02.05.2014 Views

Številka 59 - Odvetniška Zbornica Slovenije

Številka 59 - Odvetniška Zbornica Slovenije

Številka 59 - Odvetniška Zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

42 Sodišče EU<br />

Odvetnik <strong>59</strong> / marec 2013<br />

Aleš Velkaverh,<br />

odvetnik v odvetniški pisarni Starman/Velkaverh iz Kopra<br />

Pomožni insolvenčni postopek v primeru<br />

finančne reorganizacije dolžnika<br />

Bank Handlowy w Warszawie SA proti Christianapol, sp. z. o. o.,<br />

C-116/11, 22. november 2012 (prvi senat)<br />

Evropska ureditev čezmejnih postopkov zaradi insolventnosti, vsebovana v Uredbi Sveta (ES) št.<br />

1346/2000 z dne 29. maja 2000, 1 predvideva dve vrsti postopkov: glavni postopek, ki ima univerzalni<br />

učinek (zajema celotno premoženje dolžnika v vseh državah članicah), in pomožni postopek, ki ima le<br />

omejen teritorialni učinek (zajema le premoženje v državi, kjer je uveden). Pomožni postopek je lahko<br />

uveden tudi vzporedno z glavnim in v takem primeru je treba postopka usklajevati. Na teoretični ravni<br />

za to sicer ni ovir, če sta postopka usmerjena v isti cilj – bodisi v sanacijo bodisi v likvidacijo dolžnika.<br />

Vprašanje pa je, kakšno je (lahko) razmerje med postopkoma, če je glavni postopek namenjen sanaciji<br />

(finančni reorganizaciji) dolžnika, vzporedno pa upniki v drugi državi zahtevajo uvedbo pomožnega<br />

stečajnega postopka z namenom prodaje celotnega dolžnikovega premoženja v tej državi.<br />

Družba Christianapol, sp. z. o. o. ima sedež na Poljskem,<br />

posredno pa jo obvladuje francoska družba. Na<br />

podlagi ugotovitve, da je zaradi povezanosti v skupino<br />

podjetij središče glavnih interesov družbe Christianapol<br />

v Franciji, je francosko sodišče nad družbo začelo<br />

glavni postopek zaradi insolventnosti, t. i. postopek<br />

»sauvegarde«, ki je namenjen finančni reorganizaciji<br />

družb v težavah. Ta postopek se lahko začne tudi<br />

nad družbo, ki (še) ni insolventna, vendar potrebuje<br />

sanacijski program (tako je bilo namreč tudi dejansko<br />

stanje v tej zadevi).<br />

Vprašljiva pa je bila ugotovitev francoskega sodišča,<br />

da je središče dolžnikovih glavnih interesov v Franciji,<br />

saj je bilo celotno premoženje družbe Christianapol,<br />

vključno s proizvodnimi obrati, na Poljskem. Toda odločitev<br />

ni bila izpodbijana, sta pa dva poljska upnika<br />

družbe (družba Bank Handlowy in družba Adamiak)<br />

predlagala uvedbo stečajnega postopka na Poljskem.<br />

Družba Christianapol je ugovarjala, da bi bila uvedba<br />

stečajnega postopka v nasprotju s cilji in naravo sanacijskega<br />

postopka v Franciji. Ker je francosko sodišče<br />

vmes že potrdilo sanacijski načrt, ki je predvideval<br />

obročno plačilo dolgov v desetih letih, je dolžnik navajal,<br />

da nima (več) zapadlih obveznosti, zato postopka<br />

zaradi insolventnosti nad njim ni dovoljeno začeti.<br />

Usklajevanje sanacijskega in<br />

stečajnega postopka<br />

V takih okoliščinah je poljsko sodišče prekinilo postopek<br />

odločanja o začetku stečajnega postopka in Sodišče<br />

EU prosilo za pojasnila glede razlage Uredbe Sveta<br />

(ES) št. 1346/2000 (uredba). V besedilu uredbe Sodišče<br />

EU ni videlo nobene ovire za vzporedni tek glavnega<br />

sanacijskega in pomožnega stečajnega postopka.<br />

Poudarilo je, da ima v skladu z uredbo upravitelj<br />

v glavnem postopku možnost vpliva na pomožni postopek<br />

tako, da ni ogrožen namen glavnega postopka<br />

(tudi sanacijskega). Predlaga lahko prekinitev unovčenja<br />

za obdobje treh mesecev, kar se lahko podaljša<br />

ali obnovi za enako obdobje (prvi odstavek 33. člena<br />

uredbe), lahko pa predlaga tudi končanje pomožnega<br />

postopka s sanacijskim načrtom, poravnavo ali<br />

primerljivim ukrepom, če pravo države, ki se uporablja<br />

za pomožni postopek, to dopušča (prvi odstavek<br />

34. člena uredbe). 2<br />

Po presoji Sodišča EU je tako treba dopustiti možnost<br />

začetka vzporednega pomožnega stečajnega<br />

postopka zaradi insolventnosti tudi takrat, ko ima<br />

glavni postopek varovalni (sanacijski) namen, pri<br />

tem pa mora sodišče, ki je pristojno za pomožni postopek,<br />

upoštevati cilje glavnega postopka in ravnati<br />

v skladu z načelom lojalnega sodelovanja (tako<br />

mora na primer upoštevati tudi materialne in procesne<br />

posledice sprejetega sanacijskega načrta v Franciji).<br />

Kadar je torej začetek vzporednega pomožnega stečajnega<br />

postopka predlagan na tak način, sodišče države<br />

članice, pred katerim je postopek predlagan,<br />

ne sme ponovno ugotavljati insolventnosti dolžnika.<br />

Ker se namreč odločbe sodišča države članice, v kateri<br />

je uveden glavni postopek, avtomatično priznajo<br />

na območju celotne EU, morajo druga sodišča izhajati<br />

iz predpostavke, da je insolventnost dolžnika ugotovljena<br />

(sicer sodišče ne bi začelo enega izmed postopkov,<br />

ki so našteti v prilogi uredbe). To velja tudi tedaj,<br />

kadar je glavni postopek sanacijske narave. V<br />

tem delu je Sodišče EU odločilo v nasprotju s predlogom<br />

generalne pravobranilke, ki je menila, da bi moralo<br />

v teh primerih sodišče v pomožnem postopku znova<br />

ugotavljati insolventnost. Po njenem mnenju bi v nasprotnem<br />

primeru lahko prišli v položaj, ko bi sodišče<br />

moralo uvesti pomožni postopek zaradi insolventnosti,<br />

1<br />

UL L 160/2000.<br />

2<br />

Teh možnosti slovensko pravo ne dopušča. Po začetku stečajnega postopka namreč ni več dovoljeno predlagati postopka prisilne poravnave (drugi odstavek 140.<br />

člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/07 in nasl.).

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!