Številka 59 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 59 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 59 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
42 Sodišče EU<br />
Odvetnik <strong>59</strong> / marec 2013<br />
Aleš Velkaverh,<br />
odvetnik v odvetniški pisarni Starman/Velkaverh iz Kopra<br />
Pomožni insolvenčni postopek v primeru<br />
finančne reorganizacije dolžnika<br />
Bank Handlowy w Warszawie SA proti Christianapol, sp. z. o. o.,<br />
C-116/11, 22. november 2012 (prvi senat)<br />
Evropska ureditev čezmejnih postopkov zaradi insolventnosti, vsebovana v Uredbi Sveta (ES) št.<br />
1346/2000 z dne 29. maja 2000, 1 predvideva dve vrsti postopkov: glavni postopek, ki ima univerzalni<br />
učinek (zajema celotno premoženje dolžnika v vseh državah članicah), in pomožni postopek, ki ima le<br />
omejen teritorialni učinek (zajema le premoženje v državi, kjer je uveden). Pomožni postopek je lahko<br />
uveden tudi vzporedno z glavnim in v takem primeru je treba postopka usklajevati. Na teoretični ravni<br />
za to sicer ni ovir, če sta postopka usmerjena v isti cilj – bodisi v sanacijo bodisi v likvidacijo dolžnika.<br />
Vprašanje pa je, kakšno je (lahko) razmerje med postopkoma, če je glavni postopek namenjen sanaciji<br />
(finančni reorganizaciji) dolžnika, vzporedno pa upniki v drugi državi zahtevajo uvedbo pomožnega<br />
stečajnega postopka z namenom prodaje celotnega dolžnikovega premoženja v tej državi.<br />
Družba Christianapol, sp. z. o. o. ima sedež na Poljskem,<br />
posredno pa jo obvladuje francoska družba. Na<br />
podlagi ugotovitve, da je zaradi povezanosti v skupino<br />
podjetij središče glavnih interesov družbe Christianapol<br />
v Franciji, je francosko sodišče nad družbo začelo<br />
glavni postopek zaradi insolventnosti, t. i. postopek<br />
»sauvegarde«, ki je namenjen finančni reorganizaciji<br />
družb v težavah. Ta postopek se lahko začne tudi<br />
nad družbo, ki (še) ni insolventna, vendar potrebuje<br />
sanacijski program (tako je bilo namreč tudi dejansko<br />
stanje v tej zadevi).<br />
Vprašljiva pa je bila ugotovitev francoskega sodišča,<br />
da je središče dolžnikovih glavnih interesov v Franciji,<br />
saj je bilo celotno premoženje družbe Christianapol,<br />
vključno s proizvodnimi obrati, na Poljskem. Toda odločitev<br />
ni bila izpodbijana, sta pa dva poljska upnika<br />
družbe (družba Bank Handlowy in družba Adamiak)<br />
predlagala uvedbo stečajnega postopka na Poljskem.<br />
Družba Christianapol je ugovarjala, da bi bila uvedba<br />
stečajnega postopka v nasprotju s cilji in naravo sanacijskega<br />
postopka v Franciji. Ker je francosko sodišče<br />
vmes že potrdilo sanacijski načrt, ki je predvideval<br />
obročno plačilo dolgov v desetih letih, je dolžnik navajal,<br />
da nima (več) zapadlih obveznosti, zato postopka<br />
zaradi insolventnosti nad njim ni dovoljeno začeti.<br />
Usklajevanje sanacijskega in<br />
stečajnega postopka<br />
V takih okoliščinah je poljsko sodišče prekinilo postopek<br />
odločanja o začetku stečajnega postopka in Sodišče<br />
EU prosilo za pojasnila glede razlage Uredbe Sveta<br />
(ES) št. 1346/2000 (uredba). V besedilu uredbe Sodišče<br />
EU ni videlo nobene ovire za vzporedni tek glavnega<br />
sanacijskega in pomožnega stečajnega postopka.<br />
Poudarilo je, da ima v skladu z uredbo upravitelj<br />
v glavnem postopku možnost vpliva na pomožni postopek<br />
tako, da ni ogrožen namen glavnega postopka<br />
(tudi sanacijskega). Predlaga lahko prekinitev unovčenja<br />
za obdobje treh mesecev, kar se lahko podaljša<br />
ali obnovi za enako obdobje (prvi odstavek 33. člena<br />
uredbe), lahko pa predlaga tudi končanje pomožnega<br />
postopka s sanacijskim načrtom, poravnavo ali<br />
primerljivim ukrepom, če pravo države, ki se uporablja<br />
za pomožni postopek, to dopušča (prvi odstavek<br />
34. člena uredbe). 2<br />
Po presoji Sodišča EU je tako treba dopustiti možnost<br />
začetka vzporednega pomožnega stečajnega<br />
postopka zaradi insolventnosti tudi takrat, ko ima<br />
glavni postopek varovalni (sanacijski) namen, pri<br />
tem pa mora sodišče, ki je pristojno za pomožni postopek,<br />
upoštevati cilje glavnega postopka in ravnati<br />
v skladu z načelom lojalnega sodelovanja (tako<br />
mora na primer upoštevati tudi materialne in procesne<br />
posledice sprejetega sanacijskega načrta v Franciji).<br />
Kadar je torej začetek vzporednega pomožnega stečajnega<br />
postopka predlagan na tak način, sodišče države<br />
članice, pred katerim je postopek predlagan,<br />
ne sme ponovno ugotavljati insolventnosti dolžnika.<br />
Ker se namreč odločbe sodišča države članice, v kateri<br />
je uveden glavni postopek, avtomatično priznajo<br />
na območju celotne EU, morajo druga sodišča izhajati<br />
iz predpostavke, da je insolventnost dolžnika ugotovljena<br />
(sicer sodišče ne bi začelo enega izmed postopkov,<br />
ki so našteti v prilogi uredbe). To velja tudi tedaj,<br />
kadar je glavni postopek sanacijske narave. V<br />
tem delu je Sodišče EU odločilo v nasprotju s predlogom<br />
generalne pravobranilke, ki je menila, da bi moralo<br />
v teh primerih sodišče v pomožnem postopku znova<br />
ugotavljati insolventnost. Po njenem mnenju bi v nasprotnem<br />
primeru lahko prišli v položaj, ko bi sodišče<br />
moralo uvesti pomožni postopek zaradi insolventnosti,<br />
1<br />
UL L 160/2000.<br />
2<br />
Teh možnosti slovensko pravo ne dopušča. Po začetku stečajnega postopka namreč ni več dovoljeno predlagati postopka prisilne poravnave (drugi odstavek 140.<br />
člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/07 in nasl.).