od 1. aprila 2013 - ponudba obrti

NA[ 

[t.: 4, april, 2013 

POROÊVALEC 

REVIJA OBMO^NE OBRTNO-PODJETNI[KE ZBORNICE MARIBOR 

Tiskovina / Po{tnina pla~ana pri po{ti 2102 Maribor 

Manj zbornice – 

mocnejsa 

drzavna oblast 

v 

v v 

Zbornica za nove ~ase 

Sklep o dolo~itvi prispevkov za 

posebne primere zavarovanja - 

od 1. aprila 2013 

Odli~ni raziskovalni dose`ki 

dijakov [olskega centra Maribor 

Revija Energetik ob 20-letnici 

prejela priznanje

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor 

IZ OOZ MARIBOR 

4. redna seja Skup{~ine OOZ Maribor v mandatu 2010–2014 

Zbornica za nove ~ase 

?Í Breda Malen{ek 

»Ne glede na to, ali bo jutri 

(~etrtek, 28. 3. 2013) v Dràvnem 

zboru R Slovenije sprejeta novela 

Obrtnega zakona (ObrZ-E) s 

prostovoljnim ~lanstvom ali ne, 

se bo morala na{a stanovska 

organizacija korenito spremeniti. 

Postati mora vitka, bolj u~inkovita 

in tr`no naravnana, s storitvami, 

ki jih bodo obrtniki prepoznali 

za tak{ne, da bodo tudi po 

odpravi obvezne ~lanarine ostali 

~lani obrtne zbornice«, je na 

~etrti seji skup{~ine OOZ Mari - 

bor, ki je bila 27. marca v 

Izobraèvalni dvorani Doma 

obrtnikov Maribor, ob obravnavi 

novele obrtnega zakona poudaril 

njen predsednik Ale{ Pulko. 

Skup{~ina je na seji obravnavala 

in soglasno potrdila finan~no 

poro~ilo o poslovanju OOZ Ma - 

ribor v letu 2012 in finan~ni plan 

za leto 2013, poro~ilo o delu 

OOZ Maribor v letu 2012 ter 

predlog programa dela zbornice 

za letos. 

Najprej so delegati skup{~ine 

potrdili poro~ilo o realizaciji sklepov 

3. redne seje skup{~ine OOZ 

Maribor, ki je bila marca lani. 

Sledila je obravnava finan~nega 

poro~ila OOZ Maribor za leto 

2012. Na prihodkovni strani je bilo 

doseènih ve~ prihodkov, kot je 

bilo planirano, in to za 11,06 

indeksne to~ke ve~. Manj od 

na~rtovanih prihodkov je bilo sredstev, 

pridobljenih iz naslova ~lanarin, 

manj je bilo tudi dohodkov od 

najemnin v Domu obrtnikov, kar je 

tudi odraz splo{nih gospodarskih 

razmer. Finan~no poro~ilo je potrdilo, 

da je uprava zbornice dobro 

delala, pove~ala sredstva zbornice 

in upravi~ila zaupanje. Temu je 

pritrdilo tudi poro~ilo nadzornega 

odbora. Poro~ilo o delu OOZ 

Maribor za leto 2012 je podal Boris 

Li~en, namestnik sekretarja zbornice. 

Na{tel je {tevilo izdanih javnih 

pooblastil, obrtnih dovoljenj in 

izstopajo~e {tevilo postopkov za 

izdajo evropskih potrdil, ki ga 

obrtniki potrebujejo za delo v drugih 

~lanicah Evropske unije. 

Navedel je tudi {tevilne poslovne 

dogodke, svetovalne storitve, 

obve{~anje ~lanov, sre~anja ob 

posebnih prilo`nostih, na primer 

ob novem letu, jubilejna priznanja 

in uspe{no izvedene zimske {portne 

igre 2012. Uspe{no je bil 

zaklju~en tudi projekt e-podjetnik 

s postavitvijo podpornega okolja za 

podjetja, predvsem za za~etnike. 

Lani oktobra se je OOZ Maribor 

vklju~ila v mednarodni projekt 

Grozdi se seznanijo s kulturo 

(CMC). Izpostavil pa je tudi bogato 

delo 18 strokovnih sekcij. Delegati 

so soglasno potrdili poro~ilo o delu 

OOZ Maribor v letu 2012, predlog 

programa dela OOZ Maribor za 

leto 2013 ter predlog finan~nega 

plana OOZ Maribor za leto 2013. 

Tako predlog programa dela kot 

predlog finan~nega plana za leto 

2013 izhajata iz predpostavke 

manj{e ~lanarine. Plan odhodkov 

je zniàn za 20 odstotkov, neokrnjen 

ostaja le finan~ni plan sekcij, 

ki so osnovna celica zbornice. 

Nadaljevalo se bo z var~evalnimi 

ukrepi, ki pa ne bodo posegali v 

sredstva, namenjena delu sekcij. 

Plan dela 2013 je vezan na razvoj, 

sodelovanje s podpornim okoljem, 

z razli~nimi institucijami ter 

pove~ano poslovno podporo ~lanstvu, 

zastopanje ~lanstva v lokalnem 

okolju, pove~evanju vpliva na 

spreminjanje zakonodaje in povezovanju 

s partnerskimi institucija- 

Ale{ Pulko, predsednik OOZ Maribor in delovno predsedstvo Skup{~ine: 

Marko Bab{ek, Du{an Fidler in Natalija Jelu{i~ Babi~ 

Ustanovitelj in izdajatelj glasila Na{ poro~evalec je Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor. Uredni{ki odbor: Nata{a Matijevi~, glavna in odgovorna urednica; 

Boris Li~en, koordinator – strokovni sodelavec; Marjan Vidovi~, koordinator glasila. Marketing: Nata{a Matijevi~, e-po{ta: natasa.matijevic@ozs.si; Janko Pistotnik, e-po{ta: 

pistotnik@siol.net; Grafi~na priprava in oblikovanje: Grafi~ni studio OK, e-po{ta: studio-ok@siol.net, porocevalec.oozmb@siol.net; Tisk: Dravski tisk d.o.o., Linhartova ul. 6, 

2000 Maribor. Naklada: 3100 izvodov. Glasilo izide 11-krat v letu. Naslov uredni{tva: Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor; telefon: 

(02) 33 03 500 (h. c.), (02) 33 03 504; telefaks: (02) 30 00 491; e-po{ta: boris.licen@ozs.si; internet: www.ponudba-obrti.com/maribor. Glasilo Na{ poro~evalec sodi med informativne 

publikacije in je v celoti brezpla~en. Prejemajo ga vsi ~lani in è upokojeni ~lani obmo~ne zbornice Maribor, nekatere ustanove in druga zainteresirana javnost. 

3

{t. 

4 

Na{ poro~evalec 

April 2013 

IZ OOZ MARIBOR 

^lani skup{~ine OOZ Maribor 

mi. Med pomembnimi nalogami je 

tudi oblikovanje bolj pozitivnega 

javnega mnenja o obrtni{tvu. Smer - 

nice so usmerjene v krepitev poslovne 

podpore ~lanstvu, pove~evanju 

tr`nega deleà storitev zbornice, 

informiranju ~lanstva. 

Na dnevnem redu skup{~ine je bila 

tudi obravnava novele obrtnega 

zakona. »Kronologija, ki je pripeljala 

do oblikovanja te novele, je 

znana«, je poudaril predsednik 

OOZ Maribor Ale{ Pulko. Pri~elo 

se je s pobudo za referendum, na 

katerem so se obrtniki odlo~ili za 

prostovoljno ~lanstvo v sistemu 

OZS, to je v nadaljevanju privedlo 

do tega, da je politika pripravila 


osnutek novele obrtnega zakona 

(teh osnutkov je bilo kar 13), ki 

uvaja prostovoljno ~lanstvo. 

Zbornica tudi po tej noveli zakona 

ostaja skrbnik obrtni{tva, za{~iteno 

pa je tudi premoènje OOZ. Na 

àlost pa je v paketu storitev, ki jih 

opravlja zbornica s pomo~jo obvezne 

~lanarine, poleg tistih vidnih, 

kot so izobraèvalni dogodki, 

sejmi, svetovanja in podobno, veliko 

tak{nih, ki niso vidne, imajo pa 

globlji pomen za obrtnike, kot je 

vpliv na zakonodajo v prid obrtnikom. 

Vseh teh storitev brez obvezne 

~lanarine ne bo mogo~e opravljati 

v sedanjem obsegu. 

Alojz Vrbnjak je skup{~ino obvestil, 

da je sekcija kovinarjev pri 

OOZ Maribor pridobila organizacijo 

sre~anja slovenskih kovinarjev, 

ki bo 23. in 24. novembra 2013 v 

Mariboru, in k obisku tega dogodka 

povabil tudi obrtnike drugih sekcij. 

§ 

Skladnost izdelkov 


Sredi marca je bil v Izobraèvalni 

dvorani Doma obrtnikov v 

Mari boru organiziran strokovni 

seminar o zakonodaji in obveznostih 

proizvajalcev o skladnosti 

proizvodov od proizvodnje do 

trga. Izvedla ga je Emilija Brato`, 

svetovalka specialistka za tehni~ - 

no zakonodajo in standarde. 

vanje in garancijo. Prvi del seminarja 

je bil tako namenjen zakonodaji 

in ugotavljanju skladnosti za 

tehni~no zahtevnej{e proizvode, 

drugi del tehni~nim zahtevam in 

ugotavljanju skladnosti, tretji del 

splo{ni varnosti proizvodov, v 

~etrtem delu pa tr`nemu nadzoru. 

Kak{ne proizvode lahko posredujemo 

na trg? Tak{ne, ki so skladni z 

zahtevami zakonodaje in standardov. 

Torej tak{ne, ki so varni, z 

ustreznimi lastnostmi in funkcijami, 

tehni~nimi zna~ilnostmi, z 

ustreznimi oznakami, deklaracijo, 

z ustreznimi oznakami na emba la - 

ì, s priloènimi navodili za sestavljanje, 

montaò, uporabo, vzdrè - 

Seminar o skladnosti izdelkov na trgu je izvedla mag. Emilija Brato`, svetovalka specialistka 

za tehni~no zakonodajo in standarde. 

4


ZAKONODAJA 

Popravek odbitka DDV 

pri prenehanju identifikacije za namene DDV 

Pojasnilo DURS, {t. 4230-748814/2012-6, 4. 3. 2013 

Dav~ni zavezanec, identificiran 

za namene DDV, je od nabav 

blaga, opreme in nepremi~nin v 

letu 2012 odbijal DDV. Spra{uje, 

ali bo moral ob prenehanju identifikacije 

za namene DDV zaradi 

spremembe praga za vstop v 

sistem DDV obra~unati DDV od 

zalog blaga, opreme in nepremi~nin, 

saj je pri njihovi nabavi 

odbil DDV. Zanima ga tudi, ali 

bo moral opraviti popravek 

odbitka DDV od teh zalog blaga, 

opreme in nepremi~nin. 

V nadaljevanju pojasnjujemo: 

Dav~ni zavezanec, ki mu bo prenehala 

identifikacija za namene DDV 

zaradi prehoda na posebno ureditev 

za male dav~ne zavezance, 

mora od osnovnih sredstev in 

nepremi~nin, od katerih je ob 

nabavi odbijal DDV, opraviti 

popravek odbitka DDV, ~e obdobje 

popravka {e ni poteklo. 

Od zalog blaga mora dav~ni zavezanec 

obra~unati DDV, in sicer na 

dan pred prenehanjem identifikacije 

za namene DDV. 

V skladu s 63. ~lenom Zakona o 

davku na dodano vrednost – 

ZDDV-1 (Uradni list RS, {t. 

3/11–UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 

40/12 – ZUJF in 83/12) ima dav~ni 

zavezanec pravico, da od DDV, ki 

ga je dolàn pla~ati, odbije DDV, ki 

ga je dolàn pla~ati ali ga je pla~al 

pri nabavah blaga oziroma storitev, 

~e je to blago oziroma storitve uporabil 

oziroma jih bo uporabil za 

namene svojih obdav~enih transakcij. 

Na tej podlagi dav~ni zavezanec, 

ki mu bo prenehala identifikacija 

za namene DDV zaradi prehoda 

na posebno ureditev za male 

dav~ne zavezance in ima na zalogi 

blago oziroma osnovna sredstva, 

teh ne bo ve~ uporabil za namene 

svojih obdav~enih transakcij, zato 

mora odbitek DDV ustrezno popraviti. 

V skladu s prvim odstavkom 

68. ~lena ZDDV-1 mora dav~ni 

zavezanec namre~ prvotni odbitek 

popraviti, ~e je odbitek vi{ji ali 

ni`ji od odbitka, do katerega je bil 

dav~ni zavezanec upravi~en. 

Dav~ni zavezanec, ki mu bo prenehala 

identifikacija za namene DDV 

na podlagi tretjega odstavka 27. 

~lena Zakona o spremembah in 

dopolnitvah Zakona o davku na 

dodano vrednost – ZDDV-1G 

(Uradni list RS, {t. 83/12), v povezavi 

z 80. ~lenom ZDDV-1, mora 

od zalog blaga, za katere je uveljavil 

odbitek DDV in ki jih je nabavil 

pred prehodom na posebno ureditev 

za male dav~ne zavezance, 

obra~unati DDV v skladu s 132. 

~lenom Pravilnika o izvajanju 

Zakona o davku na dodano vrednost 

– pravilnik (Uradni list RS, {t. 

141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 

123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 

110/10, 82/11, 106/11, 108/11 in 

102/12), in sicer obra~una DDV na 

dan pred prenehanjem identifikacije 

za namene DDV. Poleg tega 

mora dav~ni zavezanec ob tem 

obra~unati DDV tudi od vsega prometa, 

ki ga je opravil do dneva prenehanja 

identifikacije za namene 

DDV. 

Dav~ni zavezanec, ki je pri prehodu 

iz splo{ne ureditve na posebno 

ureditev za male dav~ne zavezance 

opravil dobave blaga oziroma storitev 

pred datumom prehoda, ra~un 

pa izda po datumu prehoda, mora 

v skladu s tretjim odstavkom 161. 

~lena pravilnika obra~unati DDV. 

Ra~un mora v teh primerih izdati 

najpozneje do roka za predloìtev 

obra~una DDV za dav~no obdobje, 

za katero se sestavlja obra~un DDV. 

ê pa je dav~ni zavezanec pred 

datumom prehoda na posebno ureditev 

za male dav~ne zavezance 

prejel celotno predpla~ilo za dobave 

blaga oziroma storitve, ki bodo 

opravljene po datumu prehoda, v 

skladu s ~etrtim odstavkom 161. 

~lena pravilnika obra~una DDV od 

prejetega predpla~ila. V primeru 

prejema delnega predpla~ila za 

dobave blaga oziroma storitve, ki 

bodo v celoti opravljene po datumu 

prehoda, obra~una DDV le od 

tega dela predpla~ila. 

Dav~ni zavezanec mora zaradi prehoda 

na posebno ureditev za male 

dav~ne zavezance v skladu z 69. 

~lenom ZDDV-1 opraviti popravek 

odbitka DDV tudi v zvezi z nabavljenimi 

osnovnimi sredstvi, ~e 

obdobje popravka iz prvega odstavka 

69. ~lena {e ni poteklo. Obdobje 

popravka odbitka DDV je za~elo 

te~i z za~etkom uporabe osnovnega 

sredstva, pri ~emer se za za~etek 

uporabe {teje dav~no obdobje, v 

katerem je bil izvr{en odbitek 

DDV, in sicer se {teje, da je obdobje 

popravka za~elo te~i na dan, ko 

je dav~ni zavezanec v svojem knjigovodstvu 

ugotovil znesek odbitka 

DDV. Za osnovna sredstva se 

popravek odbitka DDV razporedi 

na obdobje 5 let, razen pri nepremi~ninah, 

ki so bile pridobljene 

kot osnovna sredstva, za katere se 

popravek razporedi na obdobje 20 

let. Letni popravek zna{a 1/5 oziroma 

1/20 zneska DDV, ki je bil 

zara~unan na osnovna sredstva. 

Popravek se izvede na podlagi 

sprememb do upravi~enosti do 

odbitka DDV v naslednjih letih 

glede na upravi~enost v letu, v 

katerem je bilo blago prvi~ upora- 

5

{t. 

4 



ZAKONODAJA 

bljeno. Na tej podlagi mora torej 

dav~ni zavezanec v dav~nem 

obdobju, v katerem je pre{el na 

posebno ureditev za male dav~ne 

zavezance, ugotoviti znesek 

popravka odbitka DDV. Znesek 

popravka odbitka DDV dav~ni 

zavezanec dolo~i na na~in, kot je 

predviden v 111. ~lenu pravilnika 

v letu, v katerem je pri{lo do spremembe 

pogojev in tudi za preostanek 

obdobja popravka. Glede 

izvedbe popravka se smiselno uporabi 

~etrti odstavek 70. ~lena 

ZDDV-1, in sicer tako, da se popravek 

odbitka DDV izvede le enkrat 

za celotno preostalo obdobje 

popravka, torej v dav~nem obdobju, 

v katerem je pri{lo do spremembe 

pogojev. 

Iz navedenega izhaja, da mora 

dav~ni zavezanec, ki je ob nabavi 

osnovnih sredstev odbijal DDV, 

opraviti popravek odbitka DDV v 

zvezi s temi nabavljenimi osnovnimi 

sredstvi, ~e obdobje popravka 

odbitka iz 69. ~lena ZDDV-1 {e ni 


poteklo. Od zalog blaga pa bo 

moral obra~unati DDV na dan pred 

prenehanjem identifikacije za 

namene DDV. 

S tem pojasnilom preneha veljati 

pojasnilo DURS, {tevilka 4230- 

34/2007-2 z dne 4. 6. 2007, v delu, 

ki pojasnjuje obveznosti dav~nega 

zavezanca v primeru prenehanja 

identifikacije za namene DDV, pri 

~emer dav~ni zavezanec nadaljuje 

z opravljanjem dejavnosti kot mali 

dav~ni zavezanec. 

§ 

13 odgovorov na 13 vpra{anj o normirancih 

S. p. in d. o. o. se lahko glede na 

naravo svoje dejavnosti in mo` - 

nosti kori{~enja dav~nih olaj{av 

do konca meseca odlo~ijo, ali 

bodo v bodo~e ugotavljali dav~ - 

no osnovo na normirani podlagi. 

1. Kdo lahko postane normiranec 

– torej pav{alni dav~ni zavezanec, 

ki ugotavlja dav~no osnovo z normiranimi 

odhodki? 

Dav~ni zavezanec, ki pav{alno 

ugotavlja dav~no osnovo, lahko po - 

sta ne samostojni podjetnik, d. o. o. 

ali posameznik, ki priglasi izvajanje 

dejavnosti na tej osnovi do 

konca meseca marca za teko~e leto 

in izpolnjuje zakonske pogoje: 

• v preteklem letu iz naslova opravljanja 

dejavnosti ni dosegel 

50.000 evrov prihodkov, 

• je dav~no obdobje pri zavezancu 

enako koledarskemu letu, 

• v zadnjih 18 mesecih ni ponovno 

za~el opravljati dejavnosti. 

2. V ~em je prednost ugotavljanja 

dav~ne osnove z normiranimi 


Kot ime pove, se pri ugotavljanju 

dav~ne osnove z normiranimi 

odhodki priznajo normirani od - 

hod ki v vi{ini 70 % poslovnih prihodkov, 

to pomeni, da je dav~na 

osnova normiranca v vi{ini 30 % 

prihodkov, ne glede na dejanski 

obseg stro{kov. 

3. Kak{ne so slabosti pav{alne 

obdav~itve? 

Dav~ni zavezanec, ki ugotavlja 

dav~no osnovo z normiranimi 

odhodki, ne glede na to, ali gre za 

s. p. ali za d. o. o., ne more 

zmanj{evati dav~ne osnove z 

dav~nimi olaj{avami, niti s pla ~a - 

ni mi prispevki za socialno varnost 

(izjema so kme~ka gospodinjstva). 

4. Kak{na je dav~na obremenitev? 

V skladu z 59. ~lenom Zakonom o 

dohodnini (ZDoh-2) je samostojni 

podjetnik, ki ugotavlja dav~no 

osnovo z normiranimi odhodki, 

obremenjen z 20%-dav~no stopnjo, 

d. o. o. pa po veljavni dav~ni stopnji 

za leto 2013 v skladu z 

dolo~bami 5. ~lena Zakona o spremembah 

in dopolnitvah Zakona o 

davku od dohodkov pravnih oseb 

(ZDDPO-2H) – torej s 17 %. 

5. Ali normirancu res ni treba 

voditi poslovnih knjig? 

Normirancu po dolo~bah Zakona o 

gospodarskih dru`bah (ZGD-1) ni 

treba predloìti letnega poro~ila, v 

skladu z dolo~bami Pravilnika o 

poslovnih knjigah in drugih dav~ - 

nih evidencah za fizi~ne osebe, ki 

opravljajo dejavnost, pa mora 

voditi najmanj evidence, kot so 

opredeljene za vodenje enostavnega 

knjigovodstva – torej evidenco 

knjigovodskih listin, evidenco 

osnovnih sredstev in druge evidence, 

ki se nana{ajo na posebne uporabnike, 

ter evidence, kot jih 

dolo~ajo predpisi pri obra~unavanju 

in pla~evanje davka na dodano 

vrednost ter slovenski ra~unovodski 

standard SRS 39. 

6. Kako priglasiti izvajanje dejav - 

nosti z normiranimi odhodki? 

Priglasitev mora biti izvedena do 

konca meseca marca (za leto 2013 

do 2. aprila) na obrazcih, ki sta 

posebej za d. o. o. in posebej za s. 

p. objavljena na spletni strani 

DURS. Novoustanovljeni s. p. ali d. 

o. o. pa bo priglasitev opravil è ob 

registraciji svoje dejavnosti, npr. 

preko ene izmed to~k eVEM. 

6


ZAKONODAJA 

7. Komu se spla~a ugotavljati 

dav~ no osnovo z normiranimi 


Dav~no osnovo z normiranimi 

odhodki se spla~a uporabljati vsem 

tistim dav~nim zavezancem, ki 

opravljajo dejavnost, in sicer te`ko 

dosegajo ve~ kot 70 % dav~no priznanih 

odhodkov (npr. storitvena 

dejavnost), te`ko koristijo dav~ne 

olaj{ave (ne zaposlujejo, ne vlagajo 

v razvoj, nimajo dodatnih vlaganj) 

in je njihova dav~na osnova obremenjena 

z ve~ kot 20%-dav~no 

stopnjo. Glede na razli~no naravo 

in posebnosti poslovanja vsakega 

dav~nega zavezanca si mora 

izra~un sedanjih in potencialnih 

obremenitev po eni ali drugi osnovi 

ugotoviti dav~ni zavezanec sam. 

8. Ali lahko s. p. spremeni na~in 

ugotavljanja dav~ne osnove? 

Tudi è registrirani s. p. lahko 

spremeni na~in ugotavljanja dav~ - 

ne osnove, ~e svojo odlo~itev v 

zakonskem roku sporo~i DURS. 

Vsak s. p., ne glede na to, ali je do 

sedaj ugotavljal dav~no osnovo z 

normiranimi odhodki ali na podlagi 

dejanskih prihodkov in priznanih 

odhodkov, sam presodi, koliko 

olaj{av je lahko koristil in kolik{na 

je bila njegova dav~na obremenitev 

do sedaj, ter se na podlagi tega 

odlo~i za pav{alno obdav~itev ali 

pa preide na »klasi~en« na~in ugotavljanja 

dav~ne osnove (z dejanskimi 

prihodki in priznanimi 

odhodki). 

9. Je lahko normiranec tudi po pol - 

danski s. p.? 

Tudi pri normirancih se lahko 

koristijo vse oblike registracije 

dejavnosti – torej kot samozaposlitev 

v obliki opravljanja samostojne 

dejavnosti, kot opravljanje edine 

dejavnosti ali kot »popoldanski s. 

p.«, kot oblika izvajanja dopolnilne 

dejavnosti ob sicer redni zaposlitvi, 

upokojitvi ipd. 

10. So spremembe tudi pri iz pla - 

~evalcih dohodkov normirancem? 

V skladu s Pojasnilom DURS, {t.: 

4212-1358/2013-1-(01-640-03) normiranec 

sam izpolnjuje svoje 

dav~ne obveznosti in obveznosti iz 

naslova pla~ila prispevkov, to 

pomeni, da izpla~evalci dohodkov, 

ki so morali pred uveljavitvijo 

novele Zakona o spremembah in 

dopolnitvah Zakona o dohodnini 

(ZDoh-2L) hkrati z obra~unom 

dohodka iz dejavnosti izra~unati in 

odtegniti dav~ni odtegljaj, s 1. 1. 

2013 za normirance ve~ ne 

obra~unajo in dav~nemu organu 

ve~ ne predlagajo obra~una 

dav~nega odtegljaja - REK 2, 

temve~ zavezancem, ki ugotavljajo 

dav~no osnovo z upo{tevanjem 

normiranih odhodkov, dohodek 

izpla~ajo v bruto znesku. 

11. Kako normiranec izpolnjuje 

svoje obveznosti iz naslova pla~ila 

akontacije davka? 

S. p. poravna svoje obveznosti iz 

naslova pla~ila akontacije dohodnine 

mese~no do 10. v mesecu za 

minuli mesec na podlagi ugotovljene 

akontacije dohodnine po zadnjem 

predloènem dav~nem obra - 

~u nu, pri novoustanovljenih s. p. 

pa na podlagi planirane dav~ne 

osnove ob priglasitvi, ~e predvidena 

letna akontacija presega 400 

evrov, sicer pa v ~etrtletnih obrokih. 

Obroke akontacije oziroma 

obveznost dohodnine od dohodka 

iz dejavnosti zavezanci »normiranci« 

vpla~ujejo v prora~un dràve: 

SI56 0110 0888 1000 030, s sklicem 

SI19 D[ zavezanca-40002. 

12. Kako samostojni podjetniki 

izpolnjujejo svoje obveznosti iz 

naslova pla~ila prispevkov? 

V letu 2013 s. p. pla~ujejo prispevke 

od zavarovalnih osnov, do lo - 

~enih v skladu s 209. ~lenom 

Zakona o pokojninskem in invalidskem 

zavarovanju (ZPIZ-1), è v 

letu 2014 pa bodo pla~evali prispevke 

od zavarovalnih osnov, 

dolo~enih s 145. ~lenom ZPIZ-2 

(minimalno od osnove v vi{ini 60 

% povpre~ne pla~e v RS). S. p. 

pla~uje prispevke sam, in sicer do 

15. v mesecu za minuli mesec, 

~eprav ta mesec ni dosegel nobenih 

dohodkov. Ob pla~ilu prispevkov 

samozaposleni s. p. tudi izpolni 

ustrezen obrazec preko sistema 

eDavki. 

Popoldanski s. p., torej tisti, katerim 

izvajanje dejavnosti ni edini 

vir dohodkov, pla~ujejo pav{alne 

prispevke v skupnem znesku 36,69 

evra, in sicer: 

• na ZPIZ, znesek 32,14 nakaè na 

ra~un SI56 0110 0888 2000 003, s 

sklicem SI 19, va{a dav~na 

{tevilka – 44008 

• na ZZZS, znesek 4,55 nakaè na 

ra~un SI56 0110 0888 3000 073, s 

sklicem SI 19, va{a dav~na 

{tevilka – 45004, 

vendar pa jim preko sistema 

eDavki ni treba tudi posredovati 

obra~una oz. obrazca, ker zanj le-ta 

ni predviden. 

Pri izvajanju popoldanskega s. p. 

upokojenca le-ti pla~ujejo poleg 

pav{alnega zneska za ZPIZ polni 

znesek prispevkov za potrebe 

zdravstvenega zavarovanja, ki v 

tem trenutku zna{a 105,40 evra, 

glede na ~as izvajanja dodatne 

dejavnosti pa se jim v skladu s 3. 

odstavkom 116. ~lena ZPIZ-2 

lahko izpla~uje sorazmerna pokojnina. 

13. So za novoustanovljene s. p. 

predvidene kak{ne ugodnosti pri 

pla~ilu dajatev? 

V skladu s 430. ~lenom ZPIZ-2 

bodo novoustanovljeni samozaposleni 

s. p. (zavarovani na podlagi 

15. ~lena ZPIZ-2) od 1. 7. 2013 v 

prvih 12 mesecih opro{~eni pla~ila 

50 % prispevkov, v drugih 12 

mesecih delovanja pa v vi{ini 30 % 

prispevkov. 

Avtorica: mag. Mojca Kun{ek 

7

{t. 

4 



ZAKONODAJA 

Evidenca in knjiènje zalog v cvetli~arstvu 

Blagovno knjigovodstvo mora 

biti organizirano tako, da podjetniki 

obvladujejo poslovne 

procese. V primeru razli~ne 

vrste prodaje istega nabavnega 

materiala pa bi lahko prodajo 

evidentirali z novimi vrstami 

izdajnic oz. dobavnic. 

Vpra{anje: 

Kako voditi oziroma obra~unavati 

zaloge v cvetli~arni, ki je zavezanec 

za DDV? Imamo program za 

blagovno knjigovodstvo, za katerega 

pa smo ugotovili, da ni najbolj 

primeren. Da bi kupili kaj zahtevnej{ega, 

imamo premalo prometa. 

Teàva je v tem, da se v cvetli~arni 

pogosto iz blaga sestavljajo artikli 

in se nato prodajo; npr. iz cvetja 

naredimo ikebano, venec, iz sve~ 

paket sve~, iz darilnega programa 

darilo ipd. Prevzamemo cvetje ali 

sve~e, prodamo pa venec ali paket. 

Na ta na~in program ne more odpisati 

pravega blaga. Kot smo informirani, 

posameznih artiklov ni 

mogo~e preknjièvati: s tem, ko se 

npr. roè sestavijo v venec, se tudi 

spremeni prodajna vrednost, ni ve~ 

taka, kot je bila ob prevzemu posameznega 

cvetja. 

Mnenje: 

Slovenski ra~unovodski standardi 

nimajo natan~nega predpisa o tem, 

kako se vodijo zaloge, katere evidence 

je treba izpolnjevati, niti ne 

vsebujejo izrecne zahteve, da je 

treba voditi materialno oziroma 

blagovno knjigovodstvo. Zato si 

podjetja organizirajo poslovne 

knjige skladno s SRS 22 tako, kot 

jim to najbolje ustreza, oziroma 

tako, da dobijo podatke, ki jih 

potrebujejo za knjiènje v glavni 

knjigi, in tako, da lahko poslovanje 

tudi ustrezno kontrolirajo, nadzirajo 

in na~rtujejo. 

Blagovno knjigovodstvo torej podjetja 

in podjetniki organizirajo 

predvsem za lastne potrebe, da 

obvladujejo poslovne procese, jih 

nadzirajo in na~rtujejo prihodnje 

poslovne odlo~itve kot dobri 

gospodarji, ne pa zato, ker bi bila to 

izrecna zahteva slovenskih ali 

mednarodnih ra~unovodskih standardov. 

Ob tem je treba glede na 

va{o opisano situacijo (in stanje v 

cvetli~arstvu kot panogi) in velikost 

va{ega podjetja spomniti tudi 

na na~elo gospodarnosti v ra~unovodstvu 

(na~elo 18 iz Kodeksa 

ra~unovodskih na~el), ki dolo~a: 

»Zbiranje ra~unovodskih podatkov 

in njih spreminjanje v ra~unovodske 

informacije morata potekati 

tako, da pri zahtevani kakovosti 

ra~unovodskih informacij povzro~ata 

~im manj{e stro{ke. Opu - 

sti ti je treba tak{no obdelovanje 

podatkov, ki ni za nikogar koristno, 

pri oblikovanju novih ra~u - 

no vodskih informacij pa je treba 

skrbeti, da dajejo koristi, ki so 

ve~je od stro{kov zanje.« 

ê boste zaloge vodili z ra~unalni{kim 

programom za blagovno 

knjigovodstvo, priporo~amo, da v 

okviru programa: 

• evidentirate vse nabave osnovnega 

materiala oziroma blaga (brez 

pomo`nega materiala, kot je na 

primer lepilo), torej podatke o 

nabavni vrednosti zalog; 

• evidentirate vse porabe oziroma 

prodaje blaga, torej podatke o 

nabavni vrednosti prodanega 

blaga; 

• evidentirate druge izredne poslovne 

dogodke, kot so na primer 

inventurni primanjkljaji, inventurni 

vi{ki, kalo. 

V okviru evidentiranja porabe oziroma 

prodaje blaga (v prej{njem 

odstavku druga alineja) pri po ro - 

~amo, da kreirate dve vrsti dokumentov, 

torej dva tipa izdajnic oziroma 

dobavnic: 

a) dobavnice, po katerih boste 

znièvali prodano blago (torej tisti 


del cvetja, lon~nic in podobno, pri 

katerih ste poslovali kot trgovec, 

torej prodali v nespremenjeni obliki), 

za vrednostni znesek zniànja 

zalog za dolo~en mesec v skladu z 

Enotnim kontnim okvirom za 

gospodarske dru`be, samostojne 

podjetnike posameznike, kme~ka 

gospodinjstva, zadruge, nepridobitne 

organizacije – pravne osebe 

zasebnega prava ter dru{tva in 

invalidske organizacije direktno 

obremenite odhodke (torej konto 

711 oziroma ustrezni konto skupine 

70); 

b) izdajnice, po katerih boste 

znièvali porabljene artikle za 

lastne izdelke (ikebane, vence, 

pakete sve~ in podobno). To porabo 

bi na kontih glavne knjige 

knjiìli kot zniànje zalog trgovskega 

blaga in pove~anje zalog trgovskih 

izdelkov (torej prenesli na 

drug analiti~ni konto zalog). Kako 

od te faze dalje, je odvisno od va{e 

nadaljnje odlo~itve o potrebnosti 

in smotrnosti evidenc. Mo`no bi 

namre~ bilo, da v blagovnem knjigovodstvu 

prevzamete take izdelke 

po nabavni vrednosti sestavljenega 

produkta, kot dobavitelja pa navedete 

»lastna dodelava izdelkov«, 

pri tem pazite, da je vrednost porabljenih 

artiklov pod (b) vsaj enaka 

prevzetim »cvetli~arskim izdelkom«. 

To zalogo potem razknji ù - 

jete, kot jo boste prodajali, ~e lahko 

potem te izdelke poveète s knjigo 

izdanih ra~unov. ê pa izdanih 

ra~unov ne morete nastaviti tako, 

da bi program va{e izdelke ozna ~e - 

val s posebno kodo (ali s posebno 

vrsto prometa) in po njej tudi razbremenjeval 

zalogo cvetli~arskih 

izdelkov, lahko porabo po izdajnicah 

(b) knjiìte tudi direktno med 

odhodke, potem pa jih korigirate 

(stornirate) za vrednost inventure 

cvetli~arskih izdelkov na zadnji 

dan v mesecu (protiknji`ba je eviden~ni 

konto zalog). Domnevamo, 

da teh izdelkov ni veliko na zadnji 

dan v mesecu in na bilan~ni 

8


ZAKONODAJA 

prese~ni dan, zato bi lahko problem 

zalog re{ili tudi s popisom. 

Opisali smo le nekaj predlogov 

mo`nih re{itev za va{e podjetje. 

Priporo~amo, da izberete tako 

re{itev, ki bo prinesla optimalen 

rezultat glede na dane mo`nosti, 

predvsem pa, da boste imeli vse 

relevantne podatke za knjiènje: 

zmanj{anje zalog po nabavni vrednosti, 

prihodki od prodaje blaga in 

od prodaje cvetli~arskih izdelkov 

(trgovinskih storitev), obra~un 

davka na dodano vrednost od prodanih 

zalog blaga in od prodanih 

cvetli~arskih izdelkov. 

Za morebitna dodatna vpra{anja in 

dileme se lahko obrnete na nas in 

bomo zadeve z veseljem pojasnili, 

ko bomo imeli dodatne ali nove 

podatke o danem in mo`nem v 

va{em podjetju. 

Vir: In{titut za ra~unovodstvo 

§ 

Darila za poslovne partnerje, 

dana v reklamne namene 

Pri obdarovanju bi se z vidika 

DDV lahko izognili obdav~itvi z 

dodelitvijo popustov, pri reklamiranju 

pa bo treba dokazati, da 

ti odhodki nastajajo zaradi pridobivanja 

obdav~enih prihodkov. 

Vpra{anje 

Na{a firma se ukvarja s prodajo 

motornega olja servisnim delavnicam. 

V reklamne namene jim 

v~asih podarimo kak{en kombinezon, 

ro~no ~rpalko ali drugo drobno 

opremo, ki jo uporabljajo v servisu. 

Ali te stro{ke knjiìmo na 

reklamo ali na kak drug potro{ni 

material? Ali je to morda dav~no 

sporno? 

Mnenje 

Kot omenjate, ob~asno svojim 

poslovnim partnerjem podarite 

blago iz va{ega servisnega oddelka. 

Pri taki situaciji je treba preveriti 

posledice pri obra~unu davka na 

dodano vrednost in dav~no priznavanje 

odhodkov, ki nastanejo zaradi 

porabe tega blaga. 

1) Po zakonodaji s podro~ja davka 

na dodano vrednost so darila 

obdav~ena z davkom na dodano 

vrednost, saj se brezpla~na odtujitev 

blaga obravnava kot promet, ki 

je po 7. ~lenu Zakona o davku na 

dodano vrednost (ZDDV-1) 

obdav~en z DDV, ~e je bil pri nabavi 

delno ali v celoti odbit vstopni 

DDV. To pa ne velja v primeru 

manj{ih daril vrednosti do 20 EUR 

in dajanja vzorcev pod pogoji iz 2. 

odstavka 7. ~lena ZDDV-1. 

2) Enako bi bilo, ~e bi stranki 

namenili 100-odstotni popust. Pri 

tem upo{tevamo tudi sodbo 

Sodi{~a ES Kuwait Petrolium (C- 

48/97), v kateri sodi{~e pojasnjuje, 

da se dobave blaga, pri katerih 

zna{a popust 100 odstotkov cene, 

obravnavajo kot dobave brez 

pla~ila, ki so predmet obdav~itve z 

DDV v skladu s 16. ~lenom direktive 

DDV. Ta dolo~ba direktive DDV 

je povzeta v 7. ~lenu ZDDV-1. 

V va{em primeru bi lahko namesto 

daril strankam dodelili popuste po 

svojih pravilih za dodeljevanje 

popustov (razen izredno visokih, 

ki po vsebini predstavljajo darilo, 

npr. 99 odstotkov), saj je v tem primeru 

dav~na osnova enaka prodajni 

ceni (zniàni za popuste), razen 

~e nastopijo primeri iz 36. a ~lena 

ZDDV-1 (poslovanje med povezanimi 

osebami v dolo~enih primerih 

iz tega ~lena), kjer pa je dav~na 

osnova enaka tr`ni vrednosti tega 

blaga. 

V zvezi s tematiko dodeljevanja 

popustov priporo~amo branje 

pojasnila dav~ne uprave Prodajne 

akcije, popusti na podlagi kuponov 

in obra~un DDV, pojasnilo {t. 

4230-965/2006, z dne 19. 3. 2007. 

Omenjate, da dajete darila v re - 

klam ne namene v okviru obi~ajnih 

trgovinskih odnosov, in ne reprezentan~ne 

namene (jih ne dajete ob 

poslovnih stikih s poslovnimi partnerji 

kot znak zahvale za sodelovanje). 

ê dajete blago brezpla~no 

poslovnim partnerjem v reklamne 

namene, to po vsebini niso darila, 

ki bi bila zajeta v 31. ~lenu Zakona 

o davku o davku od dohodkov 

pravnih oseb (ZDDPO-2) kot 

stro{ki reprezentance, ki so priznani 

le v vi{ini 50 odstotkov. V tem 

delu je aktualno pojasnilo dav~ne 

uprave Dav~na obravnava daril z 

logotipom, ki jih zavezanci delijo 

na sejmih ali odprtjih, {t. DT4200- 

38/2008, z dne 1. 4. 2008, kjer je 

povzeta tudi definicija reklamiranja, 

kot je bila opredeljena v starej{i 

sodbi Vrhovnega sodi{~a RS, 

opr. {t. Ru 49/95, z dne 8. 3. 1996 

iz katere izhaja, da propagiranje – 

reklamiranje v gospodarstvu 

ozna~uje vizualno, akusti~no, 

kombinirano ali kakr{no koli drugo 

organizirano {irjenje in populariziranje 

proizvodov ter storitev prek 

sredstev ekonomske propagande in 

publicitete zaradi pridobitve kupcev 

oziroma porabnikov. S propagandnim 

sporo~ilom se v kakr{ni 

koli obliki in na kakr{en koli na~in 

izvabi pozornost, interes, vtis v 

spomin, èlja in kon~no odlo~itev 

porabnika za nakup. Propagiranje v 

tr`nem gospodarstvu je nujna in 

neizogibna oblika dejavnosti 

gospodarskega subjekta, ki èli 

9

{t. 

4 



ZAKONODAJA 

sploh plasirati svoje proizvode in 

storitve na trgu potro{nikom, saj se 

ti lahko odlo~ijo zanje le, ~e so z 

njimi in z njihovimi lastnostmi 

seznanjeni. Zato so stro{ki propagande 

odhodki, potrebni za pridobitev 

prihodkov, ki so obdav~eni 

po dolo~bah ZDDPO-2. 

Za izdatke v reklamne namene je 

predvsem zna~ilno, da nastanejo 

zato, ker èlijo dav~ni zavezanci z 

njimi predvsem pospe{iti prodajo 

ali opozoriti na dolo~ene lastnosti, 

zna~ilnosti, dogodek ali dejanja, 

povezane s poslovnimi dejavnostmi 

dav~nega zavezanca (Jerman, 

Odar: Zakon o davku od dohodkov 

pravnih oseb s komentarjem, GV 

Zalo`ba, 2008, str. 292). Izdatki za 

reklamne namene pa so dav~no 

priznani, ~e so odhodki iz tega 

naslova potrebni za pridobitev prihodkov, 

ki so obdav~eni po 


ZDDPO-2. Ob morebitnem in{pekcijskem 

pregledu je tako treba 

dokazati, da ti odhodki nastajajo 

zaradi pridobivanja obdav~enih 

prihodkov, kot je to dolo~eno v 29. 

~lenu ZDDPO-2. 

In{titut za ra~unovodstvo 

§ 

Oddaja nepremi~nine v najem 

Pri oddajanju nepremi~nine 

fizi~ni osebi, ki je zaposlena pri 

najemodajalcu, je treba upo{tevati 

dolo~ila transfernih cen. Cena 

najemnine mora biti enaka tr`ni 

ceni najemnine, saj se v nasprotnem 

primeru za razliko obra ~u - 

nava boniteta. 

Vpra{anje bonitet opredeljuje 39. 

~len ZDoh-2, v katerem je 

dolo~eno, da je boniteta vsaka 

ugodnost v obliki proizvoda, storitve 

ali druge ugodnosti v naravi, ki 

jo delojemalcu ali njegovemu 

druìnskemu ~lanu zagotovi delodajalec 

ali druga oseba v zvezi z 

zaposlitvijo, med drugim boniteta 

vklju~uje tudi nastanitev. ZDoh-2 

dolo~a, da je osnova za dohodnino 

od dohodka iz delovnega razmerja, 

dohodek iz 37. ~lena, zmanj{an za 

obvezne prispevke za socialno varnost, 

ki jih je na podlagi posebnih 

predpisov dolàn pla~ati delojemalec. 

37. ~len tega zakona opredeljuje, 

da dohodek iz delovnega razmerja 

vklju~uje pla~o, nadomestilo 

pla~e in vsako drugo pla~ilo za 

opravljeno delo, ki vklju~uje tudi 

provizije in druge ugodnosti, med 

njimi tudi boniteto, ki jo delodajalec 

zagotovi v korist delojemalca 

ali njegovega druìnskega ~lana. 

Vrednotenje bonitete in njenega 

v{tevanja v dav~no osnovo opredeljuje 

43. ~len ZDoh-2, ki dolo~a, da 

se znesek bonitete praviloma 

dolo~a na podlagi primerljive tr`ne 

cene. ê primerljive tr`ne cene ni 

mogo~e dolo~iti, se znesek bonitete 

dolo~i na podlagi stro{ka, ki je 

nastal pri delojemalcu v zvezi z 

zagotavljanjem bonitete, ~e ni s 

tem zakonom druga~e dolo~eno. 

Tako ugotovljena boniteta se 

zmanj{a za pla~ila, ki jih delojemalec 

pla~a delodajalcu v zvezi z 

zagotavljanjem dolo~ene bonitete. 

Tretji odstavek natan~neje dolo~a 

najemnine, in sicer, ~e delodajalec 

delojemalcu zagotovi nastanitev s 

pla~ilom najemnine ali brez najemnine 

in vrednost bonitete za nastanitev 

delojemalca ni mogo~e 

dolo~iti v vi{ini tr`ne vrednosti ali 

v vi{ini stro{kov delodajalca, se 

vrednost bonitete dolo~i mese~no 

v vi{ini 0,6 % tr`ne vrednosti 

premoènja, s katerim se zagotavlja 

nastanitev delojemalca na dan 

obra~una bonitete. 

Boniteta se vklju~i v dohodek iz 

delovnega razmerja, to pomeni, da 

pove~a osnovo za pla~ilo prispevkov 

za socialno varnost in akontacijo 

dohodnine. 

Slovenska dru`ba ima na Hrva{ - 

kem registrirano podru`nico, ki se 

ukvarja z oddajanjem lastnih 

poslovnih prostorov v najem. Prvi 

odstavek 4. ~lena »Zakona o porezu 

na dobit 15« definira poslovno 

enoto nerezidenta kot stalno poslovno 

enoto v primeru, da nerezident 

v celoti ali delno opravlja dejavnost 

na Hrva{kem. Nadalje pa v 

drugem odstavku 4. ~lena kot 

poslovno enoto nerezidenta opredeljuje 

tudi podru`nico. Tudi 

Sporazum v 6. ~lenu dolo~a, da se 

dohodek iz nepremi~nin, ki leìjo 

na Hrva{kem, lahko obdav~i tam. 

Glede na dejavnost, ki jo podru` - 

nica opravlja, jo opredelimo kot 

stalno poslovno enoto in tudi 

dobi~ek, ki ga ustvari na Hrva{ - 

kem, zapade pod obdav~itev tam. 

Vendar pa lahko slovenska dru`ba 

v Sloveniji uveljavlja odbitek tujega 

davka do 17%-stopnje. Ker je 

stopnja DDPO na Hrva{kem 20-%, 

se razlika med 20 % in 17 % ne 

more uveljavljati kot odbitek v tujini 

pla~anega davka (davek, pla~an 

na Hrva{kem, je izgubljen v celoti, 

~e slovenska dru`ba nima pozitivne 

dav~ne osnove in posledi~no 

nima dav~ne obveznosti, ki bi si jo 

z davkom, pla~anim na Hrva{kem 

lahko znièvala). 

V skladu z 62. ~lenom ZDDPO-2 

lahko rezident od obveznosti za 

pla~ilo davka po dav~nem obra - 

~unu za posamezno dav~no obdobje 

od{teje znesek, enak davku, ki 

ustreza davku po tem zakonu, ki ga 

je pla~al od dohodkov iz virov 

10


ZAKONODAJA 

zunaj Slovenije in ki je vklju~en v 

njegovo dav~no osnovo. Je pa treba 

pri odbitku tujega davka upo{tevati 

tudi dolo~ila 63. ~lena ZDDPO-2, 

v skladu s katerim odbitek iz 62. 

~lena ne sme prese~i ni`jega od: 

• zneska tujega davka na tuji dohodek, 

ki je bil kon~en in dejansko 

pla~an; 

• zneska davka, ki bi ga bilo treba 

pla~ati po tem zakonu za tuje 

dohodke, ~e odbitek ne bi bil 

moèn. 

Vir: Infonep 

§ 

Kak{en je DDV vidik opravljanja gradbenih 

storitev v Nem~iji 

Slovensko podjetje ima delavce 

na delu v Nem~iji, kjer opravljajo 

gradbene storitve. Za gradbeni 

material nem{ki dobavitelj zara - 

~u nava DDV. Kako je s povra ~i - 

lom tega DDV? Ali slovensko 

podjetje lahko zahteva vra~ilo 

DDV pri slovenski dav~ni upravi? 

Kdaj in kako in ali se je treba za 

to dodatno registrirati? V Nem~iji 

pla~ujejo DDV tudi za nastanitev 

delavcev in od najema kombija 

za prevoz delavcev na delo. Kako 

je z vra~ilom tega DDV? V Nem - 

~iji imajo najet avtomobil za prevoz 

na delo. Nem~ija jim DDV ne 

zara~unava. Ali to pomeni, da 

mo rajo obra~unati DDV v Slo ve - 

niji, vstopnega DDV pa ne smejo 

upo{tevati? 

Vra~ilo DDV zavezancem, ki 

nimajo sedeà v dràvi vra~ila, 

ureja zlasti direktiva 2008/9/ES. To 

pomeni, da so pravila, ki urejajo 

vra~ilo DDV, harmonizirana v vseh 

dràvah ~lanicah EU. 

Splo{no pravilo, ki ureja 

upravi~enost do vra~ila DDV, ki je 

bil zara~unan v drugi dràvi ~lanici, 

je, da se pravica do vra~ila prizna le 

tistim zavezancem, ki v obdobju 

vra~ila v dràvi vra~ila (v tem primeru 

je to Nem~ija) niso imeli 

sedeà svoje ekonomske dejavnosti 

ali stalne poslovne enote, iz katere 

so se opravljale poslovne transakcije, 

in pod dodatnim pogojem, da 

zavezanci v obdobju vra~ila niso 

dobavili nobenega blaga ali opravili 

storitev, za katere bi se lahko {telo, 

da je bilo dobavljeno ali so bile 

opravljene v dràvi vra~ila (Nem ~i - 

ji), razen dolo~enih prevoznih in 

pomo`nih storitev ter storitev, ki so 

predmet DDV v dràvi ~lanici 

vra~ila po sistemu obrnjene dav~ne 

obveznosti. 

V tem konkretnem primeru je 

vpra{anje upravi~enosti do vra~ila 

DDV odvisno od tega, ali se v skladu 

z lokalno zakonodajo v Nem~iji 

{teje, da je opravljanje gradbenih 

storitev s strani tujega podjetja, pri 

~emer se nepremi~nina nahaja v 

Nem~iji, predmet obrnjene dav~ne 

obveznosti ali ne. To pa je lahko 

mogo~e samo v primeru, da je 

stranka (prejemnik storitve) dav~ni 

zavezanec v Nem~iji. 

Predlagam vam, da se obrnete na 

lokalnega svetovalca v Nem~iji, ki 

naj vam svetuje, ali je storitev, ki jo 

opravljate, predmet DDV v Nem~iji 

po sistemu obrnjene dav~ne obveznosti 

ali pa ste se dol`ni identificirati 

za DDV v tej dràvi in 

obra~unati lokalni DDV sami. Pri 

tem boste morali dati svetovalcu na 

voljo potrebne podatke, zlasti pa 

podatek o tem, kak{en je status 

prejemnika va{e gradbene storitve. 

Po podatkih, s katerimi razpolagam, 

je precej verjetno, da je va{a 

storitev predmet obrnjene dav~ne 

obveznosti, seveda pod pogojem, 

da je prejemnik storitve dav~ni 

zavezanec. ê v konkretnem primeru 

nem{ki svetovalec presodi, 

da so va{e storitve predmet DDV v 

Nem~iji po sistemu obrnjene 

dav~ne obveznosti, ste po mojem 

mnenju upravi~eni do vra~ila DDV 

(sicer pa se morate identificirati za 

DDV v Nem~iji in lahko uveljavljate 

vstopni DDV na podlagi dav~ - 

nega obra~una). Zahtevek za 

vra~ilo DDV se vloì pri slovenskem 

dav~nem organu preko sistema 

eDavki. Skrajni rok za vloìtev 

zahtevka je 30. september naslednjega 

leta po letu, v katerem je bil 

davek obra~unan. Dodatne registracije 

za to ne potrebujete, saj je 

obrazec na voljo preko sistema 

eDavki. 

Po podatkih, s katerimi razpolagam, 

bi morali biti upravi~eni do 

vra~ila DDV od vseh vrst stro{kov, 

ki ste jih navedli (gradbeni material, 

nastanitev delavcev in prevoz 

delavcev na delo), seveda pod 

pogojem, da izpolnjujete splo{ne 

zahteve za upravi~enost do vra~ila 

DDV. 

Omenjate, da je slovenski zavezanec 

v Nem~iji najel vozilo (avtomobil). 

Kot navajate, storitev ni 

predmet DDV v Nem~iji in vas 

zanima, ali je storitev predmet 

DDV v Sloveniji. 

Menim, da je storitev najverjetneje 

predmet DDV v Sloveniji. Dolgo ro - 

~en najem prevoznih sredstev je 

namre~ predmet DDV po splo{nem 

pravilu, torej pri prejemniku, ~e je 

ta dav~ni zavezanec. To pomeni, 

da mora slovenski dav~ni zavezanec 

obra~unati DDV od storitve 

najema avtomobila v Nem~iji. Ob 

tem naj pripomnimo, da mora pri 

odbitku zavezanec upo{tevati 66. 

~len ZDDV-1, ki prepoveduje odbitek 

DDV od (med drugim) osebnih 

avtomobilov, torej tudi od stro{kov 

najema vozila, in to ne glede na to, 

da za najem vozila obstaja poslovni 

razlog. 

11

{t. 

4 



ZAKONODAJA 

Obvezna uporaba lo~enega 

transakcijskega ra~una 

za samostojne podjetnike 

37. ~len Zakona o dav~nem 

postopku (ZdavP-2) dolo~a, da 

morajo samostojni podjetniki 

in posamezniki, ki samostojno 

opravljajo dejavnost, imeti za 

namene v zvezi z opravljanjem 

dejavnsoti lo~en transakcijski 

ra~un. 

Zakon sicer nikjer ne navaja, da 

morajo podjetniki za poslovne na - 

mene koristiti poslovni ra~un. ê 

se podjetnik odlo~i za uporabo 

dveh lo~enih osebnih ra~unov, 

mora obvestiti pristojni AJPES in 

DURS, kateri ra~un uporablja v 

poslovne namene. 

Poudarjamo, da lahko dav~ni organ 

v hitrem postopku o prekr{ku 

Pravkar sprejeti zakon o delovnih 

razmerjih (ZDR-1), ki bo 

za~el veljati sredi aprila, znova 

omogo~a, da se direktor enoosebne 

dru`be, ki je hkrati tudi lastnik 

te dru`be, zaposli v svojem 

podjetju. ZDR-1 namre~ izrecno 

dolo~a, da se v primeru, ko se 

pogodba o zaposlitvi sklene med 

poslovodno osebo in dru`bo, 

katere edini lastnik je ta poslovodna 

oseba, tak{no razmerje 

lahko {teje kot delovno razmerje. 

izre~e globo v kateri koli vi{ini 

znotraj razpona, ki je predpisan za 

posamezen prekr{ek. Najni`ja glo - 

ba za tak prekr{ek zna{a 800 EUR. 

Navedene podatke lahko posredujejo 

najbli`jemu dav~nemu uradu 

na obrazcih »Prijava za vpis dejavnosti 

fizi~ne osebe v dav~ni register 

(obrazec DR-03, gl. t~. 20)« oziroma 

»Prijava za vpis pravne osebe 

v dav~ni register (obrazec DR-04, 

gl. t~. 21)«, ki sta dostopna na vseh 

dav~nih uradih in izpostavah ter 

na spletni strani: 

http://www.durs.gov.si/si/storitve 

/vpis_v_davcni_register_in_davcna_stevilka/vpis_v_davcni_register_in_davcna_stevilka_obrazci/ 

Od aprila lastniki d. o. o. 

spet v slu`bi 

da sta namre~ zavzela stali{~e, da 

je za sklenitev delovnega razmerja 

nujno potreben podrejen odnos 

delavca do delodajalca, tako da 

zaposleni opravlja delo po navodilih 

delodajalca. Za direktorje pa sta 

zavoda zavzela stali{~e, da te 

podrejenosti ni, in zato z za~etkom 

minulega leta direktorje enoosebnih 

dru`b, ki so hkrati tudi lastniki 

te dru`be, razvrstila med samozaposlene. 


§ 

Letni dopust 

po novem 

Zakonu o 

delovnih 

razmerjih 

Novi Zakon o delovnih razmerjih 

(ZDR-1) jasneje in preprosteje 

ureja podro~je letnega dopusta 

(~len 159 do 164). 

Delavec pridobi pravico do letnega 

dopusta s sklenitvijo delovnega 

razmerja, to je nedvoumno, 

vendar doslej ni bilo zapisano v 

taki obliki. 

Pisno obvestilo o odmeri letnega 

dopusta mora delodajalec izdati 

najkasneje do 31. marca, delavcu 

pa ga lahko po{lje po elektronski 

poti na elektronski naslov, ki ga 

zagotavlja in uporabo nalaga 

delodajalec. 

Sorazmerni del letnega dopusta 

je spremenjen. Namesto {est 

mesecev nepretrganega delovnega 

razmerja kot pogoj za pridobitev 

pravice do celotnega letnega 

dopusta, po novem 1/12 letnega 

dopusta pripada delavcu, ki med 

koledarskim letom sklene ali mu 

preneha delovno razmerje in ima 

v posameznem koledarskem letu 

obdobje zaposlitve kraj{e od 

enega leta. 

Delavec, ki ima v prvem letu 

zaposlitve pravico do sorazmernega 

dela letnega dopusta, pridobi 

pravico do letnega dopusta za 

naslednje koledarsko leto v 

za~etku tega leta. 

Nova je pravica delodajalca, da 

lahko zahteva od delavca planiranje 

izrabe letnega dopusta najmanj 

dveh tednov za teko~e koledarsko 

leto. 

S tem je odpravljena birokratska 

poteza zavodov za zdravstveno in 

za pokojninsko zavarovanje. Za vo - 

Obveznosti delodajalca, da ob 

prenehanju delovnega razmerja 

delavcu izda potrdilo o izrabi letnega 

dopusta, ni ve~. 

12


Opravljanje za~asnega in ob~asnega dela 

upokojencev 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A) 

Uradni list RS, {t. 21/2013 z dne 13. 3. 2013 

ZAKONODAJA 

1. Mo`nost opravljanja za~asnega 

in ob~asnega dela za upokojence 

• Za~asno ali ob~asno delo je 

pla~ano za~asno ali ob~asno delo 

ali trajnej{e ~asovno omejeno 

delo upravi~enca ali upravi~enke 

do opravljanja za~asnega ali ob - 

~as nega dela (v nadaljnjem besedilu: 

upra vi ~e nec). 

• Upravi~enec do za~asnega ali ob - 

~as nega dela po tem zakonu je 

oseba, ki ima v Republiki Slo ve - 

niji status upokojenca. Upra vi - 

~en ci niso delni upokojenci (t.j. 

tisti, ki so pridobili pravico do 

dela starostne ali pred~asne po - 

koj nine, ki se izpla~uje zavarovancu, 

ki ostane v zavarovanju, v 

vi{ini sorazmerja s skraj{anjem ur 

opravljanja dela). 

• Za~asno ali ob~asno delo se opravlja 

na podlagi pogodbe o opravljanju 

za~asnega ali ob~asnega 

dela kot posebnega pogodbenega 

razmerja med delodajalcem in 

upravi~encem, ki ima lahko tudi 

elemente delovnega razmerja, kot 

jih v opredelitvi delovnega razmerja 

dolo~a zakon, ki ureja delovna 

razmerja. 

Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati 

pogodba o opravljanju za - 

~as nega ali ob~asnega dela 

• naziv, sede`, mati~na in dav~na 

{tevilka delodajalca, 

• ime, priimek, rojstni datum, 

mati~na in dav~na {tevilka upravi~enca, 

• vrsta dela, ki se bo opravljalo kot 

za~asno ali ob~asno delo, 

• obdobje opravljanja za~asnega ali 

ob~asnega dela, 

• podatek o predvidenem {tevilu ur 

za~asnega ali ob~asnega dela, 

• datum sklenitve pogodbe, 

• urna postavka za opravljeno delo 

in 

• predviden skupen znesek dohodka. 

Omejitve pri upravi~encih 

• Za~asno ali ob~asno delo lahko 

upravi~enec opravlja v obsegu 

najve~ 60 ur v koledarskem mesecu. 

Neizkori{~enih ur ni mogo~e 

prena{ati v naslednji koledarski 

mesec. 

• Urna postavka upravi~enca za 

opravljeno uro za~asnega ali ob - 

~asnega dela ne sme biti ni`ja od 

4,20 evra, dohodek za opravljeno 

za~asno ali ob~asno delo pa v 

se{tevku v koledarskem letu ne 

sme presegati 6.300,00 evrov. 

• Upravi~enec lahko za~asno ali 

ob~asno delo opravlja pri ve~ 

delodajalcih hkrati, vendar v 

se{tevku ne sme prese~i predpisane 

omejitve glede {tevila ur in 

vi{ine dohodka iz prvega in drugega 

odstavka tega ~lena. 

Omejitve pri delodajalcih (v po sa - 

meznem koledarskem mesecu) 

• pri delodajalcu, ki nima zaposlenega 

nobenega delavca oziroma 

delavke (v nadaljnjem besedilu: 

delavec), se lahko opravi najve~ 

60 ur za~asnega ali ob~asnega 

dela; 

• pri delodajalcu, ki zaposluje do 

vklju~no deset delavcev, se lahko 

opravi najve~ 100 ur za~asnega ali 

ob~asnega dela; 

• pri delodajalcu, ki zaposluje ve~ 

kot deset do vklju~no 30 delavcev, 

se lahko opravi najve~ 150 ur 

za~asnega ali ob~asnega dela; 


kot 30 do vklju~no 50 delavcev, 

se lahko opravi najve~ 400 ur 

za~asnega ali ob~asnega dela; 


kot 50 delavcev do vklju~no 100 

delavcev, se lahko opravi najve~ 

750 ur za~asnega ali ob~asnega 

dela; 


kot 100 delavcev, se lahko opravi 

najve~ 1.050 ur za~asnega ali 

ob~asnega dela. 

• [tevilo ur za~asnega ali ob~asnega 

dela v posameznem koledarskem 

mesecu, opravljenega pri 

nevladni organizaciji, delujo~i v 

javnem interesu lahko preseè 

omejitve iz prej{njega odstavka, 

vendar ne ve~ kot dvakratnika ur 

opravljenega za~asnega ali 

ob~asnega dela glede na {tevilo 

zaposlenih delavcev. 

• V {tevilo zaposlenih delavcev se v 

zvezi z omejitvami opravljanja 

za~asnega ali ob~asnega dela 

{tejejo vse pogodbe o zaposlitvi, 

sklenjene za polni delovni ~as v 

~asu podpisa pogodbe o opravljanju 

za~asnega ali ob~asnega dela s 

strani delodajalca, ne glede na to, 

ali so pogodbe sklenjene za 

dolo~en ali nedolo~en ~as. 

• Delodajalec je za upravi~enca 

dolàn voditi dnevno evidenco 

prihoda in odhoda ter {tevilo 

dejansko opravljenih ur za~asnega 

ali ob~asnega dela. 

Izpla~ilo dohodka in dajatev iz 

naslova opravljanja za~asnega in 

ob~asnega dela 

• Delodajalec je na podlagi sklenjene 

pogodbe o opravljanju za ~as - 

nega ali ob~asnega dela dolàn za - 

go toviti upravi~encu dohodek za 

opravljeno za~asno ali ob~asno 

delo najkasneje do 18. dne v 

naslednjem mesecu. 

• Od prejemkov, izpla~anih zaradi 

opravljenega za~asnega ali ob ~as - 

nega dela, delodajalci obra ~u - 

navajo dajatev v vi{ini 25 %. Za - 

ve zanec za obra~un in pla~ilo 

dajatve je delodajalec, ki sredstva 

nakazuje v prora~un RS, od tam 

pa se odvajajo v prora~unski 

sklad. Nadzor nad obra~unavanjem 

in pla~evanjem dajatve je v 

pristojnosti DURS. 

13

{t. 

4 



ZAKONODAJA 

1. marca 2013 se je pri~el 

izvajati Sporazum med Vlado 

RS in Svetom ministrov Bosne 

in Hercegovine o zaposlovanju 

dràvljanov Bosne in Herce go - 

vi ne (BiH) v Republiki Slo ve - 

niji (RS). Sporazum celovito 

ureja pogoje in postopke zaposlovanja 

dràvljanov BiH v RS. 

Zaposlovanje dràvljanov BiH v 

Sloveniji je tako od 1. marca 2013 

mogo~e le na podlagi Sporazuma 

med Vlado RS in Svetom ministrov 

BiH o zaposlovanju dràvljanov 

BiH v RS (sporazum), ki dolo~a 

tako pogoje in obseg zaposlovanja 

dràvljanov BIH v Sloveniji kot 

tudi pogoje in postopke za izdajo 

dovoljenja za zaposlitev delavcev 

BIH v Sloveniji; pravice do prebivanja 

v Sloveniji {e naprej ureja 

Zakon o tujcih. 

Delodajalec v Sloveniji bo lahko v 

skladu s sporazumom zaposlil 

delavce migrante iz BiH, ~e: 

• so kandidati starej{i od 18 let in 

so kot brezposelne osebe prijavljeni 

najmanj 30 dni pri pristojnih 

javnih slu`bah za zaposlovanje 

v BIH (razen v primeru strokovne 

zaposlitve, to je zaposlitve 

s polnim delovnim ~asom, za 

katero delavec migrant prejme 

pla~ilo v vi{ini najmanj trikratnika 

minimalne pla~e v RS, je 

mo`na zaposlitev tudi, ~e delavci 

ne izpolnjujejo pogoja predhodne 

30-dnevne prijave), 

• na trgu dela v Sloveniji ni ustreznih 

doma~ih kandidatov za 

ponujeno prosto delovno mesto, 

• delodajalec izpolnjuje zakonske 

pogoje za zaposlitev tujca. 

Postopek pridobitve dovoljenja 

Po novem bo moral delodajalec v 

RS, ki bo èlel zaposliti dràvljana 

BiH, najprej ustrezno prijaviti prosto 

delovno mesto pri zavodu za 

zaposlovanje (Zavod). Na obrazcu 

Prijava prostega delovnega dovoljenja 

bo posebej izpostavil, da gre 

za zaposlitev dràvljana BiH, ter ali 

èli samo seznam ustreznih kandidatov 

ali pa èli z njimi opraviti 

tudi razgovore. Zavod bo preveril 

ustreznost delodajalca in doma~ih 

kandidatov, prijavljenih v evidenci. 

ê bodo pogoji izpolnjeni, bo 

zavod Agenciji za delo in zaposlovanje 

Bosne in Hercegovine po 

elektronski po{ti posredoval po - 

dat ke o delodajalcu in prostem de - 

lovnem mestu. 

Agencija za delo in zaposlovanje 

BiH bo v sodelovanju z javnimi 

slu`bami za zaposlovanje organizirala 

postopek ogla{evanja in 

obve{~anja, vabljenja in izbire kandidatov 

za zaposlitev v RS ter 

poslala predlog ustreznih kandidatov. 

ê bo delodajalec izbral kandidate 

samo na podlagi predloga ustreznih 

kandidatov, bo o kon~nem 

izboru obvestil Agencijo za delo in 

zaposlovanje BiH najpozneje v 5 

delovnih dneh. ê bo delodajalec v 

prijavi prostega delovnega mesta 

na obrazcu ozna~il, da èli z izbranimi 

kandidati opraviti razgovore, 

bo Agencija za delo in zaposlovanje 

BiH delodajalca obenem tudi 

povabila na razgovore, ki bodo 

potekali v Bosni in Hercegovini. 

Pogodbo o zaposlitvi z izbranim 

kandidatom bo lahko delodajalec 

sklenil takoj po razgovoru v dràvi 

izvora, lahko pa jo bo poslal na 

Agencijo za delo in zaposlovanje 

BiH, ki bo poskrbela, da bo izbrani 

kandidat podpisal pogodbo o zaposlitvi, 

nato pa sklenjeno pogodbo 

skupaj s potrebno dokumentacijo 


Za~etek izvajanja sporazuma o zaposlovanju 

delavcev migrantov iz BIH v Sloveniji 

poslala delodajalcu in zavodu. 

Pogodba o zaposlitvi bo morala biti 

sklenjena najmanj za obdobje 

enega leta. 

[ele po zaklju~ku izbora kandidata 

(delavca migranta) in sklenitvi 

pogodbe o zaposlitvi bo delodajalec 

vloìl vlogo za izdajo dovoljenja 

pri Zavodu RS za zaposlovanje 

(obrazec TUJ-BiH). Zavod bo o 

vlogi za izdajo delovnega dovoljenja 

odlo~i najpozneje v 15 dneh od 

prejete popolne vloge. 

Delovno dovoljenje 

Delovno dovoljenje na podlagi 

Sporazuma se bo izdalo z veljavnostjo 

treh let. Delavec migrant bo 

lahko svoje dovoljenje podalj{al za 

nadaljnja tri leta. Dovoljenje bo 

dobil delodajalec in po prihodu v 

RS tudi delavec migrant. 

Prvo leto zaposlitve bo moral biti 

delavec migrant zaposlen pri delodajalcu, 

ki je vloìl vlogo za izdajo 

dovoljenja, oziroma pri njegovem 

pravnem nasledniku. Po preteku 

prvega leta zaposlitve ima delavec 

migrant v preostalem obdobju 

veljavnosti dovoljenja prost dostop 

na slovenski trg dela. 

Delavec migrant, ki po prvem letu 

zaposlitve izgubi zaposlitev, vendar 

ne po svoji krivdi, ima pravico, 

da se vpi{e v evidenco brezposelnih 

oseb in lahko v skladu z zakonodajo 

dràve zaposlitve in mednarodnimi 

pogodbami uveljavlja 

pravice iz naslova brezposelnosti. 

Vrnitev delavca migranta 

Vrnitev v Bosno in Hercegovino 

morajo delavci migranti prijaviti 

pristojni javni slu`bi za zaposlitev, 

ta pa obvesti Agencijo za delo in 

zaposlovanje Bosne Hercegovine, 

ki vodi poimensko evidenco o 

delavcih migrantih, ki so prijavili 

svojo vrnitev. Ponovna vrnitev 

14


ZAKONODAJA 

delavca migranta v Republiko 

Slovenijo je mogo~a po najmanj 

{estmese~ni prekinitvi zakonitega 

prebivanja. Ponovna vrnitev pomeni, 

da je bil delavec migrant è 

zaposlen v RS in se je po prenehanju 

veljavnosti dovoljenja prostovoljno 

vrnil v dràvo izvora. 

Sporazum se ne uporablja za 

dràvljane Bosne in Hercegovine, 

ki: 

• so 1. 3. 2013 na dan uveljavitve 

tega sporazuma zakonito zaposleni 

v RS; 

• v primeru sezonske zaposlitve, 

zaposlitve poslovodnih delavcev 

in v primeru zaposlitve oziroma 

prostovoljnega dela zaradi usposabljanja 

in izpopolnjevanja na 

podro~ju medicine; 

• imajo v RS izdano dovoljenje za 

stalno prebivanje; 

• v RS prebivajo na podlagi zdru - 

è vanja druìne; 

• jim je v RS priznan status raziskovalca; 

• v RS ustanovijo ali soustanovijo 

osebno gospodarsko dru`bo in 

na podlagi ustanoviteljskih pravic 

zastopajo dru`bo ali se registrirajo 

kot samostojni podjetniki 

posamezniki; 

• na podlagi {olanja v dràvi zaposlitve 

lahko pridobijo osebno 

delovno dovoljenje; 

• vlagajo vlogo za pridobitev 

modre karte, dovoljenja za vstop 

in prebivanje za namene visokokvalificirane 

zaposlitve. 

Vir: ZRSZZ 

§ 

Oprostitev pla~ila prispevkov za nove samozaposlene po 1. 7. 2013 

Oprostitve pla~ila prispevkov po prvem vpisu 

samozaposlene osebe v predpisani register 

Pojasnilo DURS, {t. 4251-340/2013-3 01-610-00, 13. 2. 2013 

Skladno z dolo~bo {tirinajstega 

od stavka 145. ~lena Zakona o 

pokojninskem in invalidskem za - 

varovanju – ZPIZ-2 (Uradni list 

RS; {t. 96/2012) so zavarovanci 

iz 15. ~lena tega zakona opro{~e - 

ni pla~ila prispevka zavarovanca 

in prispevka delodajalca, in 

sicer: 

• v prvih 12 mesecih poslovanja 

po prvem vpisu v poslovni register 

ali v drug register oziroma 

evidenco v vi{ini 50 % zneska 

prispevka, obra~unanega od 

osno ve iz drugega odstavka tega 

~lena; 

• v naslednjih 12 mesecih so te 

osebe opro{~ene prispevka zavarovanca 

in prispevka delodajalca 

v vi{ini 30 % zneska prispevka, 

obra~unanega od osnove iz drugega 

odstavka tega ~lena. 

Po drugem odstavku 430. ~lena 

ZPIZ-2 se dolo~ba {tirinajstega 

odstavka 145. ~lena tega zakona 

za~ne uporabljati 1. 7. 2013. 

Oprostitev po navedeni dolo~bi se 

prizna zavezancem, ki so prvi vpis 

v predpisan register izvedli po 

datumu uveljavitve te dolo~be, 

torej po 1. 7. 2013, oprostitev pa se 

jim prizna za dobo dveh let od 

prvega vpisa naprej. 

Oprostitev pla~ila prispevkov po 

dolo~bi {tirinajstega odstavka 145. 

~lena ZPIZ-2 zavezanec lahko uveljavlja 

le v obdobju prvih dveh let 

po prvem vpisu v register. 

Navedena olaj{ava se uveljavlja 

samo takrat, ko je zavezanec zavarovan 

na podlagi 15. ~lena ZPIZ-2. 

Iz navedenega izhaja, da zavezanec, 

ki neposredno po prvem vpisu 

v predpisan register ne pridobi 

lastnosti zavarovanca po 15. ~lenu 

ZPIZ-2, ker je za polni delovni ~as 

zavarovan po drugi prednostni pravni 

podlagi, nato pa se pred potekom 

obdobja dveh let od prvega 

vpisa zavaruje po 15. ~lenu ZPIZ-2, 

lahko uveljavlja olaj{avo le v preostanku 

dveletnega obdobja od 

prvega vpisa. 

Navedena oprostitev pla~ila prispevkov 

se prizna le tistim zavezancem, 

ki se prvi~ vpi{ejo v register, 

to pomeni, da ti zavezanci v 

primeru prenehanja opravljanja 

dejavnosti z izbrisom iz registra, ki 

nato {e pred potekom obdobja 

dveh let od prvega vpisa spet registrirajo 

dejavnost, niso ve~ 

opro{~eni pla~ila prispevkov. 

Pogoj prvega vpisa po dolo~bi {tirinajstega 

odstavka 145. ~lena ZPIZ- 

2 izpolnjuje le zavezanec, ki predhodno 

nikoli ni opravljal samostojne 

dejavnosti na podlagi vpisa v 

kateri koli register samostojnih 

dejavnosti. To primeroma pomeni, 

da se za prvi vpis po tej dolo~bi ne 

{teje zavezan~ev prvi vpis v 

Poslovni register Slovenije, ~e je leta 

predhodno è opravljal samostojno 

dejavnost na podlagi vpisa v 

razvid zasebnih {portnih delavcev. 

15

{t. 

4 



ZAKONODAJA 

Sklep o dolo~itvi prispevkov za posebne 

primere zavarovanja - od 1. aprila 2013 

Uradni list RS, {t. 25/2013, z dne 22. 3. 2013 


1. ~len 

S tem sklepom se dolo~a pav{alne 

zneske prispevkov, ki jih pla~ujejo 

pravne in fizi~ne osebe za posebne 

primere zavarovanja za zavarovance 

iz 20. ~lena Zakona o pokojninskem 

in invalidskem zavarovanju 

(Uradni list RS, {t. 96/12; v nadaljnjem 

besedilu: ZPIZ-2). 

2. ~len 

Prispevke za pokojninsko in invalidsko 

zavarovanje za osebe, ki so 

zavarovane za invalidnost in smrt, 

ki je posledica po{kodbe pri delu 

ali poklicne bolezni, obra~unavajo 

in pla~ujejo zavezanci iz 3. do 9. 

~lena tega sklepa v pav{alnih zneskih. 

3. ~len 

Prispevke iz prej{njega ~lena 

pla~ujejo v mese~nem pav{alnem 

znesku 6,45 evra za: 

• otroke in mladostnike z motnjami 

v telesnem in du{evnem razvoju 

pri prakti~nem pouku v 

podjetjih za usposabljanje ali na 

obveznem prakti~nem delu; 

• osebe, ki so po kon~anem {olanju 

na prostovoljni praksi, ne glede 

na to, ali za to prakso prejemajo 

nagrado; 

• voja{ke invalide, civilne invalide 

vojne in druge invalidne osebe 

na poklicni rehabilitaciji oziroma 

usposabljanju pri prakti~nih 

delih in vajah; 

• osebe, ki se po predpisih, ki urejajo 

trg dela, ali po predpisih, ki 

urejajo zaposlovanje invalidov, 

usposabljajo z delom pri izvajalcu 

ukrepa aktivne politike zaposlovanja, 

razen za osebe, ki opravljajo 

javna dela in 

• osebe, ki na podlagi predpisov, 

ki urejajo prekr{ke in izvr{evanje 

kazenskih sankcij, opravljajo 

dolo~ene naloge v splo{no korist 

ali v korist lokalne skupnosti 

orga nizacije, pri katerih so te 

osebe na usposabljanju, prostovoljni 

praksi, poklicni rehabilitaciji 

oziroma opravljajo dolo~ene 

naloge. 

4. ~len 

Prispevke iz 2. ~lena tega sklepa 

pla~ujejo v letnem pav{alnem znesku 

9,64 evra za dijake in {tudente 

pri prakti~nem pouku, pri opravljanju 

proizvodnega dela ali delovne 

prakse in na strokovnih 

ekskurzijah, {ole, ki zahtevajo oziroma 

organizirajo opravljanje takega 

dela in ekskurzij. 



9,64 evra za dijake in {tudente 

pri opravljanju proizvodnega dela 

oziroma delovne prakse pravne in 

fizi~ne osebe, kadar so pri njih 

dijaki in {tudentje na prostovoljnem 

prakti~nem delu. 

5. ~len 



9,64 evra za dijake ter {tudente 

na dodiplomskem in podiplomskem 

{tudiju pri opravljanju za ~as - 

nega in ob~asnega dela v skladu s 

predpisi, ki urejajo to delo, 

poobla{~ene organizacije, ki posredujejo 

za~asno in ob~asno delo 

dijakov in {tudentov v skladu s 

posebnimi predpisi, ki urejajo delo 

preko {tudentskih servisov. 

6. ~len 

Prispevke iz 2. ~lena tega sklepa in 

prispevke za primer invalidnosti, 

ki je posledica po{kodbe zunaj 

dela, nastale zaradi vi{je sile, 

pla~uje v mese~nem pav{alnem 

znesku 12,85 evra za osebe na prestajanju 

kazni zapora, ki niso obvezno 

zavarovane po ZPIZ-2, ter mladoletnike, 

proti katerim se izvr{uje 

vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni 

dom, pri delu, poklicnem 

izobraèvanju in pri opravljanju 

dovoljenih dejavnosti v skladu z 

zakonom, Uprava Republike 

Slovenije za izvr{evanje kazenskih 

sankcij. 

7. ~len 


pla~ujejo v mese~nem pav{alnem 

znesku 32,17 evra: 

• osebe, ki samostojno opravljajo 

pridobitno ali drugo dovoljeno 

dejavnost, vendar niso zavarovane 

po 15. ~lenu ZPIZ-2 in 

• osebe, ki opravljajo kmetijsko ali 

gozdarsko dejavnost in niso 

zavarovane po 17. ~lenu ZPIZ-2 

ali po 25. ~lenu ZPIZ-2. 

Osebe iz prej{njih alinej pla~ujejo 

polovico zneska iz tega ~lena za 

mesec, v katerem opravljajo dejavnost 

15 dni ali manj. 

8. ~len 



160,85 evra ali pa mese~no 

pla~ujejo prispevek v znesku 13,40 

16


ZAKONODAJA 

evra osebe, ki ne glede na dolo~bo 

prvega odstavka 15. ~lena ZPIZ-2 

niso zavarovane po 15. ~lenu ZPIZ- 

2 in v skladu s predpisi, ki urejajo 

gostinstvo, le ob~asno, najve~ do 

pet mesecev v koledarskem letu, 

opravljajo dejavnost kot sobodajalci 

– fizi~ne osebe. 

9. ~len 

Osebe, ki za opravljanje teh aktivnosti 

niso zavarovane na drugi 

zavarovalni podlagi, so obvezno 

zavarovane za invalidnost in smrt 

kot posledico po{kodbe pri delu s 

pla~ilom prispevka v letnem pav - 

{al nem znesku 3,21 evra v primerih, 

ko: 

• sodelujejo pri organiziranih 

delovnih akcijah, pri re{evalnih 

akcijah ali pri za{~iti in re{evanju 

v primerih naravnih in drugih 

nesre~; 

• kot udeleènci mladinskih taborov 

v Republiki Sloveniji sodelujejo 

pri opravljanju del oziroma 

nalog na mladinskem taboru; 

• opravljajo voja{ko slu`bo v rezervni 

ali vojni sestavi, nadomestno 

civilno slu`bo ali slu`bo v Ci vil - 

ni za{~iti oziroma se usposabljajo 

za opravljanje teh nalog na 

podlagi dràvljanske dol`nosti 

ali se usposabljajo na podlagi 

pogodbe o slu`bi v rezervni se - 

sta vi Slovenske vojske, pogodbe 

o slu`bi v Civilni za{~iti ali se 

usposabljajo za opravljanje 

obramb nih nalog ter nalog za{~i - 

te, re{evanja in pomo~i; 

• kot ~lani operativnih sestav prostovoljnih 

gasilskih enot oziroma 

gasilskih organizacij opravljajo 

naloge pri ga{enju poàrov, 

za{~i ti, re{evanju in pomo~i ob 

naravnih in drugih nesre~ah, 

med izvajanjem poàrne straè 

ali zavarovanja poàrno nevarnih 

del, mest in javnih prireditev, na 

vajah in drugih oblikah usposabljanja 

ali pri javnih nastopih in 

demonstracijah gasilske dejavnosti 

za namen pou~evanja in usposabljanja 

prebivalstva; 

• kot ~lani gorske re{evalne slu` - 

be, jamarske re{evalne slu`be, 

vodniki re{evalnih psov ali potaplja~i 

in drugi re{evalci in pripadniki 

operativnih sestav za 

za{~ito, re{evanje in pomo~ v 

skladu s predpisi, ki urejajo varstvo 

pred naravnimi in drugimi 

nesre~ami, opravljajo naloge v 

zvezi z za{~ito, re{evanjem in 

pomo~jo ogroènim ljudem, ali 

naloge v zvezi z za{~ito in 

re{evanjem premoènja, okolja 

in kulturne dedi{~ine ali se organizirano 

usposabljajo za navedene 

naloge; 

• pomagajo policiji in poobla{ ~e - 

nim uradnim osebam dràvnih 

organov pri izpolnjevanju nalog 

s podro~ja varstva ustavne ureditve, 

osebne varnosti ob~anov in 

varnosti premoènja, vzdrèvanja 

javnega reda in miru, pri prepre~evanju 

in odkrivanju kaznivih 

dejanj ter pri odkrivanju in 

prijemanju storilcev in pri varovanju 

pred kr{itvami nedotakljivosti 

dràvne meje; 

• opravljajo naloge policije kot 

osebe v rezervnem sestavu policije; 

• opravljajo na poziv dràvnih in 

drugih poobla{~enih organov 

jav no in drugo dru`beno funkcijo 

ali dràvljansko dol`nost, 

• kot {portniki, {ahisti, trenerji ali 

organizatorji v okviru organizirane 

{portne ali {ahovske dejavnosti 

sodelujejo pri {portnih ali 

{ahovskih akcijah. 

10. ~len 

Prispevke iz 3., 6., 7. in 8. ~lena 

tega sklepa pla~ujejo zavezanci do 

15. dne v mesecu za pretekli 

mesec. 

Prispevek iz 4. ~lena tega sklepa za 

vsako {olsko leto pla~ujejo zavezanci 

do 15. dne v mesecu, ki sledi 

mesecu zaklju~ka prakti~nega pou - 

ka, strokovnih ekskurzij, proizvodnega 

dela oziroma delovne prakse. 

ê zavarovanci iz 4. ~lena tega 

sklepa prejmejo pla~ilo za prak ti~ - 

no delo oziroma delovno prakso, 

obra~unajo in pla~ajo zavezanci 

prispevke iz 4. ~lena tega sklepa na 

dan izpla~ila tega pla~ila. 


obra~unajo zavezanci za koledarsko 

leto, in sicer ob prvem 

izpla~ilu prejemka v koledarskem 

letu, pla~ajo pa na dan prvega 

izpla~ila tega prejemka. 

Osebe iz 8. ~lena tega sklepa, ki se 

odlo~ijo za pla~ilo prispevkov v 

letnem znesku, pla~ajo ta prispevek 

do 31. januarja v koledarskem 

letu, na katero se prispevki 

nana{ajo, oziroma v roku 30 dni od 

vpisa v Poslovni register Slovenije. 


pla~ujejo zavezanci za koledarsko 

leto, in sicer ob prvi udele`bi akcije 

v koledarskem letu do 15. dne v 

mesecu za pretekli mesec. 

11. ~len 

Zneski pav{alnih prispevkov po 

tem sklepu se letno uskladijo z 

gibanjem povpre~nih pla~ v 

Republiki Sloveniji. 

12. ~len 

Ta sklep za~ne veljati naslednji 

dan po objavi v Uradnem listu 

Republike Slovenije, uporabljati pa 

se za~ne 1. aprila 2013. 

[t. 9000-4/2013/33-2 

Ljubljana, dne 27. februarja 2013 

17

{t. 

4 



IZOBRA@EVANJE 

Celov{ka cesta 71, 1000 Ljubljana 

tel.: 01/ 5830-572, fax: 01/ 5830-805 

Spletna stran: http://www.zdops.si 

e-po{ta: info@zdops.si 


Spo{tovani ~lani in ~lanice Zdruènja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ 

in Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor! 

Vabimo vas, da se udeleìte brezpla~nih 

seminarjev o novostih 

Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela 

Seminarja bosta potekala v pritli~ni 

Izobraèvalni dvorani Do - 

ma obrtnikov Maribor na Titovi 

c. 63. 

Za ~lane OOZ Maribor bo seminar 

v sredo, 24. aprila, ob 15. uri in za 

~lane sosednjih OOZ v torek, 7. 

maja, ob 15. uri. 

Dràvni zbor je 5. 3. 2013 sprejel 

novi Zakon o delovnih razmerjih in 

Zakon o spremembah in dopolnitvah 

zakona o urejanju trga dela. 

Novi Zakon o delovnih razmerjih 

in novela Zakona o urejanju trga 

dela sta del celovite reforme trga 

dela, katere namen je vzpostaviti 

primerno razmerje med ustrezno 

varnostjo delavcev in mo`nostjo 

u~inkovitej{ega prilagajanja razmeram 

na trgu. Oba zakona vplivata 

na poslovanje obrtnikov in podjetnikov, 

zato je poznavanje njune 

ureditve {e kako pomembno. 

Zakona bosta za~ela veljati trideseti 

dan po objavi v Uradnem listu, 

zato je Zdruènje delodajalcev 

obrti in podjetnikov Slovenije pripravilo 

predavanje/delavnico, na 

kateri bomo udeleènce seznanili s 

spremembami in njihovo uporabo 

v praksi. 

Delavnica bo trajala okvirno {tiri 

akademske ure in bo obsegala: 

• novosti pri zaposlovanju, 

• spremembe pogodbe o zaposlitvi, 

• pro`nost zaposlovanja in notranja 

pro`nost, 

• spremembe postopkov pri odpovedi 

pogodbe o zaposlitvi, 

• skraj{ani odpovedni roki, 

• druga~na ureditev odpravnin, 

• novosti pri vro~anju, 

• za~asno in ob~asno delo upokojencev, 

• pravice zavarovanja za brezposelnost 

• ter preostale novosti. 

Delavnica je namenjena vsem delodajalcem, 

kadrovskim delavcem in 

drugim zainteresiranim, ki se bodo 

na njej seznanili s novostmi reforme 

trga dela, opozorili vas bomo 

na bistvene novosti delovnopravne 

zakonodaje, ureditve trga dela 

ter predstavili novosti pri postopkih. 

Predavatelj na seminarju: 

Predavanje/delavnico bosta izvajala 

Igor Antauer, generalni sekretar 

ZDOPS, ali Toma` Bernik, samostojni 

strokovni sodelavec pravnik, 

ki sta sodelovala v delodajalski po - 

ga jalski skupini pri reformi trga 

dela. 

Svojo udele`bo nam, prosim, potrdite 

na elektronski naslov: 

boris.licen@ozs.si 

ali telefon: 02 3303 500. 

Veselimo se sre~anja z vami! 

§ 

Ul. Heroja [landra 17, 2000 Maribor • (02/66 28 002, 66 82 003, faks 02/66 10 351, 

GSM 041/654 153 • e-po{ta: sklad@siol.net • splet: www.sidsp-mb.si 

Aktivnosti Sklada za izobraèvanje Maribor 

Poslovni kuponi LOS, 

17.– 20. 4. 2013 

LOS – Ljubljanski obrtno-podjetni{ki 

sejem bo letos potekal od 17. 

do 20. aprila. LOS ponuja ponudbo 

slovenskih izdelkov in storitev za 

poslovno in {ir{o javnost, {tevilne 

ugodne sejemske popuste, brezpla~na 

svetovanja, predstavitev 

obrtnih poklicev v ìvo na Ulici 

obrti, obsejemske dogodke in razstave 

ter pestro kulinari~no ponudbo 

slovenskih jedi. ^lanom Sklada 

bodo na voljo brezpla~ni poslovni 

kuponi. Sporo~ite nam potrebo po 

poslovnih kuponih na: 02 66 28 

003, 041 654 153 ali tatjana.kocmut@ozs.si, 

da vam jih bomo 

pravo~asno poslali po po{ti. 

Forum obrti in podjetni{tva, 

17. 4. 2013 

V sklopu sejma LOS – Ljubljanski 

obrtno-podjetni{ki sejem, se bo prvi 

dan, 17. aprila, ob 11. uri v organi- 

18


IZOBRA@EVANJE 

zaciji OZS odvil è tradicionalni 

Forum obrti in podjetni{tva, na 

katerem obrtniki in podjetniki predstavijo 

vladi in javnosti svoje zahteve 

oziroma predloge za izbolj{anje 

pogojev dela v malem gospodarstvu. 

Sklad za izobra è vanje je v ta 

namen organiziral avto busni prevoz 

(OOZ Mari bor–Ljubljana–OOZ 

Maribor) z odhodom ob 8. uri 

izpred sedeà OOZ Maribor, Titova 

cesta 63. Za zagotovitev sedeà na 

avtobusu nas ~im prej pokli~ite na 

041 654 153. 

Poslovni kuponi za sejme v Celju 

V Celjskem sejmu so s 1. marcem 

leto{njega leta pre{li na novi sistem 

prodaje vstopnic in vstopa na 

sejmi{~e z bistvenimi novostmi tudi 

pri poslovnih kuponih oz. poslovnih 

vstopnicah. Odslej boste preko 

registracijske kode na svoj elektronski 

naslov naro~ili e-vstopnico, ki 

vam bo omogo~ila direkten vstop na 

sejmi{~e. Zaradi spremenjenega 

na~ina pri poslovanju, tudi s 

poslovnimi kuponi, bo Sklad vra~al 

Ra~unalni{ki 

in strojni vid 

ter trendi 

tehnolo{kega 

razvoja na tem 

podro~ju 

?Í Janez [krlec 

Znotraj ~love{ke evolucije je vid 

postal najpomembnej{e in hkrati 

najbolj univerzalno ~utilo za 

zaznavanje in dojemanje sveta 

okoli nas v vseh treh dimenzijah 

z visoko lo~ljivostjo in barvami. 

Visoke tehnolo{ke zahteve da na{ - 

njega ~asa pa sposobnosti vida 

prena{ajo v nova tehnolo{ka zahtevna 

podro~ja in tudi v industrijo. 

^lovek je ustvaril strojni in 

stro{ke vstopnice po prejeti vlogi za 

vra~ilo stro{kov izo bra è vanja v 

skladu s Pra vil ni kom o pogojih 

vra~anja stro{kov izo bra è vanj s 1. 

2. 2013! 

Prijave za aktivnosti Sklada 

Vsebine vseh na~rtovanih aktualnih 

dogodkov Sklada so skupaj s prijavnicami 

objavljene na spletni strani 

Sklada www.sidsp-mb.si. Tudi 

potrebe po teko~ih aktivnostih, kot 

so usposabljanje iz varstva pri delu 

in poàrne varnosti, te~aj in preizkus 

znanja iz prve pomo~i ter te~aj 

HACCP za ìvilce, nam sporo~ite 

preko prijavnice s spletne strani 

Sklada. Sklad za izobraèvanje 

Maribor vra~a stro{ ke izobraèvanj 

po veljavnem pravilniku in prejeti 

vlogi za vra~ilo stro{kov izobra è - 

vanja. Na spletni strani Sklada najdete 

vlogo za vra~ilo stro{kov 

izobraèvanja, objavljen pa je tudi 

NOVI Pravilnik o pogojih vra~anja 

stro{kov izobra èvanj. 

Zaradi pove~anega {tevila prijavljenih 

za usposabljanje iz varstva pri 

ra~unalni{ki vid, ki se predvsem 

primarno uporablja za avtomatski 

nadzor in usmerjanje robotov v 

industriji, seveda pa je njihova 

uporaba danes tudi na {tevilnih 

drugih podro~jih, prometa, prepoznavanja 

vozil, kontrole in sortiranja 

izdelkov, razli~nih opti~nih 

merjenj in drugo. Strojni, torej 

umetni, vid postaja vedno bolj 

kompleksen in tehnolo{ko do - 

vr{en. Najpogostej{i nizkonivojski 

umetni vid se ne ukvarja z dejanskim 

razumevanjem slik in njene 

videovsebine, ampak se trendi tehnolo{kega 

razvoja v zadnjih letih 

vedno bolj usmerjajo v razumevanje 

in analizo ter prepoznavnost 

vidnih vsebin na visoko nivojskem 

umetnostnem vidu. Pri razumevanju 

slik in njenih vsebin gre po 

navadi za uporabo ra~unalni{kih 

metod, mo~no povezanih s fotogrametrijo 

in obdelavo signalov in v 

tem kontekstu è lahko govorimo 

tudi o umetni inteligenci. Opo na - 

{an je biolo{kega vida in vklju~evanje 

te sposobnosti v strojni sistem 

je danes ena izmed poglavitnih 

delu in poàrne varnosti bo Sklad 

organiziral usposabljanje v drugi 

polovici meseca aprila na sedeù 

Sklada za izobraèvanje, na Titovi 

cesti 63. Dodatne prijave sprejemamo 

na vse kontakte Skla da. O datumu 

usposabljanja bomo obvestili 

prijavljene, informacija pa bo objavljena 

tudi na spletni strani Sklada. 

Sporo~ajte spremembe podatkov 

^lane Sklada prosimo, da nam 

pravo~asno sporo~ate vsako morebitno 

spremembo do 25. v mesecu, 

da jo bomo lahko upo{tevali pri 

izdaji ra~unov za pretekli mesec oz. 

pri vra~ilih stro{kov. Na spremembe 

nas opozorite pri spremembi 

oseb, za katere boste koristili ugodnosti 

Sklada, {tevila oseb in prenehanju 

opravljanja dejavnosti. Baza 

Poslovni register Slovenije, ki je v 

domeni AJPES, in ra~unalni{ki program 

za vodenje evidenc ~lanstva 

Sklada, nista povezana, zato tudi ne 

moremo brez va{ega obvestila prekiniti 

~lanstva. 

motivacij procesiranja slike in razvoja 

ra~unalni{kega in nasploh 

umetnega vida. Novi koncepti 

bazirajo na zajemanju stereoskopskega 

slikovnega toka in analizi 

njegove vsebine pri raz~lenjevanju 

stereoskopskih parov slik glede na 

razli~ne odtenke v realnem ~asu. V 

mnogih inteligentnih okoljih uporabniki 

i{~ejo spoznavne, poglobljene 

in cenovno u~inkovite 

na~ine komunikacije med ~lovekom 

in strojem, ki temeljijo na zlivanju 

interakcije oziroma koherenci 

procesiranja taktilne vizualne 

vsebine. Orodja za analizo in tudi 

obdelavo zajetih videovsebin 

navadno izhajajo iz matematike, {e 

posebej iz geometrije, linearne 

algebre, statistike, operacijskih 

raziskav in funkcionalne analize. V 

bolj zapletenih nalogah prepoznavanja 

objektov se obi~ajno uporabljajo 

posebni modeli in ti vsebujejo 

znanja, ki se lahko uporabijo za 

identifikacijo predmeta. Primer 

tak{nega modela je prepoznavanje 

obraza, model je tako sprogramiran, 

da se nos vedno nahaja med 

§ 

19

{t. 

4 



IZOBRA@EVANJE 

o~mi in usti. Tako iskalni algoritem 

vedno ve, kje iskati usta, kadar 

najde o~i in nos. 

V industrijskem okolju se tehnike 

razumevanja slik in prepoznavanja 

objektov è uspe{no uporabljajo. 

Danes se sre~ujemo tudi z visokonivojskim 

ra~unalni{kim vidom, ki 

je pripeljal do oblikovanja nove 

@elja znanstvenikov in raziskovalcev je razviti in izdelati ~im bolj u~inkovit umetni 

in strojni vid. 


znanstvene discipline, tako imenovanega 

umetnega spoznavalnega 

vida oz. umetnega kognitivnega 

vida, ki lahko deluje tudi v posebnih 

pogojih in je sposoben iz 

vizualnih podatkov izlu{~iti visokonivojsko 

semanti~no informacijo. 

Trend tehnolo{kega razvoja se 

pribliùje ~love{kim sposobnostim 

vizualnega zaznavanja in spoznavanja. 

Izraz umetni spoznavni vid 

je danes uporabljen za to, da bi 

zajel poskuse za dosego prilagodljivih 

sistemov ra~unalni{kega vida z 

njihovo nadgradnjo s sposobnostmi 

u~enja in prilagajanja. Klju~na 

lastnost sistema umetnega spoznavalnega 

vida je v doseganju zanesljivega 

delovanja v nepredvidljivih 

situacijah ter te`nja k prila - 

godljivosti na nepredvidene spremembe. 

Trendi razvoja umetnega 

vida so vedno bolj usmerjeni tudi v 

bioniko, ob vsej danes izjemno 

napredni strojni opremi pa se velik 

poudarek daje tudi umetni inteligenci, 

brez katere uspe{nega razvoja 

umetnega in seveda ra~u nal ni{ - 

kega vida ne bi bilo. 

§ 

7. dan inovatorjev in raziskovalcev [C Maribor 

Odli~ni raziskovalni dose`ki 

dijakov [olskega centra Maribor 


Sedmega marca je na [olskem 

centru Maribor na Teznem potekal 

sedmi dan inovatorjev in 

raziskovalcev v {olskem letu 

2011/2012. Dijaki centra so predstavili 

inovacijske predloge in 

raziskovalne naloge s podro~ja 

veterine, biotehnike, kmetijstva 

in ìvilstva, prometa in logistike, 

naravne in kulturne dedi{~ine, 

gradbeni{tva in strojni{tva in 

prejeli prakti~ne nagrade sponzorjev, 

med njimi tudi Obmo~ne 

obrtno-podjetni{ka zbornice Ma - 

ri bor. 

v imenu Obmo~ne obrtno podjetni{ke 

zbornice Maribor se je 

dogodka udeleìl Marko Bab{ek. 

Najprej je zbrane pozdravil ravnatelj 

centra Drago Kamenik, ki je 

povzel, da se je nabrala è bogata 

bera nagrad in priznaj v teh letih, 

odkar med dijaki {e posebej vzpodbujajo 

in negujejo raziskovalno 

dejavnost in inovativnost. [tevilni 

inovativni predlogi njihovih dijakov 

so zaìveli v gospodarstvu in 

obrti, od koder je vse ve~ podpore. 

Zahvalil se je donatorjem in sponzorjem 

ter ~estital mladim inovatorjem 

za doseène rezultate ter za 

odli~ne rezultate s tekmovanj do - 

ma in v tujini. Na centru so ponosni 

na njihovo delo in rezultate. 

Letos zaklju~ujejo investicijo v 

{olske delavnice, ki bodo omo go - 

~ile bolj{e pogoje za nadaljnje raziskovalno 

delo dijakov. Marko 

Bab{ek iz OOZ Maribor je v nadaljevanju 

povedal, da v sekcijah pri 

Obmo~ni obrtno-podjetni{ki zbornici 

Maribor è vrsto let prispevajo 

nagrade za mlade raziskovalce 

Tehni{kega {olskega centra Mari - 

Med 11 inovacijskimi predlogi 

in raziskovalnimi nalogami je 

prvo mesto pripadlo dijakoma 

Luki Le{niku in Lovru Metiko{u 

z napravo za termosublimacijo s 

podro~je veterine, inovacijskim 

predlogom, ki so ga kot izum è 

patentirali in ki bo prispeval k 

ohranjanju zdravja na{ih ~ebel. 

Dneva inovatorjev in raziskovalcev 

so se udeleìli {tevilni gostje, 

V imenu OOZ Maribor je zbrane pozdravil Marko Bab{ek 

20


IZOBRA@EVANJE 

bor, da podpirajo raziskovalno 

dejavnost dijakov in jim pomagajo 

ter da so vselej na razpolago z 

nasveti. Sodelovanje dijakov {ole 

in obrtnikov pri njihovih inovacijskih 

predlogih, ki jih vsako leto 

predstavijo ob dnevu inovatorjev 

in raziskovalcev Tehni{kega {ols - 

ke ga centra Maribor, je dobro, vezi 

med centrom in {olo so mo~ne in 

trdne in iz leta v leto pristnej{e. 

Sledila so strokovna predavanja o 

osnovah varjenja, Antona Pristavca 

z Univerze v Mariboru, o opremi za 

delavnico in urejenosti delavnice s 

SOS vlo`ki Tomislava Brklja~i}a iz 

tovarne Unior ter o izdelavi navoja 

v tankostenskem profilu Andreja 

[tanglerja, predstavnika podjetja 

MI Stroj. 

Nato so dijaki predstavili svoje inovacijske 

predloge in raziskovalne 

naloge. Med enajstimi predstavljenimi 

inovacijskimi predlogi sta 

bila dva s podro~ja biotehnike, 

kmetijstva in ìvilstva, in sicer 

izpuljevalec vinske trte za kr~enje 

vinogradov ter naprava za za{~ito 

vrtnin pred rde~imi polì. Dva inovacijska 

predloga in ena raziskovalna 

naloga so bili s podro~ja prometa 

in logistike, in sicer obnova 

starodobnega motornega kolesa 

MZ in motornega kolesa Solex ter 

elektromotorni pogon motornega 

kolesa. S podro~ja strojni{tva sta 

bila predstavljena raziskovalna 

naloga Obnova starodobnega mo - 

tornega kolesa Tomos ter inovacijski 

predlog Nadgradnje terenskega 

vozila Marka Leskovarja, ki je nadgradil 

lani predstavljeno terensko 

vozilo. Dve raziskovalni nalogi s 

podro~ja naravne in kulturne de - 

di{~ine sta obsegali obnovi starodobnega 

motornega kolesa Tomos in 

motornega kolesa Puch. V postopku 

patentne za{~ite je inovacijski 

predlog Ven~eslava Mlakarja, dijaka 

tretjega letnika, poimenovano 

nevidni cevni nosilec. Izum s 

podro~ja gradbeni{tva je izdelal s 

pomo~jo mentorjev Vilija Vesenja - 

ka s {olskega centra in Primoà 

Bu}arja iz krovsko kleparskega 

podjetja Bu~ar. Ven~eslav je v 

predstavitvi povedal, da je è dalj 

~asa opazoval, kako se uporabljajo 

Prakti~ne nagrade za avtorje raziskovalnih nalog in inovacijske predloge je prispevala 

tudi OOZ Maribor. 

Uvodni govor ob dnevu inovatorjev in raziskovalcev [C Maribor je imel Drago 

Kamenik, ravnatelj centra. 

`lebovi in odto~ne cevi, kako se 

razlikujejo po obliki, materialu, 

barvi in na~inu pritrditve. Obiskal 

je druìnsko podjetje Bu~ar, kjer za 

pritrditev `lebov uporabljajo ob - 

jem ke, ki pa so vidne. Zato je izdelal 

»nevidni« nosilec, ki s sprednje 

strani `leba ni viden in je enostaven 

za pritrditev. Inovacijski predlog 

je v fazi patentne za{~ite. V 

podjetju Bu~ar so zainteresirani za 

izdelavo tak{nega cevnega nosilca. 

Prvo mesto in posebno pozornost 

je poèla naprava za termosublimacijo 

dijaka Luke Le{nika in Lovra 

Metiko{a. Namen oziroma cilj njunega 

inovacijskega predloga je bil, 

da sta izdelala prenosno napravo, 

ki sluì za hitro in u~inkovito zdravljenje 

~ebelje bolezni varoze. 

Izum je è patentiran. Naprava za 

termosublimacijo omogo~a hitro, 

u~inkovito in varno zdravljenje 

~ebel. Prednost naprave je v njeni 

prenosljivosti, omogo~a zdravljenje 

brez odpiranja panjev in zdravljenje 

ve~ panjev hkrati. Gre za 

prakti~no in u~inkovito napravo, 

dijaka pa sta ob predstavitvi povedala 

{e, da sta se ob prou~evanju 

problema in iskanju re{itve ter 

izdelavi naprave veliko nau~ila. Da 

je naprava zares u~inkovita pove 

tudi podatek, da sta z njeno 

pomo~jo pomagala è {tirim ~ebelarjem. 

Dijaki so za svoje raziskovalne 

naloge in inovacijske predloge prejeli 

prakti~ne nagrade in {tevilne 

~estitke. 

21

{t. 

4 



POSLOVANJE 


Svetovanje na podro~ju dodatnih pokojninskih 

zavarovanj Sklada obrtnikov in podjetnikov 

Nova pokojninska zakonodaja, 

ki velja od 1. 1. 2013 prina{a zaostrovanje 

pogojev upokojevanja, 

ki negativno vplivajo na vi{ino 

pokojnine (zvi{anje upokojitvene 

starosti, zniànje odmerne stopnje 

za izra~un pokojnine, po ve - 

~anje {tevila najbolj{ih let za 

izra~un pokojnine). 

Zdaj je pravi ~as za vas, za va{e 

zaposlene in za va{e bli`nje, da 

sklenete dodatno pokojninsko za - 

va rovanje iz ponudbe Sklada 

obrtnikov in podjetnikov. S tem 

boste pravo~asno poskrbeli za 

enega izmed temeljev va{e in njihove 

pokojninske varnosti. Odlo - 

~a te se lahko med rentnim zavarovanjem, 

ki prina{a poleg starostne 

rente tudi invalidsko in druìnsko 

rento, in prostovoljnimi ter investicijskimi 

pokojninskimi zavarovanji 

z dodatno pokojnino ali pa 

zbrana sredstva namenite za po - 

membne cilje po lastni izbiri. 

Skupno vsem pokojninskim zavarovanjem 

Sklada obrtnikov in podjetnikov 

je konzervativna in aktivna 

nalo`bena politika, ki omejuje 

tveganje in stalno pove~uje vrednost 

premoènja zavarovancev na 

zavarovalnih policah. 

Nekaj dejstev o uspe{nosti uprav - 

ljanja premoènja SOP-a zdaj in v 

preteklih letih, ko je è nastopila 

kriza: 

• Povpre~ni 3-letni donos konkurence 

pokojninskih skladov je 

7,51 % - SOP 15,72 %. 

• Povpre~ni 5 letni donos pokojninskih 

skladov je 8,61 % – SOP 

42 % 

• Glavni razlog za tak{no razliko v 

donosih je aktivno upravljanje 

premoènja, uporaba varovalk, 

ki omejujejo slabe nalo`be, vlaganja 

v varne obveznice in depozite 

dobro stoje~ih bank, nizki 

stro{ki poslovanja. 

• SOP je edini ponudnik prostovoljnih 

pokojninskih zavarovanj, 

ki je v 100-odstotni lasti zavarovancev, 

zaradi ~esar tudi vsi 

u~inki pripadajo zavarovancem. 

SOP je namre~ organiziran kot 

vzajemna dru`ba, ki deluje iz - 

klju~ no v interesu ter v korist 

svojih zavarovancev in to je 

pred nost, na kateri bomo gradili 

tudi v prihodnje 

Zastopnik SOP-a za podro~je 

Maribora in okolice vam bo z veseljem 

individualno svetoval pri 

izbiri najprimernej{ih pokojninskih 

zavarovanj za vas, va{e dru - 

ìnske ~lane in va{e zaposlene. 

Pripravil vam bo tudi informativni 

izra~un, tako da se boste laè 

odlo~ili med predlaganimi variantami. 

Z zastopnikom se lahko sestanete v 

svetovalni pisarni v B objektu 

Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice 

Maribor na Titovi c. 63 v Ma - 

riboru. V pisarni bo v ponedeljek 

22. 4. 2013 in ~etrtek, 25. 4. 2013 

od 13:00 do 16:00. Po predhodnem 

dogovoru pa vas tudi obi{~e. 

Zastopnik je dosegljiv na {tevilki 

070 500 705 ali na brezpla~ni 

{tevilki SOP 080 19 56. 

§ 

Vabimo vas na brezpla~en posvet 

Informacijske storitve v oblaku – 

konkuren~na prednost za obrtnike in podjetja 

@elimo vam predstaviti pristop informacijske podpore poslovanju, 

ki je lahko dobrodo{el za vsakega obrtnika, mikro ali majhno podjetje, 

ki nima lastnega IT kadra in investicijskih sredstev za ta namen. 

Namen posveta je seznanitev obrtnikov in podjetnikov s takim pristopom 

in storitvami, s poudarkom na prispevku k zmanj{anju stro{kov, 

po ve ~a nju kakovosti dela ter posledi~no dvigu konkuren~nosti podjetja. 

Tako kot ne dvomimo v ponudnika 

telekomunikacijskih storitev, 

dobavitelja elektrike, komunalo, 

tako verjamemo tudi svojemu uveljavljenemu 

ponudniku informacijskih 

storitev v oblaku. 

Posvet bomo izvedli v ponedeljek, 

22. 4. 2013, ob 17. uri v Izo bra - 

22


POSLOVANJE 

èvalni dvorani Doma obrtnikov 

Maribor na Titovi c. 63 v Mariboru. 

Predviden zaklju~ek je ob 19. uri. 

Na posvetu bomo podali odgovore 

na vpra{anja: 

• Kaj so storitve v oblaku? 

• Zakaj zunanje izvajanje informacijskih 

storitev? 

• Kaj so prednosti informacijske 

podpore kot storitve? 

• Kako prispevajo k dvigu konkuren~nosti? 

• in mnoga druga … 

V nadaljevanju navajam kratki opis 

informacijskih storitev, ki jih 

obrtniki in podjetniki lahko dobijo 

v omenjeni obliki. Opis je namenjen 

morebitni va{i objavi v reviji. 

Poslovni ra~unalnik (prenosnik) 

Pozabite na teàve z ra~unalnikom! 

Poslovni prenosnik omo go - 

~a, da takoj ob vklopu pri~nete 

delati, za uporabni{ko podporo pa 

se zanesete na nas. Ker gre za 

najem, se izognete tudi stro{kom 

investicije in lastni{tva. 

Spletna stran 

Spletna stran je va{ ambasador na 

spletu. Z dobro spletno stranjo 

lahko stranko prepri~ate, da se bo 

med vsemi ponudniki odlo~ila 

prav za vas. Pove~ajte svojo prepoznavnost 

in povpra{evanje po 

va{i ponudbi. 

Spletna trgovina 

Spletna trgovina je u~inkovito prodajno 

orodje, za katerega ne potrebujete 

dodatnih zaposlenih, prostorov, 

niti zalog. Ujemite trend 

spletnega nakupovanja: svojim 

strankam omogo~ite, da pri vas 

nakupujejo kadar koli in od kjer 

koli! 

Poslovni adresar 

Poveìte koledar, imenik kontaktov 

in va{ seznam elektronskih 

naslovov strank v eni aplikaciji in 

tako ustvarite celosten pregled nad 

tem, kdaj, s kom in kako poslujete. 

Prihranite ~as, bolj u~inkovite 

izkori{~ajte prodajne prilo`nosti in 

navdu{ite svoje stranke. 

Poslovna e-po{ta 

Poslovna e-po{ta z uporabni{kim 

vmesnikom v slovenskem jeziku 

lahko zagotavlja vse funkcionalnosti 

lastnega Microsoft Exchange 

stre`nika, obseg storitve pa je 

mogo~e sproti prilagajati va{im trenutnim 

potrebam. 

Projektno vodenje 

Projektno vodenje je spletna aplikacija, 

ki omogo~a najenostavnej{e 

delo z va{imi projekti. Preprosto in 

u~inkovito! 

Poslovno sredi{~e 

Storitev Poslovno sredi{~e u~inkovito 

re{uje izziv dinamike tim - 

skega dela. Ob privla~ni uporabni{ki 

izku{nji zmanj{uje ~asovne 

izgube in pove~uje preglednost 

sodelovanja. Omogo~a enostavno 

sodelovanje na dokumentih in projektih, 

komuniciranje po principu 

druàbnih omreìj (zid, klepet …), 

dosegljivost od koder koli, kadar 

koli in prilagoditev potrebam 

va{ega delovnega procesa. 

Storitve so last podjetja Avtenta, 

~lanice skupine Telekom Slovenije 

(jamstvo za kakovost in varnost). 

Blagovna znamka storitev je 

http://now.avtenta.si/ 

Predstavitev predavatelja na po - 

svetu: 

Mitja Kova~i~ je diplomiral na 

Fakulteti za elektrotehniko, ra~u - 

na lni{tvo in informatiko Univerze 

v Mariboru, nato pa zaklju~il 

podiplomski specialisti~ni {tudij 

na Fakulteti za organizacijske vede 

s podro~ja organizacije in me ned` - 

menta informacijskih sistemov. Od 

leta 1987 se ukvarja z ra ~u - 

nalni{tvom in informatiko. Leta je 

opravljal tudi vodstvena dela v 

slu`bi za informatiko. Vodil je IKT 

programe in IKT projekte elektronskega 

poslovanja ter vrsto 

mednarodnih projektov, ki jih 

sponzorira evropska komisija. Je 

IPMA certificiran senior projektni 

menedèr in predava na vi{ji {oli 

za informatiko. 

Prijava na posvet: 

Svojo udele`bo nam, prosim, potrdite 

na elektronski naslov: 

boris.licen@ozs.si ali telefon: 

02 3303 500. 

Veselimo se sre~anja z vami! 

OOZ Maribor 

Mali oglas 

Na dobri lokaciji na Pobre`ju (Maribor) oddam na novo in moderno 

opremljen frizerski salon. 

Ve~ informacij lahko dobite na telefonski {tevilki: 040 332 191. 

23

{t. 

4 



POSLOVANJE 


Mag. Hermann Klokar – Na{ nasvet – va{ uspeh 

Dav~no svetovanje • Podjetni{ko svetovanje 

Na{e vodilo: zaupanje, kompetenca, neodvisnost, osebnost 

A 91v25 Kuhnsdorf • Fernando-Colazzo-Platz 5 • T +43(0)4232 / 89 333-0 • F +43(0)4232 / 89 333-4 

hermann@klokar.at • www.klokar.at 

Mag. Hermann Klokar 

Dav~ni svetovalec 

Gospodarski svetovalec 

Ustvarjamo va{o prihodnost 

Na{a dav~na pisarna je bila ustanovljena 

leta 1993 in pridobili smo si 

{tevilne stranke iz južne Koro{ke. 

Delujemo s prizadevnim in kakovostnim 

kadrom strokovnih sodelavcev. 

Poleg klasi~ne ga dav~nega 

svetovanja smo si za teži{~e izbrali 

tudi podjetni{ko svetovanje. Na{o 

pisarno {e posebej odlikuje u~inkovit 

osebni servis. Svetujemo tudi v 

slovenskem jeziku in tako lahko 

tesno sodelujemo z mednarodnimi 

dav~nosvetovalnimi družbami v 

sosednji državi Sloveniji. 

Dav~no svetovanje 

• Stalno spremljanje va{ega knjigovodstva 

z zanesljivimi sodelavci 

Eksterna obdelava va{ega ra~u - 

no vodstva 

• Strokovna izdelava letnega za - 

klju~ ka 

Pomembno za va{e podjetje 

• Izdelava obratnih in zasebnih 

dav~nih napovedi 

Zmanj{anje dav~ne obremenitve 

• Obra~unavanje pla~ za osebje 

Kompetenca na zapletenem pod - 

ro~ ju 

• Ocenjevanja in analize za va{e 

operativno poslovanje 

Solidni podatki za va{a na~rtovanja 

v zvezi s podjetjem 

• Zastopanje pred oblastmi in 

uradi 

Podjetni{ko svetovanje 

• Svetovanje ob ustanavljanju 

pod jetij 

• Svetovanje mladim podjetnikom 

- pomo~ pri {tartu v podjetni{tvo 

• Podjetni{ko in menedžmentsko 

svetovanje 

- tu veljata kontinuiteta in zaupanje 

• Optimirinajte svoje pravne oblike 

- družba ali individualno podjetje? 

• Marketing 

• Sodelovanje pri izbiri osebja 

- ~lovek, najpomembnej{i kapital 

podjetja 

• Svetovanje glede predaje obrata/prenehanja 

obratovanja 

- ko~ljivo obdobje v razvoju podjetja 

Poleg dav~nega in gospodarskega 

svetovanja vam nudimo {e pravno 

pomo~ na vseh pravnih podro~jih s 

pomo~jo priznanih pravnih strokovnjakov. 

Mali oglas 

V najem oddam delno opremljen uli~ni lokal v velikosti 125 m2 s centralnim ogrevanjem, primeren za frizersko, 

kozmeti~no, pedikersko ali podobno poslovno dejavnost. Lokal se nahaja na naslovu Glavni trg 2 v 

Mariboru. Ugodna najemnina po dogovoru. Lokal je mo`no tudi odkupiti. 

Kontakt: 041 668 306 

24


SEKCIJE 

Sekcija avtoserviserjev vas vabi na strokovno ekskurzijo 

Incheba Expo Bratislava Avtosalon 

Bratislava – Neìdersko jezero 

Datum potovanja: 26.–27. 4. 2013 

Razstavni prostor: 40.000 m 2 , 

obiskovalcev: pribli`no 200.000, 

razstavljavcev: 74 doma~ih in 

tujih, avtomobilskih znamk: 42 

1.dan: 

Odhod avtobusa ob 5. uri. Vo`nja 

na relaciji Maribor–Graz. Postanek 

na enem izmed motelov Landzeit, 

kavica in nadaljevanje poti do 

Bratislave. Po prihodu v slova{ko 

prestolnico obisk mednarodnega 

sejma Avtosalon Bratislava vse do 

17. ure, ko je predviden odhod v 

hotel. Nastanitev v hotelu in ve ~er - 

ja v mestni gostilni. No~itev. 

2.dan: 

Po zajtrku ogled mesta in mestnih 

zanimivosti v spremstvu lokalnega 

vodnika: grad, [kofovska pala~a, 

gledali{~e, parlament, tr`nica ... in 

prosto za nakup spominkov ter 

vo`nja na relaciji Bratislava–Eisen - 

stadt, ogled glavnega mesta Gra - 

di{~anske: dvorec Esterhasy, termalno 

kopali{~e, katedrala … 

nadaljevanje vo`nje do kraja Rust 

ob Neìderskem jezeru, kosilo pri 

ciganih ali taverni ob glasbi. Sledi 

degustacija vin, in ~e bo lepo 

vreme, vo`nja z ladjo po Neìderskem 

jezeru. Povratek proti domu s 

prihodom v poznih ve~ernih urah. 

Cena potovanja 

135,00 EUR/min 40 oseb 

146,00 EUR/min 30 oseb 

Sklad za izobraèvanje Maribor 

vra~a stro{ke ogleda po veljavnem 

poslovniku po prejeti vlogi za 

povra~ilo. Pristopno izjavo za ~lanstvo 

(delavci in obrtniki 5 EUR + 

DDV na osebo in na mesec) in 

vlogo za povra~ilo najdete na njihovi 

spletni stani www.sidspmb.si 

V ceno je vklju~eno: 

– avtobusni prevoz po programu ( 

TV, klima, hladilnik), cestnine, 

takse in pristojbine, hotelskogostinske 

storitve po programu na 

bazi no~itev z zajtrkom v hotelu*** 

v centru, ve~erja v Bratislavi 

v doma~i gostilni, sejemska karta, 

degustacija vin v kleti ob Neìderskem 

jezeru, vo`nja z ladjo po jezeru, 

vsi ogledi po programu: 

Eisenstadt, Bratislava, Rust, vodenje 

vodnika z licenco in obveznega 

lokalnega vodnika, nezgodno zavarovanje 

potnikov v ~asu potovanja, 

20%-DDV, organizacija potovanja. 

Dopla~ilo: kosilo drugi dan v 

mestu Rust ob Neìderskem jezeru 

pribli`no 15 EUR, odvisno od 

menija. 

Rok prijave: do 16. 4. 2013. Na 

voljo je le {e nekaj prostih mest! 

Pisne prijave sprejema Obmo~na 

obrtno-podjetni{ka zbornica Mari - 

bor, Lea Polajnar tel: 02/330 35 10; 

GSM 051 662 119 ali po e-po{ti 

leonida.polajnar@ozs.si 

Prijavnico najdete na spletni strani 

www.ponudba-obrti.com/maribor 

Vljudno vabljeni! 

KONG-G d.o.o. 

2201 Zgornja Kungota, Kozjak nad Pesnico 72 

Tel., fax: 02/ 656 06 06 gsm: 031/ 709 714 

e-mail: kongg@siol.net, www.kong-g.si 

✓ Strojegradnja 

✓ Klju~avni~arstvo 

✓ Transportna oprema 

✓ Tovorna dvigala 

✓ Hidravlika in pnevmatika 

✓ Lasten inèniring 

25

{t. 

4 



SEKCIJE 

Gostinci na 

sejem v Pore~ 

?Í Leonida Polajnar 

Sekcija gostincev je tokratno 

stro kovno ekskurzijo organizirala 

pri na{ih sosedih. Njeni ~lani so 

si v sodelovanju s Skladom za 

izobraèvanje Maribor ogledali 

28. mednarodni sejem prehrane, 

pija~e in opreme za turizem. Stro - 

kovno popotovanje po Istri so 

zdruìli s primeri dobre prakse in 

strokovnim prepoznavanjem tartufov 

ter olj~nega olja v Istri. 

20. marca so se potniki z avtobusom 

odpeljali iz Maribora proti 

Istri. Jutranji prihod v Pore~ je do - 

voljeval {e ogled starega mestnega 

jedra, nato pa je skupina obiskala 

28. mednarodni sejem prehrane, 

pija~e in opreme za turizem. Pozno 

popoldne so se namestili v hotelu, 

nato pa so se odpravili proti Bu - 

jam, kjer so jim najprej pripravili 

presene~enje, in sicer degustacijo 

istrskih vin, kasneje pa sprejem v 

prijazni doma~i konobi La Paren - 

za na, kjer je “ìrija” gostincev s 

{tajerskega konca morala priznati, 

da je bila ve~erja v programu kot 

primer dobre prakse v Istri odli~na. 

K dobri oceni so pripomogli tudi 

prijazno osebje, samo okolje in 

glasba. 

Drugi dan po zajtrku, ki je bil prav 

tako svojevrstna izku{nja, kakr{no 

v hotelih te`ko najde{, je bilo treba 

pohiteti proti Vabrigi, kjer so go - 

stinci obiskali priznanega proizvajalca 

olj~nih olj. Gospoda Anton in 

Nivio sta ponosno predstavila stoletno 

tradicijo proizvodnje istrskega 

olj~nega olja. V veliko zadovoljstvo 

jima je bilo predstaviti svoja 

C & P istrska extra devi{ka olja 

visoke kakovosti. Pridobivajo jih iz 

1500 lastnih olj~nih dreves, pridelajo 

pa 2,5 tone olja izklju~no s 

hladnim stiskanjem. Od sort so na 

predavanju bila omenjena: pore{ka 

Ro{injola, Istrska belica, Leccino in 

Pendolino. Gostitelj je nazorno 

predstavil, kako se olje preizku{a 

in ugotavlja njegovo kvaliteto ter 

sveìno. Po degustaciji in predavanju 

je bilo vsem jasno, zakaj se ta 

tolikokrat nagrajena olja uvr{~ajo v 

sam vrh kakovosti. Po degustaciji 

{tirih nagrajenih olj, sardelah in 

bakalarju so se udeleènci odpravili 

proti osr~ju Istre, do Moto - 

vuna, ki spada med najstarej{a istrska 

mesta. Mesto spomenik stoji 

na 277 m visokem hribu in {e 

danes kaè srednjeve{ko podobo. 

Ogledali so si: mestna vrata, renesan~no 

mestno hi{o, farno cerkev 

sv. Stjepana in pro~elja starih srednjeve{kih 

hi{. Sledil je obisk vasi 

Livade, ki se nahaja v sredi{~u 


stoletnega Motovunskega gozda, v 

dolini reke Mirne, in slovi kot 

najve~je nahajali{~e tartufov visoke 

kakovosti; med njimi je tudi najbolj 

iskan beli tartuf. Prijazni 

doma~ini so predstavili to svojo 

specialiteto in pripravili okusno 

poku{njo tartufov in vin. Polni 

kulinari~nih doìvetij so ude le - 

èn ci istrskega potovanja pre~kali 

slovensko mejo in v Kopru obiskali 

{e oljarno Hrvatin, znano po najmodernej{i 

stiskalnici olj za lastnike 

olj~nih nasadov, ki nimajo svoje 

stiskalnice. Predstavili pa so {e 

svoje olje, saj imajo v lasti tudi svoj 

olj~ni nasad. Polni znanja o olj~ - 

nem olju in tartufih so se ~lani 

sekcije gostincev odpravili proti 

Ma riboru. 

^lani sekcije za gostinstvo in turizem, ki so si ogledali Pore~ in sejem PROMO. 

Obisk oljarne Hrvatin v Kopru 

Splo{ni pogoji Euroval, d. o. o., so sestavni del potovanja in so na voljo v agenciji ali na spletni strani www.euroval.si! 

26


SEKCIJE 

Sekcija za gostinstvo in turizem 

Sekcija za gostinstvo in turizem vabita na strokovno ekskurzijo: 

Pivovarna La{ko in Roga{ka hotel Slatina 

Datum potovanja: ponedeljek, 15. 4. 2013 

Tokrat pripravljamo strokovno 

ekskurzijo za nosilce dejavnosti 

in vodilne delavce v gostinstvu. 

Ogledali si boste Pivovarno La{ - 

ko in se udeleìli strokovne 

predstavitve to~enja piva in ravnanja 

s to~ilnimi napravami. 

V primeru dobre prakse boste obiskali 

hotel Slatina, kjer se vam bo 

predstavila mesarija @erak s svojim 

programom (»gril« program, klobase 

...). Sledila bosta ogled vinske 

kleti in degustacija vin. Tiste, ki pa 

jih bolj zanima {e preostala ponudba 

hotela, si bodo lahko ogledali 

hotel in se tudi brezpla~no okopali 

v hotelskem bazenu. Zaklju~ek 

strokovne ekskurzije bo v hotelu 

Slatina, kjer nam bodo postregli s 

svojo sladico in kavico. 

Odhod z avtobusom ob 8.00 

izpred OOZ Maribor Titova c. 63, 

2000 Maribor 

Za ~lane Sklada za izobraèvanje 

Maribor (delavce in delodajalce, ki 

pla~ujejo prispevek tudi zase) bo 

stro{ek prevoza in degustacije po - 

rav nal Sklad. Za ne~lane je stro{ek 

na osebo 25 EUR. 

Izpolnite priloèno prijavnico. 

Prijave so mo`ne do zasedbe mest. 

[tevilo mest je omejeno na 35 

oseb, zaradi velikega interesa 

pohitite s prijavo! 

Marjan Vidovi~ l.r. 

predsednik sekcije za gostinstvo 

in turizem 

Prijavnica – Strokovna ekskurzija (Pivovarna La{ko, @erak) 15. 4. 2013 

✃ 

Naziv firme 

Naslov 

Telefon 

Dav~na {tevilka 

prijavljam na strokovno ekskurzijo naslednje udeleènce: 

Datum: 

@ig in podpis delodajalca: 

Prijavnico po{ljite na OOZ Maribor, Titova c. 63, 2000 Maribor; po fax-u: 02 30 00 491 GSM 051 662 119 

ali po elektronski po{ti leonida.polajnar@ozs.si 

Obvestilo za ~lane Sekcije za promet OOZ Maribor 

Vabimo Vas na zbor cestnih prevoznikov, ki bo v 

soboto, 20. aprila 2013, ob 10. uri v sejni dvorani 

Ur{ka na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani 

(Dunajska cesta 18). 

Na zboru bodo nekateri ~lani OZS prevozniki 

blaga in potnikov v cestnem prometu predstavili 

najbolj pere~o problematiko v dejavnosti ter zahtevali 

dokon~no razre{itev vpra{anj, ki ovirajo njihovo 

delovanje. 

Na tem zboru se bodo tudi dogovorili o svojih 

nadaljnjih korakih, ~e se problematika ne bo 

razre{ila. 

Bojan Pe~nik mag. logistike, sekretar Sekcije za promet 

OZS 

27

{t. 

4 



SEKCIJE 

Sekcija je imela svoj prvi zbor v 

letu 2013 kot obi~ajno v ponedeljek, 

4. marca, v Izobraèvalni 

dvorani Doma Obrtnikov Mari - 

bor. Predsednik sekcije Ratimir 

Krznari~ je è v uvodu poudaril, 

da postaja vedno bolj pomembno 

pravo~asno informiranje in izo - 

bra èvanje ~lanov. Prav tako sta 

vedno pomembnej{a tudi skrb za 

zdravje in varnost v salonih. 

ja orodij za spletno promocijo podjetij 

(spletna stran, dru`bena spletna 

omre`ja, Facebook, Linked In, 

Okolje Google in Google+). 


Leto{nji prvi zbor Sekcije frizerjev in kozmetikov 


Predzadnja to~ka dnevnega reda 

so bile aktualne informacije Sklada 

za izobraèvanje Maribor. Sekre - 

tarka je spregovorila o novem pravilniku 

o pogojih vra~anja in 

aktivnostih sklada. Nazadnje pa je 

~lanica Mateja predstavila problematiko 

pri odprtju salona za manikiro. 

Teàva je v tem, ker za opravljanje 

te dejavnosti ni na voljo formalne 

izobrazbe, le NPK, ki ga 

izvajajo na kozmeti~ni {oli. Sku - 

pina ~lanic, ki se je podpisala pod 

pobudo, naslovljeno na zbornico, 

bi èlela, da se zakonsko uredi, da 

bo mogo~e registrirati salone za 

manikiro. Sedanja zakonodaja tega 

ne dopu{~a, zato je zbor potrdil 

sklep, da se zbornica sekcija zavzame 

za ureditev tega problema. 

Po uvodnem pozdravu predsednika 

sekcije so ~lanice in ~lani prisluhnili 

predavateljici Romani 

Mernik (FININVEST, d. o. o.), ki je 

predstavila novosti v zvezi z Za - 

konom o DDV. Na prakti~nih primerih 

je nosilce dejavnosti seznanila 

s tem, kako pomembno je 

poznavanje finan~nega poslovanja, 

kljub temu da ra~unovodstvo ve - 

~i noma vodijo ra~unovodski servisi. 

Kako in kdaj prestopiti iz zavezanca 

v »pav{alista«, je treba dobro 

presoditi in upo{tevati ve~ dejavnikov. 

Naslednja tema je bila posve~ena 

skrbi za zdravje in po~utje v salonih. 

Bojan Kova~ iz podjetja BOKO 

je predstavil nevarnosti frizerskega 

poklica in izbolj{anje obi~ajnih 

pogojev dela v salonih. Na zanimiv 

in prodoren na~in je predstavil razvoj 

poklica in na~in dela neko~ in 

danes. Ponazoril je tiste skrite 

pasti, ki jih sre~ujejo v salonih, od 

neprimerne razsvetljave, stolov za 

delo, do prehrane in tudi neprimerne 

drè in s tem pomen razgibavanja. 

Iz Centra ~love{kih virov je predstavnica 

predstavila Regijsko {ti - 

pen dijsko shemo za Podravje in s 

tem mo`nosti pridobitve sofinanciranja 

kadrovske {tipendije. Kot 

drugi produkt pa je predstavila 

brez pla~no usposabljanje s pod ro~ - 

Romana Mernik je predstavila novosti na podro~ju Zakona o DDV. 

Bojan Kova~ je posku{al ozavestiti, kako rizi~en je lahko frizerski poklic. 

28


Sekcija mizarjev aktivno v letu 2013 

SEKCIJE 


Sekcija mizarjev se je tako kot 

vsako leto tudi letos udeleìla 

informativnih dnevov na Lesar - 

ski {oli. Predsednik sekcije An - 

ton Fidler je v sklopu predstavitve 

{ole in programa s strani ravnatelja 

Ale{a Husa predstavil 

vlogo sekcije na Obmo~ni obrt - 

no-podjetni{ki zbornici Maribor 

pri poklicnem izobraèvanju 

dijakov. 

V sklopu izobraèvanja morajo 

dijaki opraviti obvezno prakti~no 

usposabljanje z delom zunaj {ole, 

pri delodajalcih, ki imajo verificirana 

u~na mesta. Bodo~im dijakom 

so pripravili kulturni program, 

ogledali pa so si tudi {olo in 

razstavljene izdelke. Najbolj atraktivne 

so bile pru~ke; bilo jih veliko 

in vsaka je bila izdelana iz 

druge vrste lesa. Razstavo so po - 

ime novali kar »drevesne vrste v 

pru~kah«. 

Sekcija mizarjev je za svoje ~lane v 

sodelovanju s sekcijo lesnih strok 

na OZS in sekcijo mizarjev na OOZ 

Ptuj organizirala strokovni ogled 

specializiranega sejma za mizarje 

BWS v Salzburgu. Gre za è drugo 

zdruìtev slovenskih sekcij v skupno 

organizacijo. 

Predsednik sekcije Anton Fidler in ravnatelj Ale{ Hus na informativnem dnevu 

Razstava: drevesne vrste v pru~kah v avli Lesarske {ole 

Telefonske {tevilke in naslovi e-po{tnih predalov OOZ Maribor: 

02/330-35-00 Hi{na centrala / maribor@ozs.si 

02/300-04-91 Telefaks 

02/330-35-04 Boris Li~en / boris.licen@ozs.si 

041/355-135 

02/330-35-05 Majda Horvat / 

majda.horvat-turk@ozs.si 

02/330-35-06 Viktorija Vodu{ek / 

vika.vodusek@ozs.si 

02/330-35-10 Leonida Polajnar / 

leonida.polajnar@ozs.si 

051/662-119 

29

{t. 

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST 




Obra~un obveznosti za zasebnike 

za mesec marec 2013 

Bruto 

zavarovalna 

osnova 

1. Minimalna pla~a: 

Prispevki 

PIZ 

(24,35 %) 

Prisp. za zdrav. zav. 

zdr. po{. pokl. bol. 

(13,45 %) 

2. Zavarovalna osnova - 60 % povpre~ne pla~e: 







Prisp. za por. 

var. in zaposl. 

(0,40 %) 

783,66 EUR 190,82 EUR 105,40 EUR 3,13 EUR 

914,28 EUR 222,62 EUR 122,98 EUR 3,65 EUR 

1.371,42 EUR 333,94 EUR 184,46 EUR 5,48 EUR 

1.828,56 EUR 445,26 EUR 245,94 EUR 7,32 EUR 

2.285,70 EUR 556,56 EUR 307,42 EUR 9,15 EUR 

2.742,84 EUR 667,88 EUR 368,91 EUR 10,97 EUR 

3.199,98 EUR 779,20 EUR 430,40 EUR 12,80 EUR 

Doseèna osnova 

v EUR 

za leto 2012 

Do vklju~no 

9.156,72** 

Nad 9.156,72 do 

vklju~no 18.305,64*** 

Nad 18.305,64 do 

vklju~no 27.458,46 

Nad 27.458,46 do 

vklju~no 36.611,28 

Nad 36.611,28 do 

vklju~no 45.764,10 

Nad 45.764,10 do 

vklju~no 54.916,92 

Nad 54.916,92 do 

vklju~no 64.069,74 

Doseèna osnova 

v EUR 

za leto 2011 

Do vklju~no 

8.977,20** 

Nad 8.977,20 do 

vklju~no 18.295,80*** 

Nad 18.295,80 do 

vklju~no 27.443,70 

Nad 27.443,70 do 

vklju~no 36.591,60 

Nad 36.591,60 do 

vklju~no 45.739,50 

Nad 45.739,50 do 

vklju~no 54.887,40 

Nad 54.887,40 do 

vklju~no 64.035,30 

3.657,12 EUR 890,51 EUR 491,88 EUR 14,63 EUR 

Nad 64.069,74 

Nad 64,035,30 

Zavezanec pla~a prispevke do 15. 4. 2013. V enakem roku mora dav~nemu organu predloìti obra~un prispevkov na predpisanem 

obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Pla~ilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega 

dav~nega urada, od 1.10.2011 na nove vpla~ilne ra~une. 

S 1. 10. 2011 velja v Republiki Sloveniji nov na~in pla~evanja 

davkov in prispevkov za socialno varnost. 

Ve~ o tem si lahko preberete na spletni strani DURS: 

http://www.durs.gov.si/si/aktualno/nov_nacin_placevanja_dav 

kov_s_1_10_2011/. 

Vi{ina obveznosti za zasebnike, ki iz naslova opravljanja 

dejavnosti niso zavarovani (dopolnilna dejavnost) in so ~lani 

obrtne zbornice 

S 1. 10. 2011 veljajo novi transakcijski ra~uni za pla~ilo 

obveznosti zasebnikov, ki opravljajo dopolnilno dejavnost 

(niso zavarovani iz naslova opravljanja dejavnosti). 

Mese~ne obveznosti zna{ajo: 

Od 1. aprila 2012 dalje – PIZ: 32,14 EUR vpla~ane na ra~un: 

0110 0888 2000 003, sklic: D[–44008 (D[ je va{a dav~na {tevilka) 

Od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 zna{a zdravstvo: 4,55 EUR 

mese~no. Vpla~ane na ra~un 0110 0888 3000 073, sklic: 

D[–45004 (D[ je va{a dav~na {tevilka) 

Zasebniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost doma~e in umetnostne 

obrti, pla~ujejo obveznosti, kot je navedeno zgoraj. 

Povpre~na bruto pla~a za mesec januar 2013: 

1.523,80 EUR 

Mesec marec 2013 je imel 

21 delovnih dni (168 ur). 

Predhodna akontacija dohodnine za leto 2013 

(pla~evanje predhodne akontacije dohodnine od dohodka, 

doseènega z opravljanjem dejavnosti) 

Zakon o dav~nem postopku (ZdavP-2) dolo~a, 

da se predhodna akontacija dolo~i v vi{ini akontacije dohodnine 

po zadnjem obra~unu akontacije dohodnine od tega 

dohodka, pla~a pa se v mese~nih obrokih (~e presega 400 

evrov) ali trimese~nih obrokih (~e ne presega 400 evrov). 

Obroki dospejo v pla~ilo zadnji dan obdobja, na katerega se 

nana{ajo, in morajo biti pla~ani v 10 dneh po dospelosti. 

S 1. 10. 2011 novi vpla~ilni ra~un za pla~ilo akontacije dohodnine, 

in sicer: 0110 0888 1000 030 sklic: SI 19 D[-40002 (D[ je 

va{a dav~na {tevilka). 

* Povpre~na bruto pla~a za januar 2013 (PP), v EUR (kon~ni podatki) 

** Minimalna pla~a za leto 2012 

*** Povpre~na bruto pla~a zaposlenih v RS za leto 2012, v EUR (kon~ni 

podatki) 

30


SEKCIJE 

Revija Energetik ob 20-letnici prejela priznanje 


Sekcija in{talaterjev energetikov 

in Izobraèvalni center OZS sta 

tudi letos organizirala strokovno 

sre ~an je in{talaterjev energetikov 

pri Obrtno-podjetni{ki zbornici 

Slo ve nije, tokrat v termah Zre~e. 

Zelo so se potrudili, da je bil 

program raznolik in kakovosten, 

v odmorih pa je bilo dovolj ~asa 

tudi za navezovanje poslovnih 

stikov in druènje. 

Osrednji del programa v petek je 

bil namenjen strokovnemu posvetu 

in predstavitvi novosti le to{ njih 

pokroviteljev. V uvodu je predaval 

profesor dr. Vincenc Bu ta le s Stroj - 

ne fakultete v Ljubljani o evropskih 

predpisih in zakonodaji na pod - 

ro~ju energetike in energetsko 

u~inkovite gradnje. Predavatelj 

Mirt Martelanc, univ. dipl. in`. str., 

iz Inènirske zbornice Slovenije, 

ki je tudi predsednik Komisije za 

dobro prakso, je predstavil predpise 

in priporo~ila glede izvajanja 

strojnih in{talacij in pridobitvi 

uporabnega dovoljenja za zgrajene 

objekte: udeleènci pri graditvi 

objektov, projektna dokumentacija 

in soglasja, gradnja in izvajanje 

strojnih in{talacij, tehni~ni pregled 

in pridobitev upo rabnega dovoljenja. 

V popoldanskem ~asu so bile tako 

kot vsako leto predstavljene fi - 

nan~ ne spodbude za ukrepe u~in - 

ko vite rabe in obnovljive vire energije. 

Mag. Vesna ^rnilogar iz EKO 

Sklada je po predstavitvi odgovarjala 

na vpra{anja udeleèncev in 

razvila se je pomembna razprava 

~lanov, ki so predstavili konkretne 

probleme s terena. 

Strokovno sre~anje in{talaterjev energetikov pri Obrtno-podjetni{ki zbornici Slovenije 

Podelitev priznanja ob 20. obletnici revije Energetik (Jernej Dolinar in Danilo Brdnik) 

Zelo dobro pa je v nadaljevanju 

udeleènce Jurij Srhoij (Poslovno 

svetovanje Jure Srhoij, s. p.) seznanil 

o tem, kaj prina{ata nova po - 

kojninska in delovnopravna reforma. 

Zaklju~ek prvega dne je bil namenjen 

obeleìtvi 20-letnice izhajanja 

revije ENERGETIK, projekta sekcije 

in{talaterjev energetikov Ma ri - 

bor (SIEM). Nekaj besed je o razvoju 

revije povedal predsednik sekcije 

in glavni urednik Danilo Brdnik. 

Po sve~ani predaji priznanja republi{ke 

sekcije iz rok predsednika 

Jerneja Dolinarja je sledila skup - 

{~ina sekcije. Obravnavali so problematiko 

v dejavnosti in usmeritve 

za nadaljnje delo sekcije ter 

izvedli nadomestne volitve v upravni 

odbor sekcije. Za nadomestnega 

~lana je bil soglasno izvoljen 

Danilo Brdnik predsednik SIEM , z 

drugim sklepom pa {e za podpredsednika. 

Za prijeten zaklju~ek 

sre~anja pa so se udeleìli delavnice, 

na kateri so spoznali nekaj trikov 

uspe{ne prodaje. 

31

od 1. aprila 2013 - ponudba obrti

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?