167.769 158.668 94,6 96,0 

povprečna utež na SPP bolnika 1,66 1,64 1,67 101,7 100,4 

Pedopsihiatrija 85 80 85 106,3 100,0 

Transplantacije 283 234 239 102,1 84,5 

Nacionalni razpis 405 

Bolniki - ostali plačniki 1.000 662 1,000 151,1 100,0 

SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST - OBISKI 

SKUPAJ 774.542 747.809 769.340 102,9 99,3 

SKUPAJ ZZZS 768.542 745.972 763.340 102,3 99,3 

OSTALI PLAČNIKI - obiski 6.000 1.837 6.000 326,6 100,0 

07

Aktualno 

dnje leto. To je vplivalo na poslabšanje 

plačilne sposobnosti UKCL. Da bi zagotavljali 

sredstva za plače, smo se morali 

tudi v UKCL z dobavitelji dogovarjati za 

podaljšanje plačilnih rokov. 

Cilj uravnoteženega poslovanja 

bo težko izpolniti 

Za še bolj kritično stanje sta konec leta 

2011 poskrbela Ministrstvo za zdravje 

Republike Slovenije in ZZZS. Sprejeti 

ukrepi namreč zmanjšujejo cene naših 

programov za več kot deset milijonov 

evrov na letni ravni, hkrati pa je bil 

prek nacionalnega razpisa del sicer relativno 

dobro ovrednotenih programov 

prenesen na zasebnike. UKCL se s temi 

ukrepi sicer ne more sprijazniti in bo 

naredil vse, da se ne bi uveljavili, kljub 

temu pa ti ukrepi napovedujejo, da bo 

leto 2012 še toliko bolj težko in da bo 

težko izpolniti cilj uravnoteženega poslovanja. 

Finančni načrt sicer za konec 

leta predvideva izravnan rezultat, a 

če do sprememb ne bo prišlo, se UKCL 

obeta 13,9 milijona evrov izgube, je ob 

predstavitvi finančnega načrta na svetu 

UKCL poudarilo vodstvo. 

Letni cilji UKCL za leto 2012 

V UKCL smo z namenom izboljšanja 

korporativnega upravljanja (uspešnosti 

in učinkovitosti dela) začeli z uvajanjem 

uravnoteženega sistema kazalnikov 

uspešnosti po štirih vidikih: 

• Vidik pacientov in drugih odjemalcev: 

varna in uspešna obravnava 

pacientov, izpolnjevanje potreb in 

pričakovanj pacientov in drugih 

odjemalcev storitev, zadovoljni 

pacienti; 

• Finančni vidik: UKCL je neprofitni 

zavod in si prizadeva poslovati 

uravnoteženo (odhodki ne presegajo 

prihodkov), kar je povezano z 

učinkovitim obvladovanjem odhodkov 

in prihodkov; 

• Vidik poslovnih procesov: izboljšanje 

korporativnega upravljanja in 

organizacije dela, notranje učinkovitosti 

ter uspešnosti procesov, razvoj 

in uvajanje sodobnih načinov 

zdravljenja, izdelava in uvajanje 

protokolov oziroma kliničnih poti, 

večanje deleža dnevne hospitalizacije 

in drugih oblik 

specialističnega in 

subspecialističnega 

ambulantnega 

zdravljenja, učinkovita 

in celovita 

informacijska podpora, 

dograjevanje 

sistema notranjih 

kontrol; 

• Vidik učenja in 

rasti: izboljšanje 

usposobljenosti 

in motiviranosti 

zaposlenih, razvoj 

strateških znanj, 

spodbujanje inovativnosti, 

hiter prenos 

znanj v prakso. 

Usposobljeni in motivirani 

zaposleni UKCL skupaj z učinkovito 

organiziranimi in izvajanimi procesi 

ter z informacijsko podporo zagotavljajo 

uspešno obravnavo pacientov 

(izidi zdravljenja, zadovoljstvo pacientov) 

ob sprejemljivih stroških, sprejemljivem 

času in ustrezni kakovosti. 

To velja tudi za zadovoljevanje ostalih 

odjemalcev storitev UKCL. 

V ta namen smo v skladu z usmeritvami 

postavili deset ključnih letnih ciljev 

UKCL. Za cilje smo vzpostavili kazalnike 

in ciljne vrednosti kazalnikov za 

leto 2012, s katerimi bomo spremljali 

uspešnost uresničevanja ciljev. Cilji in 

kazalniki so zgrajeni tudi za nižje organizacijske 

ravni UKCL (klinike, KO). 

Kazalnike bomo spremljali mesečno 

oziroma letno in na ravni UKCL, klinik 

in KO. Izvajali bomo tudi primerjave 

oziroma »benchmarking« med klinikami 

in s primerljivimi zdravstvenimi 

ustanovami po dejavnostih na državni 

in mednarodni ravni. 

V LETU 2012 

UKCL NAČRTUJE: 

• prijavo na natečaj za priznanje 

Republike Slovenije za poslovno odličnost 

(pridobitev bronaste medalje – interval 

točk 350–400); 

• nadaljevanje pridobivanja ISO-standarda 

9001/2008 za celoten UKCL (predvidena 

je prva predpresoja); 

• nadaljevanje pridobivanja mednarodne 

akreditacije Det Norske Veritas – DNV 

(standard Niaho) za UKCL kot celoto; 

• razvoj in uvedbo novih kliničnih poti; 

• stroškovno analizo SPP in procesov. 

Načrt delovnega programa 

UKCL bo v letu 2012 izvajal zdravstvene 

storitve po posameznih dejavnostih 

na podlagi načrtovanega delovnega 

programa iz letne pogodbe z ZZZS, nacionalnega 

razpisa ZZZS in za ostale 

plačnike. 

Za leto 2012 načrtujemo, da bo 96.640 

bolnikov sprejetih v bolnišnično oskrbo 

in 769.340 bolnikov v specialistično 

ambulantno obravnavo. 

V letu 2012 je delovni program 

specialistično-ambulantnih storitev 

manjši v primerjavi z načrtom leta 

2011, in sicer za 183 tisoč točk oziroma 

za 5000 obiskov zaradi uvedbe novih 

standardov, po katerih se določene 

storitve prikazujejo posebej (biopsija 

horionskih resic, amniocinteza, medikamentozni 

splav, operacije karpalnega 

kanala, zdravljenje starostne degeneracijske 

makule). 

08

mag. Darja Jereb 

Uspeh pri čakalnih dobah 

za CT in MR preiskave 

Januarja 2012 so čakalne dobe za MR in CT preiskave v skladu s 

Pravilnikom, in sicer so pacienti z napotitvijo pod hitro na vrsti 

v 3 mesecih, z napotitvijo pod redno so na vrsti v 6 mesecih. 

Julija 2010 je na podlagi petega 

odstavka 15. člena Zakona o pacientovih 

pravicah minister za 

zdravje izdal Pravilnik o najdaljših dopustnih 

čakalnih dobah za posamezne 

zdravstvene storitve in o načinu vodenja 

čakalnih seznamov. Zavod za zdravstveno 

zavarovanje Slovenije je ob 

tem Pravilniku uvedel tudi nov model 

plačevanja CT in MR preiskav, in sicer z 

Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru 

za pogodbeno leto 2010. Poleg tega 

smo izvajalci radioloških storitev oktobra 

2010 od ZZZS prejeli vsebinska in 

tehnična navodila za izmenjavo specifikacij 

CT in MR preiskav. V letu 2011 so 

se na Kliničnem inštitutu za radiologijo 

(KIR) srečali s problemom nepopolnih 

ambulantnih napotnic naročnikov teh 

radioloških preiskav. Zato so uvedli 

kontrole in zavračali nepopolne napotnice. 

Postopno so začeli tudi z uvajanjem 

PACS/RIS sistema. V RIS sistemu 

so predvidena polja za vse specifikacije 

CT in MR preiskav, ki so osnova za ob- 

račun oz. plačilo opravljenih CT in MR 

preiskav, ki jih plača ZZZS. V letu 2011 

smo imeli tudi inšpekcijske nadzore in 

izredni nadzor Ministrstva za zdravje 

v zvezi z vodenjem čakalnih dob za MR 

otroke v anesteziji. 

Januarja 2011 so bile čakalne dobe na 

KIR daljše od dopustnih čakalnih dob, 

in sicer je bila čakalna doba za MR 

nevrološkega sistema in za MR skeleta 

več kot eno leto. Januarja 2012 so 

čakalne dobe za MR in CT preiskave v 

skladu s Pravilnikom, in sicer so pacienti z 

napotitvijo pod hitro na vrsti v 3 mesecih, 

z napotitvijo pod redno so na vrsti v 6 

mesecih. V primeru, da želijo pacienti 

čakati čez dopustno čakalno dobo, 

podpišejo soglasje. 

Decembra 2011 je bil izveden 

tudi redni nadzor, ki je 

bil namenjen preverjanju 

izvajanja Pravilnika o 

najdaljših dopustnih čakalnih 

dobah. Nadzor je bil opravljen 

na Kliničnem inštitutu za 

radiologijo, Interni kliniki- 

KO za kardiologijo, Kliniki za 

ORL, Stomatološki kliniki in 

Ginekološki kliniki. Na vseh 

klinikah so se čakalne dobe 

skrajšale, v nadzoru je bil 

ugotovljen opazen napredek 

pri vodenju čakalnih 

knjig in nadzorniki niso 

odkrili nepravilnosti. Vsem 

sodelavcem se zahvaljujem za dobro 

opravljeno delo in upam, da bodo 

podobni rezultati tudi v letošnjem 

letu. 

Aktualno 

V spodnji tabeli so podatki o opravljenih CT in MR preiskavah: 

Delovni program ZZZS (ambulantni) Plan I-XII 2011 Realizacija I-XII 2010 Realizacija I-XII 2011 

MR (magnetna resonanca) 6.000 5.667 7.166 

CT (računalniška tomografija) 13.416 13.398 15.720 

Prevečkrat se pozabi tudi na veliko število opravljenih CT in MR preiskav hospitaliziranim bolnikom. 

Zato je v spodnji tabeli prikaz vseh opravljenih CT in MR preiskav na KIR v letu 2010 in 2011: 

Ambulantni in hospitalni program Realizacija I-XII 2010 Realizacija I-XII 2011 

MR (magnetna resonanca) 8.780 9.645 

CT (računalniška tomografija) 24.521 25.298 

09


“Medicinske sestre so največkrat 

prva oseba v stiku z bolnikom” 

Intervju z go. Ernestino Kos Grabnar, 

pomočnico generalnega direktorja za zdravstveno nego UKCL 

Aktualno 

Ernestina Kos Grabnar, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno 

nego – glavna medicinska sestra UKCL, v naši bolnišnici »vodi« ogromno 

skupino diplomiranih medicinskih sester, srednjih medicinskih sester in 

babic. Sogovornica meni, da bolniki prav medicinskim sestram in babicam velikokrat 

zaupajo stvari, ki se ne tičejo nujno zdravstvenega stanja, a so zanje 

enako pomembne kot sama bolezen. »Tedaj lahko ena sama beseda, en sam 

telefonski klic razreši bolnika velike stiske. Ne pozabimo: Lepa beseda je velikokrat 

lahko najboljše zdravilo; še posebno v teh težkih časih,« izpostavi v 

našem pogovoru. 

Včasih se zdi, da na nacionalni ravni 

zdravstvena nega ni ravno slišana. 

Prav vi ste si prizadevali za vpeljavo 

nacionalnih poklicnih kvalifikacij, 

zdaj pa so aktualna prizadevanja za 

klinične specializacije. 

»Nacionalne poklicne kvalifikacije so 

bile odlična priložnost za priznanje 

višje strokovne usposobljenosti srednjih 

medicinskih sester; vesela sem, 

da smo jih uspešno vpeljali na treh 

strokovnih področjih. Posamezniki, ki 

so pridobili certifikate za ortopedske 

tehnologe, zobozdravstvene asistente 

in zdravstvene reševalce, so zelo 

ponosni na svoja spričevala. Zdaj skupaj 

z Zbornico zdravstvene in babiške 

nege pripravljamo teren za začetek 

kliničnih specializacij. Prepričani smo, 

da bi medicinske sestre s poglobljenim 

znanjem na določenem strokovnem 

področju lahko odlično skrbele za paciente 

s kroničnimi boleznimi, bile 

odličen tim z zdravnikom anesteziologom, 

zdravnikom intenzivistom itd.« 

»Velika zgodba« glede medicinskih 

sester v zdravstvu je tudi delitev 

kompetenc znotraj posameznih poklicnih 

skupin. Zakaj bi bila uvedba 

kompetenc pomembna? 

»Pri kompetencah gre za kompleksen 

pojem: za splet znanja, zmožnost uporabe 

znanja, splet sposobnosti, veščin, 

osebnostnih lastnosti. Posameznik 

pridobiva kompetence tako v formalnem 

izobraževalnem sistemu kot skozi 

sistem vseživljenjskega izobraževanja 

in učenja. Zato bi bilo veliko laže, če 

bi sistem nagrajevanja omogočil boljše 

vrednotenje v povezavi z več pridobljenimi 

kompetencami. Tega zdaj 

ni. Ta hip imamo zbornični dokument 

Poklicne aktivnosti in kompetence v 

zdravstveni in babiški negi, imamo 

različno vrednotena delovna mesta 

od najmanj zahtevne ravni (negovalna 

enota) pa vse do najzahtevnejše (intenzivna 

terapija III. stopnje). V okviru 

teh določil bomo definirali kompetence 

na različnih delovnih mestih. 

Način našega dela je timski, pri čemer 

mora vsakdo poznati svoje naloge, 

toda vodja tima je odgovoren, da delo 

poteka varno in učinkovito.« 

“Vedno znova 

poudarjam, da so 

ključni ljudje – motivirani, 

pripadni zaposleni, ki radi hodijo v 

službo in ki se zavedajo, da UKCL 

brez njih ne zmore in da tudi oni brez 

UKCL ne bi dosegli tega, kar so.” 

Predsednik sindikata Fides, Konrad 

Kuštrin, je v nedavnem intervjuju 

za časopis Dnevnik izjavil, da so v 

našem sistemu velik problem srednje 

medicinske sestre, ki jih je doletela 

največja krivica v plačni reformi. 

Zakaj? 

»Težko sodim, koga je ob uvedbi novega 

plačnega sistema doletela največja 

krivica. Dejstvo je, da sistem potrebuje 

tako srednje kot diplomirane medicinske 

sestre in da je, ko je govor o 

denarju, le malokdo zadovoljen s svojo 

plačo. V plačni skupini za medicinske 

sestre so bile tako kot pri ostalih poklicnih 

skupinah postavljene meje, 

znotraj katerih se je, tako si predstavljam, 

skušalo najti najboljša možna 

razmerja. Kar se mi zdi nepravično in 

10

vredno popravka, je nedvomno boljše 

vrednotenje delovnih pogojev, to je 

plačevanje triizmenskega dela za diplomirane 

in za srednje medicinske sestre. 

Prav delo v nočni izmeni je tisto, 

ki ga moramo v bolnišnici prepoznati 

kot ključno, in ki je sedaj v primerjavi s 

plačevanjem dežurstev močno podcenjeno.« 

Kaj pa pravite na nekatere izjave, da 

je preveč diplomiranih medicinskih 

sester, ki se ukvarjajo z vodenjem 

in organizacijo. Kako je s številom 

diplomiranih sester v UKCL? 

»V UKCL imamo med izvajalci zdravstvene 

nege 37 odstotkov diplomiranih 

medicinskih sester, struktura 

po enotah je zelo različna. Največji 

delež diplomiranih medicinskih sester 

je pričakovano v najzahtevnejših 

enotah – v enotah intenzivne terapije 

III. stopnje, v urgentni in operacijski 

“Opazovala sem 

ravnanje 

medicinskih sester, ki so s svojim 

profesionalnim in človeškim 

pristopom preprečile številna, 

tudi zelo neprijazna ravnanja 

posameznikov. “ 

dejavnosti ter na področju anesteziologije. 

To so področja, kjer smo priča 

številnim novim tehnologijam, novim 

postopkom diagnosticiranja in zdravljenja. 

Diplomirane medicinske sestre 

že prevzemajo in so tudi v prihodnosti 

pripravljene prevzeti dodatne naloge 

zdravnikov po vzoru drugih naprednejših 

držav.« 

Ernestina Kos Grabnar, glavna medicinska sestra UKCL, največ 

priložnosti vidi na dveh področjih: v ljudeh in v organizaciji dela. 

Medicinske sestre so v bolnišnicah 

dejansko največ v stiku z bolniki. 

Zakaj je tako zelo pomemben njihov 

čut za človeka? 

»Medicinske sestre so največkrat prva 

oseba v stiku z bolnikom, ki vstopa v 

zdravstveni sistem in nikoli več ni priložnosti 

za popravek prvega vtisa. Ko 

je človek bolan, si želi slišati spodbudnih 

besed in pojasnil o tem, kaj se z 

njim dogaja. Bolniki prav medicinskim 

sestram in babicam velikokrat zaupajo 

stvari, ki se ne tičejo nujno zdravstvenega 

stanja, a so zanje enako pomembne 

kot sama bolezen. Tedaj lahko 

ena sama beseda, en sam telefonski 

klic razreši bolnika velike stiske. Ne 

pozabimo – lepa beseda je velikokrat 

lahko najboljše zdravilo, še posebno v 

teh težkih časih.« 

11 

Aktualno

Aktualno 

mag. Peter Pustatičnik 

Podelitev priznanj 

Republike Slovenije 

za poslovno 

odličnost 

UKCL se je za priznanje potegoval s 

sistematičnim spodbujanjem stalnih 

izboljšav, inovativnosti, ustvarjalnosti in 

prenosa dobrih praks v svojem poslovanju 

Sredi januarja je v Kongresnem centru 

Brdo potekala slovesna podelitev 

priznanj Republike Slovenije 

za poslovno odličnost (PRSPO) za leto 

2011. Slavnostni govornik je bil predsednik 

Republike Slovenije dr. Danilo Türk, 

ki je poudaril pomen univerzalne odličnosti 

na vseh področjih delovanja družbene 

sfere, še posebej pa pomembnost 

odličnosti v poslovanju javnih ustanov 

in podjetij v luči spodbujanja stalnih 

izboljšav in inovativnosti kot temeljev 

konkurenčnosti gospodarstva. Evropski 

model poslovne odličnosti je uveljavljen 

in v praksi dokazan model, ki ga odlične 

evropske ustanove (tudi bolnišnice) uporabljajo 

že več kot dve desetletji. Model 

poslovne odličnosti v času gospodarske 

krize še pridobiva pomen, saj na sistematičen 

način pomaga, da podjetja dose- 

Priznanje Republike Slovenije 

za poslovno odličnost je 

pomembno orodje Vlade 

Republike Slovenije, s katerim 

spodbuja izboljševanje in 

kakovostnejše poslovanje 

organizacij. Priznanje se 

podeljuje od leta 1998 po vzoru 

in merilih evropske nagrade za 

odličnost (European Excellence 

Award) iz Bruslja. 

Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik 

Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki 

je poudaril pomen univerzalne odličnosti na 

vseh področjih delovanja družbene sfere. 

DEJAVNIKI 

REZULTATI 

zaposleni 

rezultati - 

zaposleni 

voditeljstvo 

strategija in 

načrtovanje 

partnerstva 

in viri 

procesi - 

storitve 

rezultati - 

odjemalci/ 

pacienti 

rezultati - 

družba 

ključni 

rezultati 

delovanja 

MODEL EFQM - 

dosežena ocena 

UKCL v PRSPO 2011 

(300 - 350 točk) 

12

gajo trajnostne, izjemne in nadpovprečne rezultate na uravnotežen 

način. To vključuje zadovoljstvo zaposlenih, strank 

(pacientov), partnerjev, družbe, pa tudi finančne rezultate. 

V letu 2011 je bilo na podlagi samoocenitvenih poročil v proces 

ocenjevanja izbranih deset organizacij, med njim tudi 

UKCL. Prijavitelji smo sledili novemu evropskemu modelu poslovne 

odličnosti EFQM in matriki RADAR. To pomeni, da smo 

morali dokazati sistematično spodbujanje stalnih izboljšav, 

inovativnosti, ustvarjalnosti in prenos dobrih praks v svojem 

poslovanju. PRSPO ima močan postavljen in uzakonjen 

sistem, merila ter usposobljene ocenjevalce, zato so ocene 

mednarodno priznane. 

Izmed letošnjih finalistov je prejemnik najvišjega priznanja 

za poslovno odličnost podjetje TPV, d. d., Novo mesto, ki 

ustreza visokim merilom za podelitev priznanja Republike 

Slovenije za poslovno odličnost. UKCL je dosegel oceno v 

intervalu 300–350 točk, kar je spodbudna ocena. Pogoj za 

bronasto priznanje je namreč doseganje intervala 350–400 

točk. Pri vseh merilih (glej spodnjo shemo), razen pri ravnanju 

z zaposlenimi, rezultatih z zaposlenimi in rezultatih s 

pacienti, smo dosegli oceno v intervalu med 30 in 40 odstotkov. 

Pri omenjenih treh področjih, kjer smo dosegli ocene v 

Meta Vesel Valentinčič 

Mednarodna 

konferenca 

Zdravstvo 

brez meja 

P 

redvidoma maja bo v Festivalni dvorani na Bledu 

mednarodna konferenca Zdravstvo brez meja, ki jo 

organizira UKCL in poteka pod častnim pokroviteljstvom 

predsednika Republike Slovenije dr. Danila 

Türka. UKCL velja za vodilno zdravstveno institucijo v Sloveniji 

in z več kot 7800 zaposlenimi spada med največje bolnišnice 

v srednjeevropskem prostoru. V zdravstvu zagotavlja 

storitve najvišje kakovosti, hkrati pa z izpolnjevanjem svojega 

poslanstva skrbi za ustrezno informiranost pacientov in 

izvajalcev zdravstvenih storitev o vseh pomembnih novostih 

bodisi glede slovenskega bodisi evropskega zdravstva. 

Oktobra 2013 bo začela veljati evropska smernica, ki ureja 

pravice pacientov pri čezmejnem zdravljenju in omogoča 

prost pretok pacientov, zdravstvenih storitev ter delavcev. 

Spremembe, ki jih prinaša, bodo ključno vplivale na organizacijo 

evropskega zdravstvenega sistema, zato sta osvetlitev 

in razprava o novih dejstvih izjemno pomembni, saj bosta 

pripomogli k razumevanju, iskanju ter zagotavljanju najkakovostnejših 

storitev za paciente, obenem pa bo dvodnevna 

konferenca omogočila učinkovite in predvsem lažje priprave 

zdravstvenih delavcev na prihajajoče spremembe. 

Konferenca, ki je namenjena predvsem vodstvom bolnišnic, 

zdravstvenih zavodov, zavarovalnic, zdravilišč, lekarn in vseh 

drugih ponudnikov storitev v zdravstvu, bo gostila mednarodno 

priznane strokovnjake, s pomočjo katerih bodo razložene 

ključne spremembe, novost pa bo osvetljena z različnih perspektiv. 

Aktualno 

UKCL je dosegel oceno v intervalu 

300–350 točk, kar je spodbudna 

ocena. Pogoj za bronasto priznanje 

je namreč doseganje intervala 

350–400 točk. 

intervalu od 20 do 30 odstotkov, ima UKCL nekoliko več priložnosti 

za izboljšanje kot pri ostalih šestih. Vodstvo UKCL je 

že analiziralo poročilo, se dogovorilo o konkretnih ukrepih za 

izboljšanje stanja in sprejelo odločitev, da se bo UKCL tudi v 

letu 2012 prijavil na razpis za Priznanje Republike Slovenije 

za poslovno odličnost 2012. 

13

Aktualno 

Služba za odnose z javnostmi , Ana Vedlin, grafična oblikovalka 

Kaj je celostna grafična 

podoba podjetja in 

zakaj je pomembno, 

da jo v UKCL dosledno 

uporabljamo? 

Celostna grafična podoba (kratko CGP) je korporativna 

identiteta podjetja, ki izraža strategijo, vizijo in poslanstvo 

podjetja ter utrjuje kulturo podjetja. Dodelana in 

profesionalna podoba podjetja prinaša dodano vrednost 

izdelkom in storitvam, prinaša prepoznavnost, ugled in 

konkurenčno prednost ter vpliva na poslovne rezultate. 

Logotip je sestavljen iz napisa in znaka. To je primarna 

postavitev logotipa UKC v osnovni modri Pantone 2756 in 

osnovni rdeči Pantone 185 barvi. Uporabljeni primarni font 

(t.j. vrsta pisave) je URW News Bold Gothic. 

Sekundarna postavitev logotipa s podnapisom v angleščini. 

Podnapis uporabljamo v tujejezičnih aplikacijah. Le-ta je 

napisan v sekundarni tipografiji, ki je Times New Italic. 

CGP seveda ni samo primarni znak 

(logo/logotip) podjetja, je še 

marsikaj več. Predvsem gre za 

celovito rešitev pojavnosti nekega podjetja 

ali dejavnosti. 

Celostna grafična 

podoba je izdelana 

kot priročnik, ki nam 

omogoča uporabo v vsakem 

trenutku, ko potrebujemo 

elemente za pojavnost podjetja. 

Osnova CGP je kvalitetno 

oblikovan primarni znak oz. logotip, 

kateremu oblikovalec definira obliko, 

barve in razmerja med elementi, ki jih 

vsebuje. Poleg logotipa CGP sestavljajo 

tudi drugi, nič manj pomembnimi 

elementi, kot so izbrana črkovna vrsta, 

koorporativne barve, tipski dizajn poslovnih 

vizitk, dopisnega lista, kuvert, 

žigov, poslovne mape, obrazcev in ostalega 

materiala, pomembnega za vizualno 

podobo podjetja. Ko imamo enkrat 

določene osnovne elemente CGP, jih 

upoštevamo pri oblikovanju reklamnih 

oglasov, brošur, katalogov, vabil, letakov, 

označevanju na vozilih, oblikovanju 

notranjih in zunanjih označevalnih 

tabel, zastav, delovnih oblek, stojnic, 

drobnih promocijskih materialov ... 

Vsi novi elementi bi morali biti zasnovani 

po danem priročniku, saj nam 

le-ta prihrani čas in nepotrebne stroške, 

hkrati pa nas reši slabih grafičnih 

improvizacij, ki delajo naši ustanovi 

dolgoročno škodo. Zato je pomembno, 

da se tudi v UKC držimo pravil našega 

CGP-ja, ki nam ga je zasnovala agencija 

Pristop. 

Tudi v terciarni 

konfiguraciji veljajo 

ista pravila kot v 

primarni: vse tri 

besede v logotipu so 

oddaljene za šestino 

višine znaka. Ena 

šestina znaka pa je 

tudi njihova velikost. 

Ta varianta 

logotipa se 

uporablja 

na okroglih 

formatih: 

medalje, 

broške itd. 

14

As. mag. Alenka Škerjanc 

Kateri zaposleni, ki se počutijo bolne 

(prezentisti), niso na bolniškem 

staležu, temveč delajo? 

Prospektivna raziskava na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKCL 

V 

prvi polovici preteklega leta 

ste vsi zaposleni v UKCL prejeli 

obsežen vprašalnik z naslovom 

Prezentizem v UKCL. Spraševali smo 

(se), zakaj velikokrat delamo, čeprav 

se počutimo bolne. V visokem deležu 

ste odgovorili na postavljena vprašanja, 

zato najprej vsem iskrena hvala. 

Iz odgovorov smo razbrali, da je bilo 

leta 2010 več kot 80 odstotkov vseh 

zaposlenih v UKCL vsaj enkrat prisotnih 

na delu tedaj, ko so se počutili 

bolne, dvakrat ali večkrat pa je bilo 

prisotnih na delu v primeru bolezni 

ali poškodbe kar 57 odstotkov zaposlenih. 

Vsaj dvakratno prisotnost na 

delu v primeru bolezni ali poškodbe 

v letu 2010 smo v raziskavi opredelili 

kot prezentizem. 

Več kot polovica vprašanih na 

delo tudi, če so bolni 

Aktualno 

V tabeli prikazujemo, kako smo v raziskavi 

dobili štiri skupine zaposlenih 

glede na to, kako so se odzvali s prisotnostjo 

na delu ali odsotnostjo z 

dela v primeru zdravstvenih težav. 

Več kot polovica (57,0 odstotkov) je 

prezentistov, torej prihajajo na delo 

tudi, če so bolni. Petina zaposlenih 

(20,2 odstotka) je absentistov, torej 

koristijo bolniški dopust, a nekateri 

med njimi včasih pridejo na delo tudi 

bolni. Dobra tretjina zaposlenih (37,7 

odstotka) pravi, da so zdravi, dobra 

15

Aktualno 

16 

dvajsetina (5,3 odstotka) pa je čistih 

absentistov, kar pomeni, da gredo vedno 

v primeru zdravstvenih težav na 

bolniški dopust. 

Kljub zdravstvenim težavam zaradi 

bolezni ali poškodbe so bile pogosteje 

prisotne na delu ženske, mlajše od 50 

let, s srednjo ali nižjo izobrazbo (srednje 

medicinske sestre oziroma tehniki, 

strežnice, bolničarke, negovalke, 

spremljevalke). Pogosteje so bolni prisotni 

na delu pari, ki imajo otroke, in 

kadilci ter tisti, ki se redno ne ukvarjajo 

z rekreacijo. Pomemben dejavnik 

je osebni dohodek – če ne presega 

povprečja, zaposlene kljub bolezni 

pogosteje vodi na delo. Iz raziskave 

je razvidno, da doživljamo v osebnem 

življenju številne dogodke, ki vplivajo 

na naše počutje in razpoložljivost za 

delo. Tako so s prezentizmom povezani 

ti dejavniki: smrt v družini, bolezen 

svojca, osamosvojitev otrok, izobraževanje 

v breme UKCL, sprememba 

zaposlitvenega statusa (izguba službe) 

partnerja, posojilo, manj pogosto 

pa bolni na delo hodijo tisti, ki si lažje 

privoščijo počitnice ali potovanja. 

Tri četrtine vprašanih svoje 

zdravstveno stanje ocenjuje kot 

dobro 

Pogosteje so bolni na delu prisotni 

zdravstveni delavci in sodelavci kot 

upravno-administrativni in vodstveni 

delavci. Pogosteje so prezentisti tisti, 

ki svoje delo glede fizičnih in psihičnih 

zahtev doživljajo kot zelo obremenjujoče. 

Nočno delo in delo prek polnega 

delovnega časa prav tako vodi v prezentizem. 

Podobni dejavniki tveganja 

so časovni pritisk, ki se kaže kot pomanjkanje 

časa za malico, neodložljive 

obveznosti in pa delo, ki vedno počaka 

na določenega delavca in ga nihče ne 

opravi ob njegovi odsotnosti. Take, 

ki bi bolni hodili na delo, pa redkeje 

najdemo na oddelkih, kjer čutijo pripadnost 

oddelku, ki svoje delo ocenjujejo 

kot ustvarjalno, ki imajo nadzor 

nad svojimi nalogami in obveznostmi 

in kjer imajo podporo nadrejenih in ne- 

posrednih sodelavcev. Kaže, da nezadovoljstvo 

z delom in nižja pripadnost 

oddelku zaposlenim dajeta občutek, da 

hodijo na delo kljub slabemu zdravju. 

Svoje zdravstveno stanje kot odlično 

ocenjuje dobra desetina zaposlenih, 

tri četrtine jih meni, da je njihovo 

zdravstveno stanje dobro, sedmina zaposlenih 

pa meni, da je njihovo zdravstveno 

stanje slabo. Prav ti so, razumljivo, 

najpogostejši prezentisti. Iz 

raziskave je tudi razvidno, da pogosteje 

hodijo bolni na delo invalidi, kar 

je tudi razumljivo. 

Še en vprašalnik 

Katere vrste bolezni privedejo zaposlene 

na delo, četudi so bolni? Najpogosteje 

je to akutna bolezen (utrujenost 

in izčrpanost, sledijo bolečine v 

sklepih in mišicah ter bolezni dihal). 

Razlog je nižji osebni dohodek in dodatna 

obremenitev sodelavcev ob odsotnosti. 

Velika večina vseh zaposlenih 

meni, da bolniškega dopusta nihče 

ne izkorišča. Če pogledamo podrobneje, 

pa tisti, ki hodijo delat bolni, 

menijo, da njihovi sodelavci bolniški 

dopust izkoriščajo. Tisti, ki so pogosteje 

na bolniškem dopustu in ki imajo 

daljšo odsotnost z dela, so tudi večji 

prezentisti. 

»Zdravi« 37,7 % 

Čisti prezentisti 42,1 % 

Prezentisti in absentisti 14,9 % 

Čisti absentisti 5,3 % 

Skupaj 100,0 % 

Kako svojo sposobnost za delo v prihodnjem 

letu ocenjujejo eni in drugi? 

80 odstotkov prezentistov je prepričanih, 

da bodo še zmožni za delo, veliko 

bolj so prepričani o svoji zmožnosti za 

delo tisti, ki na delo ne prihajajo bolni 

– več kot 90 odstotkov je prepričanih, 

da z zmožnostjo za delo ne bodo imeli 

težav. 

Vprašalnik, ki vam ga s prošnjo za izpolnitev 

pošiljamo letos, je nekoliko 

krajši, namenjen pa je iskanju odgovora 

na vprašanje, ali je prezentizem 

– prisotnost na delu v primeru bolezni 

– v letu 2010 prispeval k poslabšanju 

zdravstvenega stanja v letu 2011 ter 

morda pripomogel tudi k potrebi po 

višjem deležu bolniškega dopusta. 

Rezultati raziskave naj bi podali smernice 

za načrtovanje ukrepov, kako 

ohraniti zdravje in zmožnost za delo. 

Problem, ki smo ga opredelili v prvem 

delu opisane raziskave, je resen izziv, 

da najdemo rešitve na vseh področjih. 

Hvala za pozornost in hvala vsem, ki se 

boste pogumno odločili in si vzeli čas 

tudi za letošnji vprašalnik! 

Vsi Prezentisti Absentisti 

57,0 % 

20,2 % 

Tabela : Skupine zaposlenih v UKCL v letu 

2010 glede na prisotnost na delu


Ogljikov monoksid – 

tihi ubijalec 

Intervju z doc. dr. Miranom Brvarjem iz Centra za 

zastrupitve Interne klinike UKCL 

Danes je zastrupitev z ogljikovim 

monoksidom najpogostejša 

smrtna zastrupitev v 

razvitih industrijskih državah, po podatkih 

Inštituta za varovanje zdravja 

RS pa je tudi v Sloveniji zastrupitev z 

ogljikovim monoksidom najpogostejša 

smrtna zastrupitev. Pri nas zaradi 

omenjene zastrupitve umre dvajset 

ljudi letno, kar v polovici primerov pa 

gre za nenamerne zastrupitve oziroma 

nesreče. O strupenem plinu brez 

barve, vonja in okusa ter o posledicah, 

ki jih le-ta lahko povzroči, smo 

spregovorili z doc. dr. Miranom Brvarjem 

iz Centra za zastrupitve Interne 

klinike. 

Kako pogosta je zastrupitev z 

ogljikovim monoksidom? 

»Zastrupitev z ogljikovim monoksidom 

je najpogostejša nenamerna smrtna 

zastrupitev v Evropi in v ZDA. Tudi pri 

nas zaradi omenjene zastrupitve umre 

okoli dvajset ljudi letno, pri čemer so 

všteti tudi poskusi samomorov. Okoli 

sedemdeset ljudi letno se nenamerno 

zastrupi, a zastrupitev tudi preživijo. 

Je pa verjetno celotna številka precej 

podcenjena.« 

UKCL smo ljudje 

Kaj povzroča zastrupitve? 

»Nenamerne smrtne zastrupitve so 

najpogosteje posledica nepopolnega 

izgorevanja raznih goriv v pečeh za 

ogrevanje stanovanja ali vode. Največkrat 

gre za plin, kurilno olje ali za 

kurjavo z drvmi, kar ljudje uporabljajo 

predvsem v svojih počitniških hišah. 

Doc. dr. Miran Brvar iz Centra za zastrupitve Interne 

klinike se je s temo zastrupitev z ogljikovim monoksidom 

ukvarjal tudi v svoji doktorski disertaciji. 

17


Nevarne so tudi plinske peči v majhnih 

kopalnicah, saj tam ni dobrega prezračevanja.« 

Kako dolgo moramo biti izpostavljeni 

plinu, da pride do zastrupitve? 

»Zastrupitev z ogljikovim monoksidom 

je odvisna od koncentracije ogljikovega 

monoksida in od časa vdihovanja. 

Večja kot je koncentracija, prej se bodo 

pojavili znaki zastrupitve; hujše pa so 

zastrupitve, če smo plinu dalj izpostavljeni. 

Če smo denimo ogljikovemu 

monoksidu izpostavljeni samo nekaj 

minut, zastrupitev ni huda, če pa vso 

noč, je zastrupitev lahko tudi smrtna.« 

Zakaj sami težko prepoznamo, 

ali smo izpostavljeni previsoki 

koncentraciji ogljikovega 

monoksida? 

»Ogljikov monoksid je plin brez barve, 

vonja in okusa, zato ga ne moremo 

zaznati. Posledica so neznačilni znaki 

zastrupitve: glavobol, oslabelost, 

omotica, bruhanje. Največkrat na zastrupitev 

z ogljikovim monoksidom 

pomislimo pri nezavestnih bolnikih, 

kar je seveda z vidika zdravljenja slabo. 

V Sloveniji namreč zdravniki pri 

bolnikih z glavobolom, oslabelostjo, 

omotico in bruhanjem redko ugotovijo 

zastrupitev z ogljikovim monoksidom. 

V tujini je drugače – tam so namreč 

tudi bolj v uporabi aparati za spremljanje 

ogljikovega monoksida v krvi, na 

primer pulzni karboksioksimetri.« 

Pa je v zadnjih letih zastrupitev 

kaj manj, ker so morda ljudje bolj 

ozaveščeni? 

»Ne, statistično zastrupitev ni manj, 

seveda pa ni nujno, da so zabeleženi 

podatki čisto točni. Število zastrupitev 

je denimo lahko precej drugačno 

od zabeleženega, saj zdravniki pogosto 

zastrupitev prijavljajo v register 

zastrupitev, poleg tega pa jih še napačno 

šifrirajo glede na MKB-šifrant.« 

Kako bi se lahko pred zastrupitvijo 

obvarovali sami – s preventivnimi 

ukrepi doma? 

»Pomembno je, da dimnike in peči 

vgradijo pooblaščene osebe in da dimnikar 

vsako leto preveri delovanje 

naprav. Sami bi se lahko zavarovali z 

javljalnikom ogljikovega 

monoksida, velik pomen 

pa ima tudi to, da če pri več 

družinskih članih zaznamo 

iste težave, pomislimo tudi 

na možnost zastrupitve z 

ogljikovim monoksidom.« 

Kako pogost je samomor z 

zastrupitvijo z ogljikovim 

monoksidom? 

»Četrtina hospitaliziranih 

zastrupljencev z ogljikovim 

monoksidom je sprejetih zaradi 

namerne samozastrupitve oziroma poskusa 

samomora. Tisti, ki pridejo zaradi 

zastrupitve z ogljikovim monoksidom 

v bolnišnico, običajno preživijo. V 

Sloveniji je še okoli deset samomorov 

z ogljikovim monoksidom letno, a ti 

ljudje ne pridejo v bolnišnico, temveč 

umrejo doma.« 

Kako pomembno je hitro ukrepanje, 

kadar gre za zastrupitev z omenjenim 

plinom? 

»Hitro ukrepanje je nujno. Odlično 

bi bilo, da bi v vseh urgentnih ambulantah 

ob znakih, ki lahko 

kažejo na zastrupitev z 

ogljikovim monoksidom, 

izmerili raven karboksihemoglobina. 

Hitro ukrepanje 

je namreč nujno. Vse 

zastrupljence z ogljikovim 

monoksidom zdravimo s 

100-odstotnim kisikom, 

tiste z moteno zavestjo pa 

še v hiperbarični komori s 100-odstotnim 

kisikom pri tlaku 3 atmosfer. Zastrupitev 

lahko povzroči trajno okvaro 

možganov, pojavijo se lahko glavoboli, 

motnje spomina, mišljenja, osredotočanja 

misli in tudi čustvene težave.« 

Zastrupitev z ogljikovim 

monoksidom je odvisna od 

koncentracije ogljikovega 

monoksida in od časa 

vdihovanja. Večja kot je 

koncentracija, prej se bodo 

pojavili znaki zastrupitve; hujše 

pa so zastrupitve, če smo plinu 

dalj izpostavljeni. 

Ogljikov monoksid je plin brez 

barve, vonja in okusa, zato ga 

ne moremo zaznati. Posledica 

so neznačilni znaki zastrupitve: 

glavobol, oslabelost, omotica, 

bruhanje. 

18

Roman Vahčič 

NOVOLETNA OBDARITEV 

OTROK SINDIKATA KC 

Otroke s 

Pediatrične klinike 

so razveselili 

že deseto leto 

zapored 

Četudi smo že globoko v novem 

letu, želimo objaviti utrip veselja 

otrok na Pediatrični kliniki, 

ko jih je obiskal dedek Mraz. Ker so bili 

otroci vse leto zelo pridni, smo pri Sindikatu 

KC tudi lansko leto – že deseto 

leto zapored – poskrbeli, da so bili 

otroci zaposlenih, ki so člani Sindikata 

KC, za novo leto obdarovani. Obiskal 

jih je čisto pravi dedek Mraz! 

Pripravo in izbor daril ter samo obdarovanje 

otrok v celoti pripravi komisija 

za novoletno obdaritev, ki jo izvoli 

predsedstvo Sindikata KC. Sindikat KC 

vsako leto obdari približno 1100 otrok. 

Darila se razlikujejo glede na starostno 

skupino in glede na spol otroka. Pridni 

pomočniki dedka Mraza – škratki – 

pripravijo šestnajst različnih darilnih 

vreč, ki jih je dedek Mraz decembra 

podelil našim otrokom. Obdarovanje 

otrok poteka v avli UKC, tam je tudi 

organizirana lutkovna predstava. Za 

komisijo je največje veselje zadovoljstvo 

otrok, ko z iskricami v očeh zrejo 

v darilne vreče. Ker so nekateri otroci 

še zelo majhni, se nemalokrat zgodi, 

da so darila, ki jih dobijo v dar, večja 

od njih samih in jih le s težavo zvlečejo 

za sabo čez avlo UKCL. Nekateri otroci 

se dedka Mraza celo tako ustrašijo, da 

velikokrat poteče tudi kakšna solzica 

in sliši se glasen jok, ki je za spomin na 

ta dogodek ovekovečen s fotografijo. 

Obisk dedka Mraza na 

Pediatrični klinik UKCL 


19

Ana Marija Vrbič 

30 let zbora 

dr. Bogdana Derča 

s Pediatrične klinike 

v Ljubljani 

D 

ecembra je zbor dr. Bogdana Derča zaokrožil jubilejno 

leto z božičnim koncertom za bolnike v razstavišču 

UKCL, ob tem pa je Janez Lah na priložnostni 

razstavi predstavil tudi 30-letni zborovski historiat. Na 

decembrski prireditvi za bolnike se je predstavila tudi Likovna 

skupina KUD-a z veliko pregledno razstavo, ki jo je 

predstavil njihov predsednik doc. dr. Tone Pačnik. Zbrane je 

z božičnim nagovorom pozdravil tudi bolnišnični duhovnik 

Tone Brinjovc. Slavnostni govornik je bil generalni direktor 

UKC, mag. Simon Vrhunec, ki je zboru »za neprestano oživljanje 

kulturne dediščine v največji slovenski bolnišnici in 

za prizadevnost na področju humanizacije« podelil najvišje 

priznanje UKC – ZLATO DEDIŠČINO. 

Generalni direktor UKCL, mag. Simon Vrhunec, je pozdravil 

zbrane ob božičnem koncertu in Derčevemu zboru 

iskreno čestital k 30-letnici in predsednici Ani Vrbič 

izročil visoko priznanje UKCL. 

Spomine na sodelovanje v zboru je na kratko obudil tudi 

nekdanji tenorist zbora Marko Alauf, dipl. inž., sedanji podpredsednik 

sveta zavoda UKCL. 

Prireditev je vodila predsednica Kulturno-umetniškega društva 

Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher, 

zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, in v imenu 

le-tega ob slavnostnem dogodku svečano podelila KUD-ova 

priznanja zaslužnejšim članom zbora. 

Utrip UKCL 

Služba za odnose z javnostmi 

Dobrodelni koncert za 

nakup robotskega sistema 

za pripravo zdravil 

Januarja je bil v Slovenski filharmoniji dobrodelni 

koncert Zavezani k skupnemu 

boju proti raku. Njegov namen je bil zbiranje 

sredstev za nakup robotskega sistema 

za pripravo zdravil za onkološke bolnike. Slovenci 

so pokazali svoje široko srce, saj je bilo 

v času koncerta zbranih kar 30.000 evrov, donacije 

za nakup aparata pa se še vedno zbirajo. 

Koncert je Slovenska filharmonija priredila v 

sodelovanju z UKCL in ob pomoči Zveze slovenskih 

društev za boj proti raku ter Rotary kluba 

Ljubljana Grad. Z zbranimi sredstvi bomo v 

UKCL kupili robotski sistem, s katerim bomo 

lahko natančneje, varneje in bolj racionalno 

pripravljali zdravila za onkološke bolnike. 

Teh v UKCL letno obravnavamo skoraj 7000, 

pri čemer izvajamo diagnostiko vseh rakavih 

obolenj. Smo edini specializirani za zdravljenje 

krvnega raka (levkemije, maligni limfom), 

očesnega raka in raka pri otrocih. 

20 

Dobrodelni koncert Zavezani k 

skupnemu boju proti raku.

Prim. mag. Matjaž Turel 

Donacija 

vrhunske tekačice 

Petre Majdič 

Prof. dr. David B. Vodušek 

Zadnji dogodki na 

Nevrološki kliniki: 

zaživel je razstavni 

prostor 

Na Nevrološki kliniki UKCL so se v zadnjem času zvrstili 

številni dogodki: decembra smo organizirali 

že tradicionalno praznično druženje sodelavcev, 

na katerega so bili povabljeni tudi vsi upokojenci. Vsi so 

bili enotni, da moramo sodelavci poleg delovnega prispevka 

ustvarjati tudi dobro vzdušje na delovnem mestu, 

saj je tako prijetneje delati, delo pa je praviloma bolje 

opravljeno. 

Petra Majdič, vrhunska tekačica 

na smučeh, nam je v zahvalo 

donirala aspirator. 

Petro Majdič, našo vrhunsko tekačico na smučeh, 

verjetno poznamo vsi. Na Kliničnem oddelku za 

pljučne bolezni Interne klinike smo se z njo pobliže 

spoznali, ko smo jo zdravili po poškodbi reber na olimpijskih 

igrah v Vancouvru leta 2010. Spoznali smo njene človeške 

lastnosti, ki ji jih lahko marsikdo zavida. Tudi kot 

bolnica je bila nezahtevna, popolnoma je zaupala našemu 

zdravljenju in ob vsakem obisku v ambulanti je prinesla 

s seboj veliko dobre volje. V zahvalo nam je ob zaključku 

svoje res veličastne športne poti prinesla aspirator, ki ga 

pri svojem vsakdanjem delu res potrebujemo. S to lepo 

gesto nas je prijetno presenetila, saj je aparat prinesla z 

željo, da bi prispevala vsaj delček k še boljši oskrbi naših 

bolnikov. Petra, še enkrat hvala. 

Z a p o s l e n i 

smo veseli, 

da je na 

naši kliniki 

ponovno 

zaživel 

r a z s t a v n i 

prostor, in 

sicer z razstavo 

Vtisi 

iz Toskane, avtorja prof. dr. Tomaža Lundra, dr. med. iz 

Dermatovenerološke klinike. V svoji avli z lepo dnevno 

osvetlitvijo in praznimi stenami smo namreč že dlje časa 

želeli vzpostaviti galerijski prostor. Praznično obdobje 

je bilo ustrezna spodbuda za odločitev, da bomo tudi na 

Nevrološki kliniki začeli organizirati razstave umetniških 

del. 

Že od vselitve v novo stavbo imamo v tej avli razstavljeno 

»skulpturo«; gre za odslužen raziskovalni in diagnostični 

aparat Nevrološke klinike, je pa hkrati lep objekt, ki bi 

ga bil vesel vsak tehnični muzej. To je cerebrograf – aparat 

za meritve regionalnega možganskega pretoka krvi 

in metabolizma možganov z inhalacijsko metodo z radioaktivnim 

ksenonom. Prve meritve, ki so bile prve tudi 

v Jugoslaviji, so bile opravljene na Nevrološki kliniki v 

Ljubljani leta 1983. Leta 1991 je bil aparat nadgrajen; prvotnim 

15 scintilacijskim detektorjem je bilo dodanih še 

16 dodatnih detektorjev, dodana sta bila še nov računalniški 

sistem in nov program. Leta 1998 so bile z aparatom 

opravljene zadnje preiskave. Delo s tem aparatom je vodil 

prof. dr. Tomaž Pogačnik, ki se je lani upokojil. 

Utrip UKCL 

21

Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc 

Podelitev čeka 

Porodnišnici za nakup 

ultrazvočnega aparata 

V 

porodnišnici Ginekološke klinike UKCL so bili 

decembra in januarja deležni velike pozornosti; 

s pomočjo donacije so uredili prostore za doječe 

mamice, v Službi za neontaologijo so odprli na novo 

urejeno sobo za intenzivno zdravljenje, iz rok Telekoma 

pa so za potrebe sprejemne ambulante prejeli donacijo 

v vrednosti dvajset tisoč evrov. Omenjena donacija je 

namenjena nakupu prenosnega ultrazvočnega aparata, 

ki ga v Porodnišnici Ljubljana potrebujejo v sprejemni 

ambulanti. »Tu vsak dan pregledamo 40 do 50 nosečnic, 

ki pridejo k nam iz vse Slovenije. Nosečnice potrebujejo 

hitro in dobro obravnavo, saj so nekatere med njimi 

hudo bolne, prav tako pa so ogroženi nekateri še nerojeni 

otroci. Dober ultrazvočni aparat je danes v porodništvu 

pomemben pripomoček, brez katerega delo ni več 

mogoče,« je ob tej priložnosti dejala doc. dr. Nataša Tul 

Mandić iz Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke 

klinike. Objavljamo fotografije na novo urejene sobe 

za intenzivno zdravljenje in fotografije s predaje čeka za 

nakup ultrazvočnega aparata v sprejemni ambulanti. 

Utrip UKCL 


Mercator 

obdaril 

paciente na 

Pediatrični 

kliniki 

Potem, ko je bil g. Borut 

Pahor hospitaliziran v 

UKCL, se je med drugim 

zahvalil tudi zaposlenim v 

Službi bolniške prehrane in 

dietoterapije, njegov dobesedni 

zapis pa objavljamo 

tudi v internem glasilu: 

22 

Mercator je tudi lani decembra izbral 

dan, ko je obdaril vse otroke, 

ki so bili takrat hospitalizirani v 

novi Pediatrični kliniki UKCL. Lumpiji so 

obiskali prav vse klinične oddelke in službe 

ter razveselili vse bolne otroke, ki so 

v predprazničnih dneh najbolj pogrešali 

praznovanje v domačem okolju. Didaktične 

igrače in zdravi prigrizki blagovne znamke 

Lumpi so namreč primerno darilce tudi za 

bolne otroke. Hkrati je Mercator Pediatrični 

kliniki podaril pet črpalk za izčrpavanje materinega 

mleka, vrednih 10.000 evrov. Črpalke 

potrebujejo mamice hospitaliziranih 

novorojenčkov in dojenčkov, ki iz različnih 

razlogov ne morejo neposredno dojiti. 

Poleg daril otrokom je Mercator Pediatrični 

kliniki podaril tudi pet črpalk za izčrpavanje 

materinega mleka, vrednih 10.000 evrov. 

Spoštovane gospe 

in gospodje, 

sprejmite, prosim, moje 

najboljše želje za leto, 

v katero smo vstopili. 

Oprostite, če sem rekel 

kakšno besedo odveč 

na račun Vaše kuhinje, a 

morate vedeti, da sem po 

treh letih vsega sit. 

Iskreno Vaš, 

Borut Pahor

Vodstvo Ginekološke klinike UKCL 

Vilma Novak 

– nominiranka za 

Slovenko leta 2011 

V 

naši porodnišnici dela v 

laktariju, v zadnjih nekaj 

letih tudi kot medna- 

Vilma Novak je 

medicinska sestra babica v rodno pooblaščena svetovalka 

ljubljanski porodnišnici (KO za dojenje IBCLC. Večino svojega 

dela v življenju je posvetila 

za perinatologijo Ginekološke 

klinike UKCL) in prostovoljka, prostovoljnemu delu: najprej je 

ki dela z osebami z motnjami delovala kot varuhinja gorske 

v duševnem 

narave in mentorica mlajšim 

razvoju. 

otrokom, nato je kot medicinska 

sestra spremljala otroke, ki jih 

je Zveza prijateljev mladine Slovenije poslala 

na počitnice. Ko je pozneje spremljala tudi ljudi s 

Vodstvo posebnimi Ginekološke potrebami, klinike so UKCL jo slednji tako zelo prevzeli, da 

zdaj že dvanajsto leto sodeluje z društvom Mali princ iz 

Šmihela Vilma in z zvezo Novak Sožitje ter pomaga – osebam z motnjami 

v duševnem razvoju – tudi s seminarji na temo spolnosti. 

Je 

nominiranka 

tudi vodja programov vseživljenjskega 

za 

učenja in doživljajskih 

taborov. Kot dvakratni darovalki kostnega mozga 

se ji je izpolnila največja želja – rešiti človeško življenje. 

Na 

Slovenko 

sodelavko Vilmo Novak 

leta 

smo zelo 

2011 

ponosni, ker je prejela 

nominacijo za Slovenko leta 2011 po izboru bralcev revije 

Jana. Iskreno ji čestitamo! 

Utrip UKCL 

Biserka Marolt Meden 

Uspešen dobrodelni 

koncert Stopimo 

skupaj za naše srčke 

V 

Pediatrični kliniki UKCL se zahvaljujemo organizatorjem 

dobrodelne prireditve, Rotary klubu 

25, RTV Slovenija in vsem drugim, ki so uspešno 

organizirali dobrodelno oddajo Stopimo skupaj za naše 

srčke. 

V tej dobrodelni oddaji, ki je bila na sporedu 1. programa 

TV Slovenije v nedeljo, 22. januarja 2012, ob 20. uri, 

smo zbirali več kot 88.000 evrov za nakup ultrazvočnega 

aparata za Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer se 

zdravijo otroci iz vse Slovenije. Vsi se zavedamo, da so 

bolni otroci naša skupna skrb in moramo zanje poskrbeti 

najbolje ter jim zagotoviti vse, kar zmoremo. Spet se je 

izkazalo, da skupaj zmoremo več. 

23


Tudi leto 2012 strokovno 

uspešno in do pacientov 

prijazno 

Ob izteku leta smo v UKCL podelili priznanja za 

strokovne dosežke in priznanja za najprijaznejšo 

ambulantno obravnavo v letu 2011 

Utrip UKCL 

V 

UKCL smo ob izteku leta podelili 

priznanja za strokovne 

dosežke v letu 2011 in priznanja 

za najprijaznejšo ambulantno 

obravnavo. Kljub težkim časom je 

bilo leto 2011 v UKCL na strokovnem 

področju razgibano in uspešno; uvedli 

smo številne nove diagnostične 

in terapevtske metode. »Ravno strokovno 

delo je tisto, ki ga naši sodelavci 

opravljajo z neznanskim zanosom 

in z vsem srcem,« je med drugim 

dejala strokovna direktorica UKCL, 

prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, ki 

je na novoletni prireditvi skupaj z 

generalnim direktorjem UKCL, mag. 

Simonom Vrhuncem in glavno medicinsko 

sestro, Erno Kos Grabnar, podelila 

priznanja za strokovne dosežke 

v letu 2011. Prejeli so jih Klinični 

oddelek za ginekologijo Ginekološke 

klinike, Inštitut za medicinsko 

rehabilitacijo, Klinični oddelek za 

bolezni živčevja Nevrološke klinike, 

Ortopedska klinika in Klinični oddelek 

za pljučne bolezni in alergije 

Interne klinike. Glavna medicinska 

sestra, Erna Kos Grabnar, je podelila 

priznanja za pacientom najprijaznejšo 

ambulantno obravnavo v 

letu 2011, ki so jih iz rok vodstva 

prejeli: Služba za pljučne bolezni 

Pediatrične klinike, Stomatološka 

klinika, Klinični oddelek za kirurgijo 

srca in ožilja Kirurške klinike, Klinični 

oddelek za anesteziologijo in intenzivno 

terapijo operativnih strok 

Kirurške klinike in Center za vojne 

veterane Interne klinike. Objavljamo 

utrip novoletne prireditve in utrip 

podelitve priznanj. 

Brezplačno 

usposabljanje 

zaposlenih v UKCL 

za večjo osnovno 

računalniško 

pismenost 

Sindikat KC je začel sodelovati 

z izobraževalnim središčem 

Agora, d.o.o., že pred 

mnogimi leti. Zaradi dobrega dosedanjega 

sodelovanja so v Agori, 

d.o.o. udeležbo brezplačnih 50- in 

60-urnih usposabljanj ponudili 

članom Sindikata KC ter njihovim 

družinskim članom. Odziv je bil 

izjemen, kajti leta 2011 je več kot 

220 oseb iz naših vrst uspešno zaključilo 

usposabljanje. Velik odziv 

in obojestransko zadovoljstvo z izvedbo 

usposabljanj sta sodelujoče 

partnerje spodbudila, da se bo sodelovanje 

nadaljevalo tudi letos. 

Vsi tisti, ki vas zanima udeležba na 

brezplačnih računalniških delavnicah 

v letu 2012, lahko pokličete 

izobraževalno središče Agora, d. o. 

o., Parmova 53, Ljubljana, kjer so 

vam za vse dodatne informacije z 

veseljem na voljo vsak delovni dan 

med 7. in 15. uro. Njihovi kontaktni 

podatki so: tel. 01/280-16-20, 

GSM: 031 603 396, faks: 01/280- 

16-21 ali agora@agora.si.

Senta Jaunig 

Intricatum Extricatum 

Medicum – Zavozlano 

razvozlano v 

zdravniškem delu, 1692 

Mineva 320 let od izdaje prve samostojne Gerbčeve knjige 

Marko Gerbec (1658–1718) 

spada med največja imena 

slovenske zgodovine medicine. 

Zdravnik vse medicine, kakršen 

je bil naziv takrat akademsko izobraženih 

zdravnikov, je presegel lokalno 

prepoznavnost že v svojem času in bil 

s svojimi objavami odmeven v širšem 

evropskem prostoru. Odlikovali so ga 

izjemno znanje, sposobnost opazovanja 

in opisnega podajanja tvarine ter 

drznost pogleda preko ustaljenih teorij. 

Leta 1717 je bil tako prvi v svetu, 

ki je opisal motnje v prevajanju srčnih 

impulzov in se s tem zapisal med velike 

odkritelje skrivnosti delovanja človeškega 

telesa. Gerbčeva bibliografija je 

obsežna in je citirana v večjem številu 

ohranjenih doktorskih disertacij dunajske 

medicinske fakultete. Tokrat se 

bomo ustavili pri njegovi prvi samostojni 

knjigi, ki je izšla pred 320 leti. 

Zavozlano 

Gerbec spada v čas konca protireformacije, 

ko se je že tako maloštevilno 

izobraženstvo na naših tleh še bolj 

razredčilo. Zdravnikov je bilo zelo 

malo, kar se je tudi odražalo v zdravstveni 

sliki prebivalstva. 

Ob koncu 17. stoletja je tako iz pepela 

intelektualnega pomora vstal Gerbec 

in postal najmočnejša osebnost 

v medicini pri nas, pa tudi v širšem 

evropskem prostoru. Bil je dober teoretik 

z izjemnim darom za opazovanje. 

Teoretsko se je 

naslanjal na humoralno 

patologijo, 

kakršna je 

bila na splošno 

podlaga tedanje 

medicine, ki je 

izvirala še iz časa 

Hipokrata, v njej 

pa so vladali štirje 

sokovi (toplo, 

hladno, vlažno 

in suho), ki so jim 

ustrezali štirje 

temperamenti 

(sangvinik, kolerik, 

flegmatik, 

melanholik). Še 

zlasti pa je pomembna 

Gerbčeva 

naslonitev na 

Angleža in prav 

tako hipokratika 

Thomasa Sydenhama 

(1624– 

1689), osrednjega 

restavratorja 

takratne zdravniške 

miselnosti. 

Sydenham 

je bil prvi, ki je 

opozarjal na pomembnost 

simptomov, ni pa rušil stare 

teorije. Menil je, da zgolj iz knjige pridobljeno 

znanje ne zadostuje za zdravljenje, 

zato je dal prednost kliničnim 

izkušnjam in poudarjal bolj, kot kdor 

Slika iz Gerbčeve knjige Intricatum Extricatum 

Medicum kaže zdravniški konzilij ob 

bolniški postelji; vozel na vrvici v dvignjeni 

roki zdravnika – težavna diagnoza – se ob 

pogovoru med strokovnjaki razvozla. 

Pogled nazaj 

25

Pogled nazaj 

koli pred njim, pomembnost opazovanja 

in simptomatologije. V medicini je 

bil to čas začetka velikega obrata, ki je 

pripeljal do rojstva klinike in ustoličenja 

znanstvene medicine – torej začetek 

nenehnega in natančnega opazovanja 

bolezni. 

Gerbec, ki je študiral Sydenhama, je 

prav tako dajal prednost kliničnemu 

pogledu. Pri svojem delu se je naslanjal 

na enake teoretične vzroke bolezni, 

vendar je ob tem iskal tudi druge. 

Njegova natančna klinična opazovanja 

mu namreč niso dopuščala nasprotnega. 

Prednost, ki jo je Gerbec dajal 

lastnemu opažanju, ga je privedla do 

spoznanja svojstvenosti pojavov, ki do 

tedaj niso bili poznani v medicinski literaturi. 

Razvozlano 

Gerbčeva metodologija zdravljena se 

je jasno pokazala že v prvi samostojni 

knjigi Intricatum Extricatum Medicum 

(Zavozlano razvozlano v zdravniškem 

delu) iz leta 1692. V njej obravnava 

vzroke za nastanek bolezni in njen 

razvoj, vključno z značilnimi simptomi 

in demonstracijami kriznih stanj. 

Opisi bolezni, kakor jih podaja Gerbec, 

nazorno pokažejo njegovo izjemnost, 

njegovo obširno teoretično medicinsko 

znanje, ki pa ni le slepo sledenje 

predhodnim avtoritetam v medicini. 

Lastna opazovanja so ga namreč privedla 

do spoznanja o nepravilnostih starega 

nauka o temperamentih in opažanja 

šibkih točk v teoriji o kozmičnem in 

ktoničnem (podzemskem) izvoru bolezni. 

Teh starih naukov Gerbec sicer ni 

hotel ovreči po vsej sili, skušal pa jih 

je približati svojim opazovanjem in jih 

uskladiti z njimi. Starim nazorom o izvoru 

bolezni je tako nanizal še nove, ki 

jih je podkrepil z navajanjem racionalnih 

vplivov. 

razlika med njima, ki se danes bere kot 

prednost malemu človeku zaradi jasno 

določenih pravil varovanja osebnih 

podatkov, je ta, da je pri siromaku navajal 

le poklic, pri veljaku 

pa celotno ime. 

Zanimivo pa je predvsem 

poglavje v knjigi, v katerem 

se Gerbec izreče za 

priznanje biološko-vitalne 

indikacije za artificialni 

abortus. Torej odobravanje 

umetne prekinitve 

nosečnosti navkljub Gerbčevi 

globoki vernosti, kakor 

so ga portretirali njegovi 

biografi. Pri tem Gerbec sicer 

priznava primerno veljavo katoliškim 

moralistom in Hipokratovi prisegi, 

vendar sklene, da mora biti indiciranje 

splava strogo in vestno. Gerbec seveda 

ne omenja operativnega postopka. 

Kakor razlaga medikohistorik Ivan 

Pintar, ima v mislih le provokacijo s 

farmakodinamičnimi sredstvi, ki »ne 

škodujejo materi«. 

I n t r i c a t u m 

Extricatum Medicum, 

pisana 

v latinščini, je 

Gerbčeva edina 

povsem teoretska 

knjiga, vsa 

ostala literatura 

obravnava 

kazuistiko. 

Knjigo hranita 

Semeniška 

knjižnica v Ljubljani 

in Inštitut 

za zgodovino 

medicine 

MFUL. 

Gerbčevo celotno 

medicinsko delo izkazuje 

nadpovprečno strokovnost za 

tisti čas, zato pomeni soliden 

temelj znanstvene medicine na 

Slovenskem. 

Marko Gerbec (1658–1718) 

spada med največja imena 

slovenske zgodovine medicine. 

Zdravnik vse medicine, s svojimi 

objavami pa je bil že v času svojega 

življenja odmeven v širšem 

evropskem prostoru. 

Iz opisov bolezni lahko prav tako razberemo, 

kakšna je bila njegova stanovska 

etika. Zanj sta bila bolezen 

in zdravljenje siromaka enakovredna 

bolezni in zdravljenju veljaka. Edina 

26

Manja Oluič, poslovna direktorica 

Nevrološke klinike 

»V zimskem obdobju redno uporabljam 

izdelke iz medu. Menim, da 

naravne sestavine zvišujejo našo odpornost. 

Sama domačih pripravkov 

doma ne pripravljam, povsem zaupam 

tistim, ki jih kupim. Seveda nikoli ne pozabim na sveže 

sadje, ki je bogato z vitaminom C.« 


ANKETA: 

Kako si pomagate krepiti odpornost 

v zimskih mesecih, kaj so vaši 

skrivni »recepti za zdravje«? Imate 

kakšen naravni recept za lajšanje 

prehladov in drugih bolezni? 

Kristina Kavčič, viš. med. ses., 

Centralna sterilizacija 

»Že poleti hodiva z možem v hribe 

na Blegoš in Katarino, kjer nabiram 

zdravilne rože, denimo meto, materino 

dušico, rman, šentjanževko, plahtico. 

Lipo in bezeg naberem v okolici 

hiše. Rastlinice posušim, da jih pozimi zmešam v čaj, v katerega 

dodam domač akacijev med in limono. Veliko se gibam 

v naravi, pozimi pa pojem veliko doma pridelanega sadja in 

zelenjave.« 

Simona Martinšek, strokovna sodelavka 

za upravno-pravne zadeve 

»Svoj imunski sistem ohranjam tako, 

da uživam veliko svežega sadja in zelenjave. 

Navkljub nizkim temperaturam 

se v sončnih dneh rada sprehodim 

na svežem zraku, ob koncu tedna 

dlje poležim. Ob koncu napornega dneva si vedno vzamem 

čas tudi za druženje s prijatelji ob toplih napitkih in tako 

preganjam stres, občasno pa kakšno zimsko popoldne preživim 

v savni. Med domačimi zvarki, namenjenimi preganjanju 

prehlada, prisegam na sok iz svežih limon, pomešan z 

medom in ščepcem cimeta. Če se me že kaj loti, pa vedno 

pomaga mamina kokošja juha.« 

Polona Lečnik Wallas, vodja Službe 

za odnose z javnostmi UKCL 

»Kadar so otroci prehlajeni in kašljajo, 

na olju prepražim posušene 

kamilice. Zavijem jih v gazo in jih položim 

otroku na prsni koš. Velikokrat 

ustvarim vročo paro v kopalnici in 

pustim, da otroci soparo vdihavajo. To izredno blagodejno 

pomaga prav pri suhem kašlju. Včasih prerežem črno redkev, 

vanjo vsujem nekaj sladkorja in pustim, da se naredi sirup, 

ki pomaga pri izkašljevanju. To so male naravne zvijače, ki 

mi jih je zaupala mama, nekaj pa so prinesle tudi izkušnje.« 

Asist. mag. Dimitrij Kuhelj, vodja 

intervencijske radiologije na Kliničnem 

inštitutu za radiologijo 

»Moj 'recept' je veliko gibanja in veliko 

dela. V splošnem je moje mnenje, 

da ljudje moramo delati, saj bi sicer 

zakrneli. Če me ulovi prehlad, si 

doma pomagam s čajem, v katerega kanem kakšno krepko 

kapljico. Vedno si tudi vzamem čas za počitek in se dobro 

oblečem. Zavedam se, da med delovnim tednom premalo 

spim, zato skušam to nadomestiti ob koncu tedna. Veliko 

mi pomeni tudi dnevna rekreacija – vsak dan grem namreč 

v službo in domov peš, kar pomeni približno eno uro hoje.« 

Nataša Mihelič Miletič, 

tajništvo KO za kirurgijo srca in 

ožilja Kirurške klinike 

»Ob prehladih zelo rada uporabljam 

mazilo iz materine dušice, ki jo otrokom 

namažem po prsnem košu ali 

stopalih. Če so potrebne inhalacije, 

dam nekaj kapljic eteričnega olja materine dušice v kopel, 

kar blagodejno vpliva na dihala. Izredno rada pijem metin 

čaj z domačim cvetličnim medom, ki ga kupim pri čebelarjih 

v Kočevju.« 

Povedali so 

27

Preberite 

Polona Gorjup, KO za torakalno kirurgijo, 

Kirurška klinika 

Naši zaposleni so 

botri indijski deklici 

Glavna medicinska sestra KO za torakalno 

kirurgijo Kirurške klinike, Tatjana Müller, je 

zaposlenim na oddelku povedala za obstoj 

društva Luč upanja, zaposleni pa so se hitro 

organizirali in postali »botri« deklici Yaiti iz 

Indije ter ji tako omogočili šolanje in upanje za 

boljše življenje. 

Na Kliničnem oddelku za torakalno 

kirurgijo smo s pozitivno miselnostjo 

sprejeli idejo o pomoči 

otrokom, ki nimajo pogojev za šolanje 

in s tem boljše življenje, kot ga živijo. 

Živimo v svetu in času, ko kljub različnim 

stiskam in težavam naši otroci 

še vedno lahko hodijo v šolo, se učijo, 

brezskrbno igrajo in lahko skupaj z njimi 

zremo v prihodnost, ko si bodo izbirali 

poklic, izobrazbo. Zavedamo se, 

da vsi otroci nimajo takšnih možnosti. 

Humanitarno društvo Luč upanja želi 

pomagati takšnim otrokom. Glavna 

medicinska sestra, Tatjana Müller, 

nam je povedala za obstoj tega društva 

in kako deluje, tako se nam je porodila 

ideja, da bi s svojim prispevkom 

pomagali vsaj enemu otroku iz Indije 

in mu omogočili šolanje ter s tem dali 

upanje za boljše življenje. 

Deklica Yaita živi v težkih 

razmerah, naši zaposleni ji 

dajejo upanje 

Februarja 2009 smo prejeli novico, da 

smo dobili svojo varovanko Yaito. Sprejeli 

so jo v šolo Piali Ashar Alo v Kalkuti. 

Stara je bila štiri leta in živi skupaj s 

svojo teto, njena družina pa živi daleč 

stran v Sundorbornu. Živi v težkih razmerah, 

kjer vladajo lakota, revščina in 

boj za preživetje. 

Vsako leto nekateri zaposleni na oddelku 

zberemo denarni prispevek in ga 

odpošljemo naši Yaiti prek humanitarnega 

društva Luč. Ob praznikih, kot je 

njen rojstni dan ali novo leto, pošljemo 

darilo – denimo šolsko torbo, učne pripomočke, 

obleko ali kakšno igračko, s 

čimer jo želimo razveseliti. 

Vsako leto nekateri zaposleni na 

oddelku zberejo denarni prispevek 

in ga odpošljejo deklici Yaiti. 

O tem, kako poteka napredovanje naše 

Yaite, dobivamo redna poročila od Mojce 

Gayen, tamkajšnje učiteljice, ki skupaj 

s svojim možem sodeluje pri zbiranju 

prispevkov in pri izgradnji šole ter 

pomaga številnim tamkajšnjim otrokom, 

da se šolajo. Mojca je po narodnosti 

Slovenka, poročila se je z Indijcem 

in se odselila v Indijo, tam pa s svojo 

Vsako leto nekateri zaposleni na Ko za 

torakalno kirurgijo oddelku zberejo denarni 

prispevek in ga odpošljejo preko humanitarnega 

društva Luč za našo Yaito. 

družino opravlja poslanstvo pomoči 

otrokom, da pridobijo znanje, s tem pa 

so jim omogočene boljše možnosti za 

življenje. Yaita je dobra učenka, malo 

navihana, pravijo, vendar pa srečna in, 

kar je najpomembnejše, prižgano ima 

luč upanja za boljšo prihodnost, boljše 

življenje. Še posebno prijeten občutek 

je, ko smo dobili voščilnico za novo 

leto. Napisala nam jo je Yaita, dobili pa 

smo tudi njene risbice in tople zahvalne 

besede. Na oglasni deski oddelka imamo 

poseben prostor za vse informacije 

o Yaiti, za njene risbice, voščilnice, 

pogledamo lahko njene fotografije in 

vidimo, da ima velike temne oči. Yaita 

je otrok, kot so naši otroci, vendar ima 

popolnoma drugačno, težje življenje. 

Prepričani smo, da smo s sicer majhnim 

denarnim prispevkom naredili nekaj 

izjemnega in velikega za zadovoljstvo 

Yaite. 

Iz poročil, 

ki jih dobivamo od 

ge. Mojce Gayen, 

razberemo, kako je z »našo« deklico, 

kako poteka izgradnja šole in učenje. 

Poleg poročil so priložene tudi številne 

fotografije, posnete na različnih 

kulturnih in športnih prireditvah. Sicer 

pa si celotno dogajanje lahko ogledamo 

in preberemo na spletni strani 

www.pialiasharalo.org/slo. 

28

Kaj menijo o nas 

KO za travmatologijo 

Kirurške klinike 

Ortopedska klinika 

Spoštovani, 

lani in letos sem bila hospitalizirana na Ortopedski kliniki pri 

dr. Boštjanu Kocjančiču. Že od samega začetka sem bila 

deležna visoke strokovnosti, pozornosti in natančnih pojasnil 

o mojih nadaljnjih postopkih zdravljenja. 

Tudi na oddelku anestezijskega pregleda pri sestri Silvi sem 

bila obravnavana hitro, strokovno in bila mi je kot prijateljica. 

Po operaciji, ko sem se zbujala iz narkoze, me je sprejela 

sestra Magda, ki se mi je posvetila z materinsko skrbjo, 

dokler me niso prevzele sestre na intenzivnem oddelku. Tam 

sem ostala le eno noč, potem pa sem se vrnila na prvotni 

oddelek, kjer sem bila deležna prijaznosti vseh, predvsem 

prijaznosti sestre Katje, ki mi bo ostala v trajnem spominu. 

Za fizično aktivnost je večkrat dnevno prihajala k meni 

visokospecializirana in pozitivno pripravljena fizioterapevtka 

Barbara Dolinar. Z njeno pomočjo sem v tednu dni toliko 

napredovala, da sem se vrnila v domače okolje. 

Vsem navedenim in tudi vsem skritim skrbnikom mojega 

okrevanja se še enkrat toplo zahvaljujem, jih prijazno 

pozdravljam ter želim obilo zdravja, sreče, zadovoljstva in 

uspehov pri delu ter zadovoljnih, ozdravljenih pacientov. 

Ana Elizabeta Pavlič, Preddvor 

Služba za pljučne bolezni Pediatrične klinike 

Spoštovani, 

nedavno smo zapustili Pediatrično kliniko, kjer so deklico 

Patricijo zdravili na pulmološkem oddelku. 

Slehernemu posamezniku, s katerim smo se srečevali, lahko 

pripišemo ogromno razumevanja ter topline. Na začetku 

smo bili lepo sprejeti na recepciji in v sprejemni pisarni. Na 

pulmološkem oddelku nikoli nismo dobili občutka, da morda 

preveč sprašujemo. Vse, kar smo želeli, so nam obrazložili 

strokovno in prijazno. 

Še posebej lep odnos pa je bil vzpostavljen med hčerko in 

medicinskimi sestrami ter zdravniki, ki so ji uspeli vse razložiti 

na nič kaj strašen način. Zdaj vsa ponosna razlaga, da je 

narkoza super, ker prejmeš potem slastno večerjo. Še nekaj 

se mi zdi pomembno poudariti: večerna služba, če lahko 

tako rečem, je uspela deklico kontrolirati na vsako uro tako 

diskretno, da se ni prebudila niti enkrat. Nikoli jim ni bilo 

odveč prinesti čaja, skratka – hvala za vse. 

Nikakor pa iz pohvale ne bi želela izključiti oddelka za iontoforezo 

na Vrazovem trgu, kjer so nas ravno tako pričakali 

prijazni ljudje. 

Zaradi vseh vas so bile naše skrbi bolj obvladljive, zato se 

vam prav lepo zahvaljujemo. 

Spoštovani, 

nedavno sem obiskal urgentni blok UKCL, ker 

sem si s krožno žago kar grdo poškodoval prst 

na levi roki. Za odlično delo se zahvaljujem dr. 

Mihu Zavrlu, ki mi je saniral rano. Ko sem bil 

kasneje naročen na pregled na Polikliniki, nisem 

skoraj nič čakal, osebje pa je bilo tudi tokrat zelo 

prijazno in profesionalno. 

Še veliko uspehov in dobrega dela vam želim, 

Janez Lesić 

Očesna klinika, 

Nevrološka klinika, Internistična prva 

pomoč (IPP), KO za kardiologijo, KO za žilne bolezni 

Spoštovani, 

žal nimam vseh e-naslovov, da bi svojo zahvalo osebno naslovila 

zdravnikom in medicinskemu osebju, ki so bili vztrajni 

pri odkrivanju vzroka za moje zdravstvene težave, saj so 

pravočasno odkrili, da gre za srčno in možgansko kap, me 

takoj hospitalizirali in začeli zdravljenje. Veliko spoštovanje 

in zahvalo izrekam gospe Darji Dobovšek Divjak, dr. med., 

(Očesna klinika), gospe Lei Kalač, dr. med, specializantki 

nevrologije (Nevrološka klinika – urgentna ambulanta), 

gospodu Mateju Vrabcu, dr. med., in mag. Hugonu Možini, dr. 

med. (IPP), medicinskim sestram in medicincu Simonu, soba 1, 

ter lečečemu zdravniku, soba 8, gospodu Janezu Toplišku, dr. 

med. (kardiološki intenzivni oddelek). 

Vodstvo UKCL je lahko izjemno zadovoljno in ponosno na 

svoje sodelavce z vrhunskim strokovnim znanjem, ki so do 

pacientov poleg strokovne medicinske pomoči in navkljub 

pogosto neprijaznemu delovnemu času izjemno človeški, 

prijazni, razumevajoči, svetovalni ter tolažilni. 

Naj povem, da sem bila zaradi srčne in možganske kapi 

pacientka na oddelku za kardiologijo. Že vnaprej sem bila 

seznanjena, da bo okrevanje počasno in dolgotrajno, zato 

tudi pohvala in zahvala šele danes, ko so se mi moči malo 

vrnile, vidno polje pa je žal še vedno brez sprememb na bolje. 

Zaradi strokovnega znanja in ostalih vrlin vaših zdravnikov, 

medicinskih sester in ostalega osebja zdaj verjamem v svojo 

ozdravitev, ko bo za to napočil čas! 

Vsem navedenim sodelavcem skupaj in vsakemu posamezno 

izrekam globoko spoštovanje in zahvalo za vso medicinsko 

oskrbo in psihično podporo! Želim jim veliko osebne sreče in 

poklicnih uspehov. 

Dovolite, da na koncu izrečem pohvalo tudi zaposlenim v 

antikoagulacijski ambulanti, kamor hodim na kontrolo že tri 

mesece. 

Kaj menijo o nas 

Deklici Patricija in Maribel ter Barbara in Matej Križaj 

S spoštovanjem in odličnimi pozdravi, Vesna Koren, Ljubljana 

29

NAGRADNA KRIŽANKA 

30 

Rešitev nagradne križanke št. 1 pošljite v pisemski ovojnici 

(ali na dopisnici) najkasneje do 15. marca 2012 na naslov: 

Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z 

javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana s pripisom: ZA NAGRA- 

DNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam 

nagrado pošljemo. 

Nagrade za februarsko številko podarja Miš Založba: vse 

tri nagrade so tokrat knjiga avtorice Anne Elisabeth 

Mayer: Peresno lahka. 

Izžrebani iz prejšnje številke so: 

1. nagrada (knjiga Nesmrtno življenje Henriette Lacks): 

Lado Božidar Bajc, Brilejeva 22, 1117 Ljubljana. 

2. nagrada (knjiga Nova vadba za zdrav hrbet): 

Klemen Bec, Vrh pri Boštanju 31, 8294 Boštanj. 

3. nagrada (knjiga Kekčeva potepanja): 

Anica Druško, Služba za centralno sterilizacijo UKCL, 

Zaloška 7, 1000 Ljubljana.

VnovemposlovnemcentruMeksika, 

navhoduvurgencoUniverzitetnegakliničnegacentra, 

oddamo poslovne prostore namenjene zdravstveni dejavnosti. 

Prostorisenahajajo 

v1.nadstropju. 

POSLOVNADEJAVNOST|HOTEL 

POSLOVNADEJAVNOST|HOTEL 

ZDRAVSTENADEJAVNOST 

Navoljoje650m2. 

Vzgornjihdvehnadstropjih 

bodohotelskesobemožnostprilagoditve 

zdravstenidejavnosti. 

GRADING KURENT d.o.o. | Obrtniška ulica 25 | Trebnje | 

041773510|grading.gradnje@gmail.com

POSLOVALNICA 

NJEGOŠEVA 

Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija 

BLIŽJE SMO VAM, 

KOT SI MISLITE 

Njegoševa 8 - PH Meksiko 

Z znanjem in koristnimi nasveti, ki jih ponujamo v Abančni poslovalnici na 

Njegoševi 8 v Ljubljani, vam bodo naše bančne storitve še bližje: 

• Aračun – ob odprtju osebnega računa, na katerega boste prejemali redne 

prilive, lahko izkoristite številne prednosti posebne ponudbe, ki velja do 

30. 6. 2012 oziroma do preklica. 

• Ponudba zlata* – zanimiva naložba ali dragoceno darilo. V naši poslovalnici 

lahko kupite zlate naložbene palice in kovance s čistino 999,9 

tisočinke in cerifikatom Good Delivery (GDS), ki ga podeljuje londonsko 

združenje trgovcev z zlatom in srebrom (LBMA). 

•S e fi – z najemom varnih samopostrežnih sefov sta varnost in tajnost v 

prostorih poslovalnice na Njegoševi 8 zagotovljeni. 

•Novi prostori poslovalnice zagotavljajo zasebnost, diskretnost in udobje. 

Zahtevnejšim strankam ponujamo osebno bančništvo z individualnim 

pristopom in celostno obravnavo. 

Obiščite nas v poslovalnici na Njegoševi cesti 8 v Ljubljani od ponedeljka do 

petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00 ali pokličite vodjo poslovalnice 

Borisa Kranjca na telefon (01) 471 80 41. 

Vodja poslovalnice Boris Kranjc 

Opozorilo: * Zlato ni enako depozitu, ne prinaša obresti in ni vključeno v sistem zajamčenih 

vlog. Pri nakupu investitor prevzema tveganje, da bo ob njegovi prodaji dobil manj, kot je investiral. 

Banka jamči stranki, da ima zlato čistino in maso, navedeno v pogodbi o prodaji zlata, 

ne jamči pa za odkup prodanega zlata. 

www.abanka.si

Februar 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?