Stili navezanosti v odraslosti Adult attachment styles - Oddelek za ...
Stili navezanosti v odraslosti Adult attachment styles - Oddelek za ...
Stili navezanosti v odraslosti Adult attachment styles - Oddelek za ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
62<br />
M. Žvelc in G. Žvelc<br />
<strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong> mladih odraslih. Visok nivo družinske izraznosti (jasna in odprta<br />
komunikacija) in nizek nivo družinske konfliktnosti je pove<strong>za</strong>n z varnim stilom<br />
<strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong> pri mladih odraslih. Odprta komunikacija znotraj družine je pove<strong>za</strong>na s<br />
samo<strong>za</strong>upanjem ter <strong>za</strong>upanjem v druge, oboje pa z obèutjem varnosti v socialnih<br />
interakcijah. Družinska klima, <strong>za</strong> katero je znaèilna èustvena oddaljenost ter rigidnost<br />
v medosebnih odnosih, pa je pove<strong>za</strong>na z izogibajoèim stilom <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong>. Družinski<br />
vzorec konfliktne komunikacije pa je pove<strong>za</strong>n z anksiozno-ambivalentnim stilom.<br />
V drugi raziskavi Mikulincer in Florian (1999a) v skladu z ugotovitvami Bowlbya<br />
poudarjata, da je varna nave<strong>za</strong>nost <strong>za</strong>koncev indikator zdrave družinske dinamike,<br />
negotova nave<strong>za</strong>nost pa je rizièen faktor <strong>za</strong> slabo družinsko funkcioniranje. Partnerji,<br />
<strong>za</strong> katere je znaèilen varen stil <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong>, <strong>za</strong>znavajo visok nivo družinske pove<strong>za</strong>nosti<br />
ter prilagodljivosti. Za posameznike z varnim stilom <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong> je znaèilna težnja k<br />
intimnosti in bližini, oboje pa je verjetno osnova <strong>za</strong> razvoj družinske pove<strong>za</strong>nosti. Druga<br />
znaèilnost teh oseb je fleksibilnost kognitivnih in afektivnih shem, kar najverjetneje<br />
vpliva na visoko zmožnost prilagodljivosti v družini. Partnerji z ambivalentno-anksioznim<br />
stilom <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong> poroèajo o moèni družinski pove<strong>za</strong>nosti in majhnem nivoju<br />
prilagodljivosti. Partnerji, <strong>za</strong> katere je znaèilen izogibajoèi stil <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong>, pa poroèajo<br />
o relativno nizkem nivoju tako družinske pove<strong>za</strong>nosti kot prilagodljivosti.<br />
Osebe, <strong>za</strong> katere je znaèilen negotov stil <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong>, imajo <strong>za</strong> seboj boleèe<br />
izkušnje iz odnosov. Kot odgovor na te negativne izkušnje osebe z ambivalentnoanksioznim<br />
stilom razvijejo »hiperaktivacijo« sistema <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong>, osebe z izogibajoèim<br />
stilom <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong> pa »deaktivacijo« sistema <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong> (Mikulincer in Florian, 1999b).<br />
»Hiperaktivacija« sistema <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong> se kaže v poskusih oseb z ambivalentnoanksioznim<br />
stilom <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong>, da skušajo imeti èim manjšo distanco do drugih (npr.<br />
»obešajo« se na druge osebe, izražajo pretirano skrb). To se odraža tudi v oblikovanju<br />
moène družinske pove<strong>za</strong>nosti. Nasprotno pa se osebe z izogibajoèim stilom distancirajo<br />
od drugih in poudarjajo samostojnost in neodvisnost, naslanjajo se le nase, kar je njihova<br />
kompen<strong>za</strong>cija <strong>za</strong> odpor, da bi se naslonili na druge. Tako funkcioniranje pripomore k<br />
nizki družinski pove<strong>za</strong>nosti.<br />
Zakljuèek<br />
V <strong>za</strong>dnjih petnajstih letih je nave<strong>za</strong>nost v <strong>odraslosti</strong> postala zelo aktualna tema<br />
raziskovanja na podroèju razvojne psihologije, kliniène psihologije, psihologije osebnosti<br />
in socialne psihologije. Vse bolj pa dobiva pomen tudi na aplikativnih podroèjih. Koncepti<br />
teorije <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong> v <strong>odraslosti</strong> se namreè aplicirajo na podroèje pedagoške psihologije<br />
in kliniène psihologije. Poznavanje stila <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong> v <strong>odraslosti</strong> je lahko zelo pomembno<br />
pri naèrtovanju in diagnostiki v psihoterapiji. Meniva, da teorija <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong> lahko<br />
služi kot metateoretièen model pojasnjevanja medosebnega vedenja.<br />
V Sloveniji je podroèje <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong> v otroštvu dobro raziskovalno <strong>za</strong>stopano<br />
(Cugmas, 1998). Ni pa še veliko študij, ki bi sistematièno raziskovale stile <strong>nave<strong>za</strong>nosti</strong><br />
v <strong>odraslosti</strong>. V <strong>za</strong>dnjih osmih letih sva preverjala veljavnost dveh novih slovenskih
Change language