Zakon o prepre~evanju zamud pri pla~ilih Ogledi ... - ponudba obrti

NA[ 

POROÊVALEC 

[t.: 9, september, 2012 

REVIJA OBMO^NE OBRTNO-PODJETNI[KE ZBORNICE MARIBOR 

Tiskovina / Po{tnina pla~ana pri po{ti 2102 Maribor 

Zakon o prepre~evanju 

zamud pri pla~ilih 

Ogledi strokovnih sejmov 

Informacije za prevoznike 

v cestnem prometu 

Javni razpisi

{t. 

9 

Na{ poro~evalec 

September 2012 

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST 

Obra~un obveznosti za zasebnike 

za mesec avgust 2012 

XX 

Bruto 

zavarovalna 

osnova 

1. Minimalna pla~a: 

Prispevki 

PIZ 

(24,35 %) 

2. Zavarovalna osnova - 60 % povpre~ne pla~e: 







Prisp. za zdrav. zav. 

zdr. po{. pokl. bol. 

(13,45 %) 

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor 

Prisp. za por. 

var. in zaposl. 

(0,40 %) 

763,06 EUR 185,80 EUR 102,63 EUR 3,05 EUR 

900,84 EUR 219,35 EUR 121,16 EUR 3,60 EUR 

1.351,26 EUR 329,04 EUR 181,74 EUR 5,40 EUR 

1.801,68 EUR 438,71 EUR 242,33 EUR 7,20 EUR 

2.252,10 EUR 548,39 EUR 302,91 EUR 9,00 EUR 

2.702,52 EUR 658,06 EUR 363,49 EUR 10,80 EUR 

3.152,94 EUR 767,75 EUR 424,07 EUR 12,60 EUR 

Doseèna osnova 

za leto 2011 

(v EUR) 

Do vključno 

8.977,20** 

Nad 8.977,20 do 

vklju~no 18.295,80*** 

Nad 18.295,80 do 

vklju~no 27.443,70 

Nad 27.443,70 do 

vklju~no 36.591,60 

Nad 36.591,60 do 

vklju~no 45.739,50 

Nad 45.739,50 do 

vklju~no 54.887,40 

Nad 54.887,40 do 

vklju~no 64.035,30 

3.603,36 EUR 877,42 EUR 484,65 EUR 14,40 EUR 

Nad 63,035,30 

Zavezanec pla~a prispevke do 17. 9. 2012. V enakem roku mora dav~nemu organu predloìti obra~un prispevkov na predpisanem 

obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Pla~ilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega 

dav~nega urada, od 1. 10. 2011 na nove vpla~ilne ra~une. 

S 1. 10. 2011 velja v Republiki Sloveniji nov na~in pla~evanja 

davkov in prispevkov za socialno varnost. 

Ve~ o tem si lahko preberete na spletni strani DURS: 

http://www.durs.gov.si/si/aktualno/nov_nacin_placevanja_dav 

kov_s_1_10_2011/. 

Vi{ina obveznosti za zasebnike, ki iz naslova opravljanja 

dejavnosti niso zavarovani (dopolnilna dejavnost) in so ~lani 

obrtne zbornice 

S 1. 10. 2011 veljajo novi transakcijski ra~uni za pla~ilo 

obveznosti zasebnikov, ki opravljajo dopolnilno dejavnost (niso 

zavarovani iz naslova opravljanja dejavnosti). 

Mese~ne obveznosti zna{ajo: 

Od 1. aprila 2012 dalje – PIZ: 32,14 EUR vpla~ane na ra~un: 

0110 0888 2000 003, sklic: D[–44008 (D[ je va{a dav~na {tevilka) 

Od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 zna{a zdravstvo: 4,53 EUR 

mese~no. Vpla~ane na ra~un 0110 0888 3000 073, sklic: 

D[–45004 (D[ je va{a dav~na {tevilka) 

Zasebniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost doma~e in umetnostne 

obrti, pla~ujejo obveznosti, kot je navedeno zgoraj. 

Povpre~na bruto pla~a za mesec junij 2012: 

1.501,40 EUR 

Mesec avgust 2012 je imel 

22 delovnih dni (176 ur), 1 dan praznik. 

Predhodna akontacija dohodnine za leto 2012 

(pla~evanje predhodne akontacije dohodnine od dohodka, 

doseènega z opravljanjem dejavnosti) 

Zakon o dav~nem postopku (ZdavP-2) dolo~a, 

da se predhodna akontacija dolo~i v vi{ini akontacije dohodnine 

po zadnjem obra~unu akontacije dohodnine od tega 

dohodka, pla~a pa se v mese~nih obrokih (~e presega 400 

evrov) ali trimese~nih obrokih (~e ne presega 400 evrov). 

Obroki dospejo v pla~ilo zadnji dan obdobja, na katerega se 

nana{ajo, in morajo biti pla~ani v 10 dneh po dospelosti. 

S 1. 10. 2011 novi vpla~ilni ra~un za pla~ilo akontacije dohodnine, 

in sicer: 0110 0888 1000 030 sklic: SI 19 D[-40002 (D[ je 

va{a dav~na {tevilka). 

* Povpre~na bruto pla~a za xxx 2012 (PP), v EUR (kon~ni podatki) 

** Minimalna pla~a za leto 2011 

*** Povpre~na bruto pla~a zaposlenih v RS za leto 2011, v EUR (kon~ni 

podatki) 

2


ZAKONODAJA 

Nekatere novosti Zakona o spremembah in 

dopolnitvah Zakona o gospodarskih dru`bah 

(ZGD-1G) – UL RS, {t. 57/2012 (27. 7. 2012) 

Javna objava podatkov in sporo~il gospodarskih dru`b 

ê zakon dolo~a dol`nost objave 

posameznih podat kov ali sporo~il 

dru`be, se ti objavijo na spletni 

strani Agencije Republike Slo ve - 

ni je za javnopravne evidence in 

storitve (AJPES), in ne ve~ v 

Uradnem listu R Slovenije. ê 

akt o ustanovitvi dolo~a, da je 

treba objaviti posamezne podatke 

ali sporo~ila dru` be, se objavijo 

na spletni strani AJPES ali v 

dnevniku, ki izhaja na celotnem 

obmo~ju R Slovenije, ali tako, kot 

dolo~a sam zakon. Ti podatki ali 

sporo~ila dru`be se objavijo tudi 

v glasilu dru`be ali elektronskem 

mediju dru`be, ~e ga dru`ba ima. 

Navedeno spletno stran upravlja 

AJPES. Zasnovana mora biti tako, 

da je vsakomur omogo~en brezpla - 

~en vpogled v objavljene podatke. 

Objave, ki jih dolo~a zakon, so 

brezpla~ne. Za objave, ki jih dolo~a 

akt o ustanovitvi, lahko AJPES 

zara~una nadomestilo stro{kov po 

tarifi, ki jo sprejme v soglasju z 

mini strom, pristojnim za gospodarstvo. 

AJPES pripravi in objavi na svoji 

spletni strani in v Uradnem listu R 

Slovenije navodilo, s katerim 

podrob neje dolo~i na~in in trajanje 

objave podatkov in sporo~il ter 

tarifo objave. 

Prenos podjetja na podjetnika 

prevzemnika 

Podjetnik lahko za ~asa svojega ìv - 

ljenja prenese podjetje na za kon ca 

ali osebo, s katero ìvi v dalj ~asa 

traja jo~i ìvljenjski skupnosti, ki 

ima po zakonu, ki ureja zakonsko 

zvezo in druìnska razmerja, enake 

pravne posledice kakor zakonska 

zveza, ali s katero ìvi v registrirani 

istospolni par tnerski skupnosti, 

otroke, posvojence, star{e, posvojitelje, 

vnuke, brate in sestre (v 

nadaljnjem besedilu: podjetnik 

pre vzemnik). S prenosom preidejo 

na podjetnika prevzemnika podjetje 

podjetnika ter pravice in obveznosti 

podjetnika v zvezi s podjetjem. 

Podjetnik prevzemnik kot univerzalni 

pravni naslednik vstopi v 

vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim 

podjetjem podjetnika. 

Podjetnik in podjetnik prevzemnik 

morata skleniti po godbo o prenosu 

podjetja v obliki notarskega zapisa. 

V pogodbi o prenosu podjetja 

morajo biti navedeni: 

• firma in sede` podjetnika, 

• morebitno izrecno soglasje glede 

uporabe imena in priimka podjetnika 

v firmi podjetnika prevzemnika 

ter morebitno izrecno 

soglasje glede uporabe mati~ne 

{tevilke podjetnika, 

• izjava o prenosu podjetja in 

• vrednost podjetja (premoènje 

ter pravice in obvezno sti v zvezi 

s podjetjem) na dan obra~una 

prenosa podjetja z natan~nim 

opisom podjetja, pri ~emer se je 

mogo~e sklicevati na listine, kot 

so letna bilanca stanja, vmesna 

bilanca stanja ali ustrezen ra ~u - 

no vodski izkaz, ~e je na podlagi 

njihove vse bine mogo~e dolo~iti 

vrednost podjetja, ki je predmet 

prenosa. Predloène listine na 

dan prijave za vpis prenosa podjetja 

v register ne smejo biti starej{e 

od treh mesecev. 

Dan obra~una prenosa podjetja iz 

prej{njega odstavka je bilan~ni pre - 

se~ni dan, po stanju na katerega 

podjetnik se stavi ra~unovodske 

izkaze podjetja podjetnika. Za 

sestavo ra ~unovodskih izkazov se 

smiselno uporabljajo dolo~be tega 

zakona. 

Podjetnik mora objaviti nameravani 

prenos. 

Podjetnik prevzemnik mora vloìti 

prijavo za vpis pre nosa podjetja pri 

AJPES. Predlogu za vpis prenosa 

podjetja je treba priloìti pogodbo 

o prenosu podjetja ter druge. 

AJPES hkrati vpi{e podjetnika 

prevzemnika v Poslovni register 

Slovenije in po uradni dol`nosti 

izbri{e iz njega podje tnika. Z vpisom 

prenosa podjetja v Poslovni 

register Slovenije podjetnik preneha 

opravljati dejavnost, podjetje 

podjetnika pa v skladu s pogodbo o 

prenosu podjetja preide na podjetnika 

prevzemnika. 

ê podjetnik prevzemnik ne izpolni 

obveznosti, ki so nastale podjetniku 

v zvezi s podjetjem pred vpisom 

prenosa podjetja v Poslovni 

register Slovenije, odgovarja zanje 

podje tnik z vsem svojim premo - 

èn jem. 

Ustanovitelj in izdajatelj glasila Na{ poro~evalec je Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor. Uredni{ki odbor: Nata{a Matijevi~, glavna in odgovorna urednica; 

Boris Li~en, koordinator – strokovni sodelavec; Marjan Vidovi~, koordinator glasila. Marketing: Nata{a Matijevi~, e-po{ta: natasa.matijevic@ozs.si; Janko Pistotnik, e-po{ta: 

pistotnik@siol.net; Grafi~na priprava in oblikovanje: Grafi~ni studio OK, e-po{ta: studio-ok@siol.net, porocevalec.oozmb@siol.net; Tisk: Dravski tisk d.o.o., Linhartova ul. 6, 

2000 Maribor. Naklada: 3100 izvodov. Glasilo izide 11-krat v letu. Naslov uredni{tva: Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor; telefon: 

(02) 33 03 500 (h. c.), (02) 33 03 503; telefaks: (02) 30 00 491; e-po{ta: boris.licen@ozs.si; internet: www.ponudba-obrti.com/maribor. Glasilo Na{ poro~evalec sodi med informativne 

publikacije in je v celoti brezpla~en. Prejemajo ga vsi ~lani in è upokojeni ~lani obmo~ne zbornice Maribor, nekatere ustanove in druga zainteresirana javnost. 

3

{t. 

9 



ZAKONODAJA 

Vi{ji prag za vodenje poslovnih 

knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva 

Podjetnik lahko vodi poslovne 

knjige po sistemu enostavnega 

knjigovodstva v skladu s posebnim 

standardom, ~e ni v zadnjem po - 

slov nem letu prekora~il dveh od 

teh meril: 

• da povpre~no {tevilo delavcev ne 

presega tri, 

• da so letni prihodki ni`ji od 

50.000 evrov (prej 42.000 evrov), 

• da povpre~na vrednost aktive, 

izra~unana kot polovica se{tevka 

vrednosti aktive na prvi in zadnji 

dan poslovnega leta, ne presega 

25.000 evrov. To velja tudi za 

podjetnika, ki za~ne opravljati 

dejavnost in v prvem poslovnem 

letu ne zaposluje povpre~no ve~ 

kot tri delavce. 

Podjetniku ni treba voditi poslovnih 

knjig in sestaviti letnega 

poro~ila, ~e v skladu z zakonom, ki 

ureja dohodnino, ugotavlja dav~no 

osnovo za davek od dohodka iz 

dejavnosti z upo{tevanjem normiranih 

odhodkov. To velja tudi za 

podjetnika, ki za~ne opravljati 

dejavnost. 

Kraj{i rok za izbris podjetnika iz 

poslovnega registra 

Namesto dosedanjega 15-dnevnega 

Sklepanje poslov v dru`bah 

z omejeno odgovornostjo 

in v delni{kih dru`bah 

od 28. 7. 2012 

Z uveljavitvijo spremenjenega 38. 

a ~lena Zakona o gospodarskih 

dru`bah ZGD-1 (UL RS, {t. 

57/2012, 27. 7. 2012) veljajo nove 

omejitve pri sklepanju poslov ter 

druge dolo~be v zvezi z odpravo 

nasprotja interesov. 

Sklepanje pogodb je omejeno oziroma 

je zanj potrebno soglasje 

nadzornega sveta ali upravnega 

odbora dru`be le v primerih, ko 

bo posel sklepala d. d. ali d. o. o. 

z drugo dru`bo ali z drugo pravno 

osebo. Omejitve veljajo, kadar 

imajo poslovodstvo, prokurist in 

izvr{ni direktor ali njegov o`ji 

druìnski ~lan ali vsi skupaj 

dele` v vi{ini najmanj 10 % 

osnovnega kapitala dru`be ali so 

udeleèni na dobi~ku druge 

dru`be na kateri koli pravni podlagi, 

najmanj desetino upravljavskih 

pravic druge pravne osebe ali je 

udeleèn na njenem dobi~ku na 

kateri koli pravni podlagi. 

Te omejitve ni, ~e so v d. o. o. ali 

d. d. te osebe v imetniki kapitala 

ali upravljavskih pravic v vi{ini 

manj kot 10 % kapitala ali imajo 

manj kot 10 % upravljavskih pravic, 

v tem primeru je treba v roku 

3 delovnih dni o sklenitvi posla 

obvestiti nadzorni svet ali upravni 

odbor, v kolikor pa tega nima, 

dru`benike na prvi naslednji 

skup{~ini. 

Omejitve ne veljajo za: 

• tiste primere, kjer je njihova 

posami~na ali skupna udele`ba 

v d. o. ali d. d., ki èli skleniti 

posel, ve~ kot 75 % osnovnega 

kapitala ali upravljavskih pravic 

te dru`be 

• posle manj{e vrednosti (posami~ni 

posel do 2000 evrov oziroma 

vsota vseh poslov do 

24.000 evrov brez DDV letno), 

~e te osebe niso udeleène na 

dobi~ku druge pravne osebe na 

kateri koli pravni podlagi. 

Vir: ZGD-1 


roka za izbris samostojnega podjetnika 

iz poslovnega registra je sedaj 

ta rok skraj{an na tri (3). Podjetnik 

lahko po novem prijavi prenehanje 

opravljanja dejavnosti najmanj tri 

dni prej. 

Ukinitev »tihih dru`b« 

V primeru tihih dru`b gre za 

sistemski problem v dràvi, ker so 

se tihe dru`be izkori{~ale za prikrita 

razmerja med dru`beniki, kar je 

omogo~alo zlorabo konflikta interesov 

posameznega dru`benika, 

kar je posledi~no vodilo k o{kodovanju 

dràvnega premoènja. Z 

ukinitvijo tihih dru`b se je ta 

mo`nost prepre~ila. [e zlasti je 

sporno oziroma nezdru`ljivo je 

bilo, da so lahko tihi dru`beniki 

bili tudi ~lani v organih vodenja in 

nadzora dràvnih podjetij. 

Tiha dru`ba, nastala po dosedanjih 

predpisih, prene ha z dnem uveljavitve 

tega zakona. 

Nosilec tihe dru`be mora najkasneje 

do 28. 1. 2013 napraviti obra~un 

s tihim dru`benikom in mu njegov 

vloèk izpla~ati v denarju, razen ~e 

sta se z nosilcem tihe dru`be s 

pogodbo dogovorila druga~e. Tisti 

postopki spregleda pravne osebnosti 

in ste~aja nosilca tihe dru`be, ki 

so è v teku, se kon~ajo {e po starih 

pravilih. 

ê kljub prenehanju tihe dru`be 

pridobi tihi dru`benik pravico do 

udele`be pri dobi~ku, je zagroèna 

globa od 16.000 do 62.000 evrov za 

dru`bo nosilca tihe dru`be ter 

globa 4.000 do 5.000 evrov za 

odgovorno osebo dru`be nosilca 

tihe dru`be in za tihega dru`benika. 

Sprememba ZGD-1 pa je prinesla 

{e eno pomembno novost: v register 

je treba prijaviti osebo, ki je na 

podlagi premoènjskega vlo`ka v 

dru`bo, v kateri ni dru`benik, pridobila 

pravico do udele`be na 

dobi~ku. ê se prijava ne izvede, 

sicer se pridobitev take pravice 

{teje za ni~no. 

Zakon je za~el veljati 28. 7. 2012. 

(Po zakonu povzel Boris Li~en) 

4


ZAKONODAJA 

Zakon o prepre~evanju zamud pri pla~ilih 

(ZPreZP-1) 

(UL RS, {t. 57/2012, dne 27. 7. 2012) 

Zakon ureja ukrepe za odpravo 

pla~ilne nediscipline. 

Uporablja se za pogodbe, ki so 

sklenjene med gospodarskimi 

subjekti ali med gospodarskimi 

subjekti in javnimi organi, 

kadar mora ena stranka dobaviti 

blago ali opraviti storitev 

(upnik), druga stranka pa iz - 

polniti denarno obveznost 

(dol` nik). 

Zakon se ne uporablja, ~e je bil 

nad dol`nikom ali upnikom za~et 

postopek zaradi insolventnosti v 

skladu z zakonom, ki ureja postopke 

zaradi insolventnosti. 

Za razmerje z mednarodnim elementom 

se po tem zakonu {teje 

tisto razmerje, ki ga kot tako dolo~a 

zakon, ki ureja mednarodno zasebno 

pravo in postopek. 

Zakon se uporablja, kadar sta 

upnik in dol`nik vpisana v 

Poslovni register Slovenije. 

V razmerjih z mednarodnim elementom 

se uporabljajo dolo~ila 

zakona izklju~no glede menic, kjer 

se protest menice zaradi nepla~ila 

opravi v R Sloveniji zoper 

meni~nega zavezanca, ki je vpisan 

v Poslovni register Slovenije. 

Gospodarski subjekti po tem zakonu 

so: 

• gospodarske dru`be, 

• samostojni podjetniki posamezniki 

ali samostojne podjetnice 

posameznice (v nadaljnjem besedilu: 

podjetnik) in 

• druge pravne in fizi~ne osebe, ki 

so vpisane v Poslovni register 

Slovenije in opravljajo pridobitno 

dejavnost in gre za pogodbe, 

ki so v zvezi s to dejavnostjo. 

Javni organ po tem zakonu je: 

• R Slovenija ali samoupravna 

lokalna skupnost, 

• javni sklad, javna agencija, javni 

zavod, 

• javni gospodarski zavod, 

• druga javna oseba. 

Druga javna oseba po tem zakonu 

je pravna oseba, ustanovljena za 

opravljanje dejavnosti, ki je v 

splo{nem interesu in je industrijske 

ali poslovne narave, ter: 

• je R Slovenija, samoupravna lo - 

kal na skupnost ali druga oseba 

javnega prava imetnica ve~ kot 

50 odstotkov delnic oziroma ve~ 

kot 50-odstotnega poslovnega 

deleà te pravne osebe ali 

• opravlja R Slovenija, samoupravna 

lokalna skupnost oziroma 

druga oseba javnega prava nadzor 

nad poslovanjem te pravne 

osebe ali 

• ima R Slovenija, samoupravna 

lokalna skupnost oziroma druga 

oseba javnega prava neposredno 

ali preko organov te pravne 

osebe pravico imenovati ve~ kot 

polovico ~lanov organov vodenja 

ali nadzora te pravne osebe. 

Denarna obveznost je sestavljena 

iz glavnice v vi{ini, ki je bila dogovorjena 

in bi morala biti pla~ana v 

pogodbenem ali zakonsko 

dolo~enem roku, in vseh davkov in 

drugih obveznih dajatev, navedenih 

v ra~unu ali drugi enakovredni 

listini, ki v skladu s poslovno prakso 

pomeni zahtevek za pla~ilo 

(ra~un). 

ê se pogodbene stranke dogovorijo 

za obro~no odpla~evanje denarnih 

obveznosti, se dolo~be tega 

zakona uporabljajo za vsak obrok 

posebej. 

O~itno nepravi~en pogodbeni do - 

go vor je dogovor, ki o~itno nepravi~no 

do upnika dolo~a rok pla~ila 

ali vi{ino zamudnih obresti ali 

povrnitev stro{kov izterjave. 

O~itno nepravi~en je dogovor o: 

• izklju~itvi nadomestila za stro{ - 

ke izterjave, 

• izklju~itvi pla~ila zamudnih 

obresti, 

• pla~ilnem roku, dalj{em od 60 

dni, ~e je dol`nik gospodarski 

sub jekt in rok ni dolo~en v pisni 

obliki, ali 

• pla~ilnem roku, dalj{em od 30 

dni, ~e je dol`nik javni organ. 

Pri presoji, ali je pogodbeni dogovor, 

za katerega ne velja prej{nji 

odstavek, o~itno nepravi~en, se 

upo{tevajo vse okoli{~ine konkretnega 

primera, zlasti pa: 

• odstopanje pogodbenega dogovora 

od dobrih poslovnih obi~ajev, 

• na~elo vestnosti in po{tenja, 

na~elo prepovedi zlorabe pravic 

in druga na~ela civilnega prava, 

• narava blaga ali storitve, in 

• obstoj objektivnih razlogov za 

odstopanje od dolo~b tega zakona. 

O~itno nepravi~en pogodbeni do - 

go vor je ni~en. 

Pravni interes za vloìtev to`be, s 

katero se zahteva ugotovitev ni~ - 

nosti o~itno nepravi~nega po god - 

be nega dogovora, imajo tudi: 

5

{t. 

9 



6 

ZAKONODAJA 

• gospodarsko interesno zdru è - 

nje, ustanovljeno v skladu z 

zakonom, ki ureja gospodarske 

dru`be, 

• samostojna strokovno poslovna 

organizacija in 

• druga organizacija, ki je pravna 

oseba, ustanovljena za varovanje 

pravic in interesov svojih ~lanov, 

~e je od njene ustanovitve do trenutka 

vloìtve to`be è poteklo 

najmanj eno leto, in ki dejansko 

deluje. 

Pla~ilni rok med gospodarskimi 

subjekti ne sme biti dalj{i od: 

• 60 dni od dneva prejema ra~una, 

• 60 dni od dneva prejema blaga 

ali opravljene storitve, ~e ra~un 

ni bil prejet ali pa je dan prejema 

ra~una sporen, 


ali opravljene storitve, ~e je 

dol`nik prejel ra~un, preden je 

prejel blago ali je bila storitev 

opravljena, 

• 60 dni od dneva pregleda blaga 

ali storitve, ~e je dogovorjen ali 

zakonsko predpisan pregled bla - 

ga ali storitve ter je dol`nik prejel 

ra~un pred dnevom pregleda. 

Izjemoma je dogovorjeni rok za 

pla~ilo lahko dalj{i od 60 dni, ~e je 

dolìna roka dogovorjena pisno in 

tak rok ne pomeni o~itno nepravi~nega 

dogovora. 

ê je dol`nik javni organ in drug 

zakon ne dolo~a druga~e, pla~ilni 

rok ne sme biti dalj{i od: 

• 30 dni od dneva prejema ra~una, 


ali opravljene storitve, ~e ra~un 

ni bil prejet ali pa je dan prejema 

ra~una sporen, 


ali opravljene storitve, ~e je dol` - 

nik prejel ra~un, preden je prejel 

blago ali je bila storitev opravljena, 

ali 

• 30 dni od dneva pregleda blaga 

ali storitve, ~e je dogovorjen ali 

zakonsko predpisan pregled bla - 

ga ali storitve ter je dol`nik prejel 

ra~un pred dnevom pregleda. 

Rok, v katerem mora dol`nik, ki je 

javni organ, pregledati blago, ne 

sme biti dalj{i od 30 dni. 

Pogodbeni stranki se lahko pisno 

dogovorita, da je rok za pregled 

blaga ali storitve dalj{i od 30 dni, 

~e tak rok ne pomeni o~itno nepravi~nega 

pogodbenega dogovora. 

ê je dol`nik javni organ, mora biti 

dalj{i rok pregleda blaga opredeljen 

è v razpisni dokumentaciji. 

ê rok pla~ila obveznosti dol`nika 

ni dogovorjen, mora dol`nik svojo 

denarno obveznost izpolniti v 30 

dneh od dneva, ko je prejel ra~un. 

Ne glede na navedeno mora dol` - 

nik svojo obveznost izpolniti: 

• v 30 dneh od dneva, ko je prejel 

blago ali je bila opravljena storitev, 

~e ra~un ni bil prejet ali pa je 

dan prejema ra~una sporen, 

• v 30 dneh po prejemu blaga ali 

opravi storitve, ~e je dol`nik prejel 

ra~un, preden je prejel blago 

ali je bila opravljena storitev, 

• v 30 dneh od dneva pregleda 

blaga ali storitve, ~e je dogovorjen 

ali zakonsko predpisan pregled 

blaga ali storitve ter je dol` - 

nik prejel ra~un pred dnevom 

pregleda. 

Rok, v katerem mora dol`nik opraviti 

pregled blaga, ne sme biti dalj{i 

od 30 dni. Pogodbeni stranki se 

lahko pisno dogovorita, da je rok za 

pregled blaga ali storitve dalj{i od 

30 dni, ~e to ne pomeni o~itno 

nepravi~nega pogodbenega dogovora. 

ê je dol`nik javni organ, mora biti 

dalj{i rok pregleda blaga opredeljen 

è v razpisni dokumentaciji. 


Ne glede na dolo~be zakona, ki 

ureja obligacijska razmerja, se 

upnik in dol`nik, ki je javni organ, 

ne smeta dogovoriti, da je obrestna 

mera zamudnih obresti ni`ja od 

obrestne mere zamudnih obresti, 

dolo~ene z zakonom, ki dolo~a 

predpisano vi{ino zamudnih obresti. 

ê je dol`nik v zamudi, je upnik za 

vsako terjatev od dol`nika upravi~en 

zahtevati pla~ilo nadomestila 

stro{kov izterjave. Stro{ki izterjave 

zna{ajo 40 evrov. Stro{ki 

izterjave se ne {tejejo med izvr{ilne 

stro{ke, kot jih dolo~a zakon, ki 

ureja postopek izvr{be. Pravica 

upnika zastara v treh letih od 

dneva nastanka zamude. Navedeno 

ne omejuje in ne izklju~uje pravice 

do povra~ila preostanka stro{kov, 

povezanih z izterjavo, ki jih je 

upnik upravi~en zahtevati v skladu 

s pogodbo ali drugimi predpisi. 

Ve~stranski pobot 

Ve~stranski pobot je na~in prenehanja 

neposredno in posredno vzajemnih 

denarnih obveznosti. Izvaja 

se na podlagi pogodbe o opravljanju 

ve~stranskega pobota. 

Denarne obveznosti dol`nikov, ki 

prenehajo z ve~stranskim pobotom, 

prenehajo v trenutku izvedbe 

ve~stranskega pobota. 

Pogodba o opravljanju ve~stranskega 

pobota je pogodba, ki jo 

upravljavci sistema ve~stranskega 

pobota sklenejo z dol`nikom, ki 

èli svojo obveznost vnesti v 

sistem ve~stranskega pobota. S 

pogodbo o opravljanju ve~stranskega 

pobota se upravljavci za ve è - 

jo, da bodo v skladu s tem zakonom 

izvedli ve~stranski pobot, 

dol`nik pa, da bo za uspe{no izveden 

ve~stranski pobot pla~al dogovorjeno 

nadomestilo. ê v pogodbi


ZAKONODAJA 

o opravljanju ve~stranskega pobota 

ni navedeno, da je sklenjena le za 

posamezen krog ve~stranskega 

pobota, velja do odpovedi. 

V ve~stranski pobot se lahko prijavi 

tudi nedospela denarna obveznost, 

~e se upnik in dol`nik o tem 

pisno dogovorita. 

Po izvedenem krogu ve~stranskega 

pobota posredujejo upravljavci 

ve~stranskega pobota vsakemu 

udeleèncu izvedenega kroga 

ve~stranskega pobota poro~ilo o 

rezultatih. Poro~ilo o rezultatih 

vsebuje najmanj navedbo skupnega 

zneska vseh obveznosti, ki so bile 

pobotane do posameznega upnika. 

Poro~ilo o rezultatih je podlaga za 

ureditev medsebojnih razmerij 

med upnikom in dol`nikom pri 

izkazovanju obveznosti in terjatev 

v poslovnih knjigah. Poro~ilo o 

rezultatih je lahko posredovano v 

elektronski obliki. 

Upravljavci sistemov ve~stranskega 

pobota zagotovijo: 

• da sistemi zagotavljajo varno, 

popolno in pravo~asno izpeljavo 

ve~stranskega pobota, 

• da udeleènci v postopku ve~ - 

stra nskega pobota ~im prej pridobijo 

poro~ilo o opravljenem ve~ - 

stranskem pobotu, 

• elektronsko hrambo dokazil o 

opravljenih ve~stranskih pobotih, 

• enakovreden poloàj vseh ude le - 

èncev ve~stranskega pobota, 

• neprekinjeno delovanje sistemov, 

• varovanje podatkov udeleèncev 

v postopku ve~stranskega pobota. 

Splo{na pravila sistema ve~stranskega 

pobota upravljavci sistemov 

ve~stranskega pobota objavijo na 

svoji spletni strani. 

Za pravilnost vnosov v sistem 

ve~stranskega pobota in obstoj prijavljenih 

denarnih obveznosti, 

odpravo napak v vnesenih prijavah 

in {kodo, ki nastane zaradi nepravilnosti 

predloènih podatkov, je 

odgovoren dol`nik. Upravljavci 

sistemov ve~stranskega pobota ne 

popravljajo rezultatov ve~stranskega 

pobota, ki so posledica nepravilnih 

podatkov v dol`nikovi prijavi 

denarne obveznosti v ve~stransko 

pobotanje. 

Upravljavci sistemov ve~stranskega 

pobota so odgovorni za {kodo, ki 

nastane zaradi nepravilne obdelave 

podatkov o denarnih obveznostih 

iz dol`nikove prijave v sistem 

ve~stranskega pobota ali zaradi 

nespo{tovanja pravil. 

Upravljavci sistema: 

• upniku, ki je imetnik izvr{ilnega 

naslova v skladu z zakonom, ki 

ureja izvr{bo, ~e ta izvr{ilni 

naslov dokazuje upnikovo denarno 

terjatev do dol`nika, 

• sodi{~u ali drugemu organu, ki 

opravlja dejanja v postopku 

izvr{be, na njegovo zahtevo po{ - 

ljejo podatke o dol`nikih, ki so v 

ve~stranski pobot prijavili denarne 

obveznosti do upnikovega 

dol`nika. 

Obvezni ve~stranski pobot se izvaja 

v javnem interesu. Namen ob - 

vez nega ve~stranskega pobota je 

zmanj{anje medsebojne zadolènosti 

gospodarskih subjektov. 

Upravljavec obveznega ve~stranskega 

pobota je Agencija R Slo - 

venije za javnopravne evidence in 

storitve (AJPES). Upravljavec lah - 

ko hkrati z obveznim ve~stranskim 

pobotom izvede tudi prostovoljni 

ve~stranski pobot. Upravljavec za - 

gotavlja obvezni ve~stranski pobot 

enkrat mese~no. Upravljavec sprej - 

me tarifo in pravila sistema za 

obvezen ve~stranski pobot. Uprav - 

ljavec objavi tarifo in pravila v 

Uradnem listu R Slovenije in na 

svojih javnih spletnih straneh. 

Po nastanku zamude mora dol`nik 

denarno obveznost, s pla~ilom 

katere je v zamudi, elektronsko prijaviti 

v prvi krog obveznega 

ve~stranskega pobota pri upravljavcu, 

ki sledi mesecu nastanka 

zamude. Prijava se {teje za opravljeno, 

~e je sprejeta v sistem v trenutku, 

ko upravljavec zapre vnos 

za posamezni krog pobota. 

Dol`nik ni dolàn v obvezni ve~ - 

stran ski pobot prijaviti denarne 

obveznosti: 

• katere pla~ilo je zavarovano z 

instrumenti za zavarovanje pla - 

~il, razen denarnih obveznosti, ki 

izvirajo iz menic, za katere se 

zahteva prijava v ve~stranski 

pobot; 

• ki ni vi{ja od 250 evrov; 

• ki jo dolguje gospodarski dru`bi, 

s katero se v skladu z zakonom, 

ki ureja gospodarske dru`be, 

{teje za povezano dru`bo; 

• ki jo je upnik prenesel na osebo, 

ki odkup terjatev opravlja v okviru 

svoje glavne dejavnosti ali v 

povezavi z njo; 

• ki bo v skladu s pisnim dogovorom 

med upnikom in dol`nikom 

prenehala v mesecu, ki sledi 

mesecu nastanka zamude; 

• ki bo prenehala v skladu z vnaprej 

dogovorjeno veri`no kompenzacijo 

v mesecu, ki sledi 

mesecu nastanka zamude, in je 

ve~ kot polovica udeleèncev 

veri`ne kompenzacije najkasneje 

dan pred dnevom pobota pisno 

potrdila sodelovanje v tej veri`ni 

kompenzaciji; 

• v zvezi, s katero poteka spor pri 

pristojnem sodi{~u, ali v zvezi, s 

katero poteka izvr{ilni postopek. 

Upravljavec prek spletne informacijske 

re{itve na varen na~in omo - 

go~a upnikom preverjanje obveznosti, 

ki jih je njihov dol`nik prija- 

7

{t. 

9 



8 

ZAKONODAJA 

vil v obvezni ve~stranski pobot. 

Solidarni dol`niki se med seboj 

dogovorijo, kateri solidarni dol` - 

nik bo prijavil solidarno obveznost 

v obvezni ve~stranski pobot. ê 

solidarni dol`niki dolgujejo obveznost 

z drugim rokom izpolnitve, 

prijavi obveznost v obvezni ve~ - 

stranski pobot tisti dol`nik, ki 

pride prvi v zamudo. ê nih~e od 

solidarnih dol`nikov ne prijavi 

dolgovane obveznosti v obvezni 

ve~stranski pobot, kr{ijo ta zakon 

vsi solidarni dol`niki. To ne velja 

za: 

• solidarnega dol`nika, ki {e ni v 

zamudi s pla~ilom solidarne 

obveznosti; 

• solidarnega dol`nika, ki je solidarno 

odgovoren na podlagi 

zakona in ni stranka pravnega 

posla, iz katerega izvira njegov 

solidarni dolg, ter tudi ni seznanjen 

s tem pravnim poslom. 

Dol`nik lahko prijavi svojo obveznost, 

ki jo dolguje ve~ upnikom, le 

nasproti enemu solidarnemu upniku. 

Dol`nik prijavi denarno obveznost 

do posameznega upnika. Prijava 

vsebuje: 

• dav~no {tevilko upnika, 

• datum in {tevilko ra~una, 

• datum nastanka zamude, 

• znesek neporavnane denarne 

obveznosti po ra~unu, 

• zaporedno {tevilko prijave. 

S prijavo denarne obveznosti v 

sistem obveznega ve~stranskega 

pobota dol`nik izgubi pravico do 

ugovora zoper sklep o dav~ni 

izvr{bi v skladu z dolo~bo zakona, 

ki ureja dav~ni postopek, o ugovoru 

dol`nikovega dol`nika. 

Upravljavec s pomo~jo spletne in - 

for macijske re{itve Dav~ni upravi 

R Slovenije naslednji delovni dan 

po zaprtju posameznega kroga 

pobota posreduje podatke o prijavljenih 

obveznostih dol`nikov v 

posameznem krogu pobota po 

posameznih upnikih, in sicer: 


• dav~no {tevilko dol`nika, 

• datum in {tevilko ra~una, 

• znesek neporavnane denarne 

obveznosti po ra~unu, 

• datum nastanka zamude, 


Upravljavec s pomo~jo spletne 

informacijske re{itve Dav~ni upravi 

R Slovenije naslednji delovni 

dan po zaprtju posameznega kroga 

pobota posreduje podatke o obveznostih, 

ki niso bile pobotane, 

razvr{~ene po posameznih upnikih, 

in sicer: 


• dav~no {tevilko dol`nika, 

• skupni znesek prijavljenih ob - 

vez nosti posameznega dol` ni ka, 

po posameznih upnikih, 

• skupni znesek preostanka dospele 

denarne obveznosti, ki ga 

dol`niku ni uspelo pobotati po 

posameznih upnikih, 


Meni~ni dol`nik, ki je gospodarski 

subjekt ali javni organ, mora v prvi 

krog obveznega ve~stranskega po - 

bo ta, ki sledi mesecu nastanka 

zamude, pri upravljavcu elektronsko 

prijaviti meni~no denarno 

obveznost, s pla~ilom katere je v 

zamudi, ~e je menica: 

1. vpisana v register in v 15 dneh 

po vpisu v register ni bila poravnana 

denarna obveznost iz take 

menice; 


2. izdana kot lastna menica v skladu 

z zakonom, ki ureja menico, 

in je meni~ni dol`nik ob dospelosti 

ne pla~a ali je ne pla~a v 

celoti; 

3. izdana z odredbo »brez protesta« 

v skladu z zakonom, ki 

ureja menico, in je meni~ni 

dol`nik ob dospelosti ne pla~a 

ali je ne pla~a v celoti; 

4. pla~ljiva v breme denarnih sredstev, 

vodenim na uporabnikovem 

pla~ilnem ra~unu pri po - 

nud niku pla~ilnih storitev v 

skla du z zakonom, ki ureja pla - 

~ilne storitve, in sredstva pri 

ponudniku pla~ilnih storitev ne 

zado{~ajo za poravnavo meni~ne 

obveznosti. 

Meni~ni dol`nik iz prej{njega od - 

stavka je oseba, ki mora v skladu z 

zakonom, ki ureja menico, pla~ati 

denarno obveznost, dolo~eno v 

menici. 

V obvezni ve~stranski pobot je prepovedano 

prijaviti dav~no obveznost 

ali obveznost, ki ne obstaja ali 

je bila è poravnana. 

Register menic, protestiranih zaradi 

nepla~ila, je enotna centralizirana 

informatizirana zbirka podatkov, 

v katero vpi{e notar v skladu 

z zakonom, ki ureja menico, napravljene 

proteste menic zaradi 

nepla~ila, ~e so menice izdali 

gospodarski subjekti. Register 

vzpo stavi in upravlja AJPES. 

AJPES zagotovi notarju, ki napravi 

protest zaradi nepla~ila menice, 

vpis v register. Notar opravi vpis v 

register v treh dneh po opravljenem 

protestu. 

V registru se obdelujejo: 

• dav~na {tevilka meni~nega 

dol`nika, 

• firma ali ime meni~nega dol` ni - 

ka in njegov sede` ali poslovni 

naslov, 

• mati~na {tevilka meni~nega 

dol` nika, ~e je pravna oseba, 

podjetnik ali fizi~na oseba, ki 

opravlja pridobitno dejavnost,


ZAKONODAJA 

ter je vpisana v Poslovni register 

Slovenije, 

• datum izdaje menice, ki se vpisuje 

v register, 

• datum in {tevilka naprave protesta 

menice, ki se vpisujeta v register, 

• navedba meni~ne obveznosti, ki 

jo vsebuje menica, ki se vpisuje v 

register, 

• osebno ime notarja, ki vlaga zahtevo 

za vpis v register, ter njegov 

sede`. 

AJPES po uradni dol`nosti pridobi 

podatke iz prej{njega odstavka iz 

uradnih evidenc. 

Podatki iz drugega odstavka tega 

~lena se v registru vodijo do dneva 

prvega obvestila o popla~ilu me - 

ni~ ne obveznosti oziroma {e dve 

leti od datuma napravljenega protesta, 

~e meni~na obveznost ni bila 

poravnana. AJPES zagotovi notarju, 

ki je napravil protest zaradi ne - 

pla ~ila menice, opravo izbrisa iz 

registra na podlagi obvestila me - 

ni~nega dol`nika, izdajatelja menice 

ali remitenta o popla~ilu 

meni~ne obveznosti. 

AJPES sprejme podrobnej{a pravila 

o vzpostavitvi in vodenju registra 

ter postopku vpisov. 

AJPES mora k tarifi in pravilom iz 

prej{njega odstavka pridobiti 

soglasje Vlade R Slovenije. 

Podatki v registru so javni in brezpla~no 

dostopni na spletni strani 

AJPES. 

Izvr{nica 

Izvr{nica je listina, ki vsebuje izjavo 

dol`nika, dano v skladu s tem 

zakonom, s katero se dol`nik za ve - 

è pla~ati z izvr{nico dolo~en 

denarni znesek. Izvr{nico lahko 

izdata le gospodarski subjekt ali 

javni organ. 

Upnik lahko zahteva pla~ilo obveznosti 

iz izvr{nice v breme denarnih 

sredstev, ki se vodijo na katerem 

koli dol`nikovem ra~unu pri po - 

nud nikih pla~ilnih storitev. 

Izvr{nica je izvr{ilni naslov v skladu 

z zakonom, ki ureja izvr{bo. 

[teje se, da izvr{nica vsebuje potrdilo 

o izvr{ljivosti. 

Izvr{nica vsebuje: 

1. navedbo, da gre za izvr{nico, 

2. dav~no {tevilko in firmo ali ime 

dol`nika in njegov sede` ali 

poslovni naslov, 

3. dav~no {tevilko in firmo ali ime 

upnika in njegov sede` ali poslovni 

naslov, 

4. v evrih navedeno ter s {tevilko 

in besedo zapisano denarno 

obveznost dol`nika, ~e se obveznost 

obrestuje, pa tudi podatke o 

za~etku teka obresti in obrestni 

meri, 

5. dan dospelosti obveznosti iz 

prej{nje to~ke, 

6. kraj in datum izdaje izvr{nice, 

7. podatke o pogodbi oziroma drugem 

pravnem temelju nastanka 

obveznosti, 

8. notarsko ali upravno overjen 

podpis dol`nika iz izvr{nice. 

Velja neizpodbitna domneva, da 

izvr{nica vsebuje: 

1. nepreklicno pooblastilo dol` ni - 

ka upniku, da zahteva izvr{itev 

pla~ilne transakcije v breme 

dol`nikovih denarnih sredstev 

pri dol`nikovem ponudniku pla - 

~il nih storitev v skladu z iz vr{ - 

nico 

2. nepreklicno soglasje dol`nika 

vsem svojim ponudnikom pla - 

~il nih storitev, da v breme dol` - 

ni kovih denarnih sredstev iz vr - 

{i jo pla~ilno transakcijo, ki jo 

zah teva upnik v skladu s 

prej{njo to~ko. 

Izvr{nica lahko vsebuje navedbo 

enega ali ve~ dol`nikovih ponudnikov 

pla~ilnih storitev. 

Izvr{nica, ki ne vsebuje vseh prej 

navedenih sestavin, nima pravnega 

u~inka. 

Upnik mora izvr{nico predloìti v 

pla~ilo v treh letih po dospelosti 

obveznosti iz izvr{nice. 

Izvr{nica ni prenosljiva. 

Upnik zahteva izvr{itev pla~ilne 

transakcije v skladu s pooblastilom 

iz izvr{nice tako, da predloì 

izvr{nico v pla~ilo enemu izmed 

dol`nikovih ponudnikov pla~ilnih 

storitev. Upnik ob predloìtvi 

izvr{nice navede ra~un, na katerega 

naj se denarna sredstva prenesejo. 

Predloìtev izvr{nice predstavlja 

izro~itev pla~ilnega naloga 

upnika banki v skladu z zakonom, 

ki ureja pla~ilne storitve. 

Upnik lahko zahteva izvr{itev 

pla~ilne transakcije tudi za znesek, 

ki je manj{i od zneska, na katerega 

se glasi izvr{nica. 

ê upnik ob predloìtvi izvr{nice 

ne izjavi, da zahteva izvr{itev 

pla~ilne transakcije v vi{ini, ni`ji 

od zneska, na katerega se glasi 

izvr{nica, se {teje, da je upnik zahteval 

izvr{itev pla~ilne transakcije 

za celoten znesek, na katerega se 

glasi izvr{nica. 

Ponudnik pla~ilnih storitev ne 

izvr{i upnikove zahteve in vrne 

izvr{nico upniku, ~e: 

• obveznost iz izvr{nice {e ni 

dospela, 

• upnik ni navedel ra~una, na katerega 

naj se denarna sredstva prenesejo, 

• je izvr{nica nepopolna, 

• so od dospelosti obveznosti iz 

izvr{nice pretekla ve~ kot tri leta. 

9

{t. 

9 



10 

ZAKONODAJA 

Ponudnik pla~ilnih storitev ne preverja, 

ali: 

• denarna obveznost iz izvr{nice 

izvira iz pogodbe, ki je v zvezi z 

dejavnostjo pravne ali fizi~ne 

osebe, ki je vpisana v Poslovni 

register R Slovenije, 

• je izvr{nico podpisal zakoniti 

zastopnik dol`nika, 

• je prenehala obveznost, v zavarovanje 

pla~ila katere je bila dana 

izvr{nica, 

• je bila nasprotna obveznost upnika 

iz pogodbe oziroma drugega 

pravnega temelja nastanka 

obveznosti, v pla~ilo ali zavarovanje 

katerega je bila dana 

izvr{nica, izpolnjena. 

Ponudnik pla~ilnih storitev, pri 

katerem je upnik zahteval izvr{itev 

pla~ilne transakcije v skladu s 

pooblastilom iz izvr{nice, obvesti 

dol`nika o upnikovi pla~ilni zahtevi. 

Ponudnik pla~ilnih storitev, ki mu 

je bila predloèna izvr{nica, onemogo~i 

dol`niku razpolaganje z 

denarnimi sredstvi, dokler upnikova 

zahteva, dana na podlagi 

izvr{nice, ni izvr{ena. 

Ne glede na prej navedeno se pred 

pla~ilom obveznosti iz izvr{nice 

izvr{i sklep: 

• o izvr{bi, s katerim je sodi{~e 

naloìlo ponudniku pla~ilnih 

storitev, da blokira dol`nikova 

sredstva, 

• o izvr{bi, s katerim je dav~ni ali 

carinski organ naloìl ponudniku 

pla~ilnih storitev, da zarubi 

dol`nikova denarna sredstva in 

• sodi{~a ali dav~nega organa o 

zavarovanju. 

Ponudnik pla~ilnih storitev poravna 

obveznost iz izvr{nice najprej 

iz denarnih sredstev na ra~unu 

dol`nika, preko katerega dol`nik v 

skladu z zakonom, ki ureja pla~ilne 

storitve, opravlja pla~ilne storitve. 

ê na tem ra~unu ni denarnih sredstev, 

prenese ponudnik pla~ilnih 

storitev na ta ra~un ustrezen znesek 

sredstev z drugih dol`nikovih 

ra~unov, depozitov ali var~evanj, 

~e dol`nik s temi sredstvi lahko 

razpolaga. 

ê ima dol`nik pri ponudniku 

pla~ilnih storitev sredstva v tuji 

valuti, ponudnik pla~ilnih storitev 

prera~una tujo valuto v evre po 

svojem nakupnem te~aju na dan 

izvr{itve pla~ila. 

Ponudnik pla~ilnih storitev, kateremu 

je upnik predloìl izvr{nico, 

najmanj enkrat dnevno preveri, ali 

se na ra~unu dol`nika, ki ga vodi, 

nahajajo sredstva, in ~e se sredstva 

nahajajo, v skladu z upnikovo zahtevo 

poravna obveznost iz iz vr{ - 

nice v breme dol`nikovega ra~una. 

ê denarna sredstva dol`nika pri 

ponudniku pla~ilnih storitev 

omogo~ajo le delno poravnavo 

obveznosti iz izvr{nice, poravna 

obveznost iz izvr{nice le za tisti del 

upnikove zahteve, ki ustreza vi{ini 

sredstev na dol`nikovem ra~unu. 

ê ponudnik pla~ilnih storitev 

zara~unava posebno nadomestilo 

za izvajanje dejanj na podlagi 

izvr{nice, morajo biti ta nadomestila 

primerna in v skladu z dejanskimi 

stro{ki, ki nastanejo ponudniku 

pla~ilnih storitev. Nadomestilo, 

zara~unano v skladu s prej{njim 

odstavkom, si lahko ponudnik 

pla~ilnih storitev izpla~a, preden 

poravna obveznost iz izvr{nice. 


ê na dol`nikovem ra~unu, ko 

upnik ponudniku pla~ilnih storitev 

predloì izvr{nico, ni denarnih 

sredstev, preveri ponudnik pla ~il - 

nih storitev, kateremu je bila 

izvr{nica predloèna v pla~ilo, v 

evidencah, katerih vsebino lahko 

uporablja, ali ima dol`nik odprt 

ra~un oziroma ra~une tudi pri drugem 

ponudniku ali ponudnikih 

pla~ilnih storitev. 

ê ponudnik pla~ilnih storitev, ki 

mu je bila izvr{nica predloèna v 

pla~ilo, ugotovi, da ima dol`nik 

odprt ra~un ali ra~une tudi pri drugih 

ponudnikih pla~ilnih storitev, 

po{lje kopijo izvr{nice tem drugim 

ponudnikom pla~ilnih storitev. 

Drugi ponudniki pla~ilnih storitev 

takoj prenesejo sredstva, potrebna 

za izvr{itev upnikove zahteve za 

pla~ilo izvr{nice, na ra~un dol` - 

nika, ki se vodi pri ponudniku 

pla~ilnih storitev, ki je poslal kopijo 

izvr{nice. 

Ko ponudnik pla~ilnih storitev, 

kateremu je bila izvr{nica pred lo - 

èna v pla~ilo, v celoti izvr{i upnikovo 

zahtevo, o tem obvesti druge 

ponudnike pla~ilnih storitev, ki 

jim je posredoval kopijo izvr{nice, 

in vrne preseèk prenesenih sredstev 

na dol`nikove ra~une, s katerih 

je bil preseèk posredovan. ê 

je z izvr{itvijo zahteve pla~ana 

celotna obveznost iz izvr{nice, 

ponudnik pla~ilnih storitev vrne 

izvr{nico dol`niku. ê je z iz vr{it - 

vijo zahteve pla~an le del obveznosti 

iz izvr{nice, zaznamuje ponudnik 

pla~ilnih storitev delno pla~ilo 

na izvr{nici in vrne izvr{nico upniku. 

Ponudnik pla~ilnih storitev vrne 

izvr{nico upniku: 

• ~e zahteve, dane na podlagi 

izvr{nice, ni mogel izvr{iti v 

enem letu po predloìtvi v 

pla~ilo ali 

– ~e upnik to zahteva. 

ê je do vrnitve izvr{nice ponudnik 

pla~ilnih storitev izvr{il le del 

dane mu zahteve, zaznamuje 

ponudnik pla~ilnih storitev delno 

izvedbo pla~ila na izvr{nici. 

(Povzeto po ZPreZP-1, 

pripravil Boris Li~en)


ZAKONODAJA 

Izvr{nica 

Dol`nik 

ime ali firma 

sede` ali poslovni naslov 

dav~na {tevilka 

se zavezujem pla~ati 

Upniku 

ime ali firma 

sede` ali poslovni naslov 

dav~na {tevilka 

Nepogojno denarno obveznost 

v denarnem znesku 

s {tevilko 

z besedo 

za~etek teka obresti 

obrestna mera 

na podlagi, pravni temelj nastanka obveznosti , 

ki se sme izpla~ati . 

datum dospelosti z besedo 

Dol`nik nepreklicno poobla{~am upnika, da zahteva izvr{itev pla~ilne transakcije v breme mojih denarnih 

sredstev pri navedenih ali drugih ponudnikih pla~ilnih storitev. 

kraj izdaje datum podpis odgovorne osebe 

Dol`nikovi ponudniki pla~ilnih storitev za pla~ilo obveznosti: (neobvezno) 

1. 

2. 

3. 

firma sede` TRR 



Dol`nik podeljujem nepreklicno soglasje vsem svojim ponudnikom pla~ilnih storitev, da v breme mojih 

denarnih sredstev izvr{ijo pla~ilno transakcijo, ki jo zahteva upnik. 

(Delno) pla~ilo 

Ponudnik pla~ilnih storitev: 

firma 

sedež 

(delna) izvedba naloga datum podpis odgovorne osebe 

v znesku 

11

{t. 

9 



ZAKONODAJA 

Vnov~evanje izvr{nice mo`no 

{ele po 28. oktobru 2012 

Z namenom boja proti zamudam 

pri pla~ilih v gospodar - 

skih poslih lahko v skladu z 

za~etkom veljavnosti Zakona o 

pre pre ~e vanju zamud pri pla - 

~i lih (ZPreZP-1) od 28. 7. 2012 

od svojih naro~nikov storitev 

ali blaga zahtevate pisno listino 

z na slo vom »IZVR[NICA«. 

Izvr{nico lahko zelo poenostavljeno 

ime nujemo tudi »dol` - 

nikov pla~ilni nalog«, ki nam 

ga naro~nik storitev in blaga 

izro~i ob skle nitvi ali izvr{itvi 

posla, saj iz vr{ ni ca vsebuje ve - 

~i no elementov pla~ilnega na - 

lo ga, razen bist ve ne ga - iz vr{ ni - 

ce ne predloì na svojo banko 

pla~nik (dol`nik), kot je to 

obi~ajno pri pla~ilnem pro - 

metu, temve~ na sprot na stran - 

ka, upnik. 

Posledi~no so pravila za sestavitev 

pravno izvr{ljive izvr{nice stro`ja 

kot pri pla~ilnem nalogu. Na spletnih 

straneh Ministrstva za finance 

so è pripravili vzorec izvr{nice, ki 

vsebuje vse zakonsko obvezne sestavine. 

Manjka le mo`nost vpisa 

upnikovega transakcijskega ra ~u - 

na. Upniku bo namre~ dol`nikova 

banka zavrnila izvr{nico, ~e ne bo 

v lo~enem dopisu navedel {e naziva 

banke in {tevilke transakcij - 

skega ra~una, na katerega naj bi se 

prenesla sredstva v skladu z 

izvr{nico. Ne bo odve~ tudi opozorilo, 

da mora biti dol`nikov podpis 

oziroma podpis zakonitega zastopnika 

na izvr{nici notarsko ali 

upravno overjen. 

Naslednja razlika je tudi v zaporedju 

izvr{ljivosti – ~e bo dol`nik prinesel 

na banko redne pla~ilne 

naloge, njegov upnik pa bo isti dan 

vloìl pri dol`nikovi banki iz vr{ ni - 

co, potem bo imela izvr{nica prednost 

pri popla~ilu pred »obi~ajnimi« 

pla~ilnimi nalogi. Izvr{nica 

vsebuje potrdilo o izvr{ljivosti in je 

skladno s 3. to~ko 17. ~lena Zakona 

o izvr{bi in zavarovanju (ZIZ) tudi 

izvr{ilni naslov. Izvr{nica nima 

prednosti pri popla~ilu le v treh 

primerih: pri izvr{itvi (1) sklepa o 

sodni izvr{bi, (2) sklepa dav~nega 

ali carinskega organa in (3) sodnega 

ali dav~nega sklepa o za va ro - 

vanju. 

Previdnost izdajatelja izvr{nice 

Najverjetnej{i trenutek izdaje 

izvr{nice bo ob podpisu pogodbe o 

opravljanju storitve oziroma do ba - 

vi blaga, ko bo bodo~i dol`nik {ele 

naro~nik blaga ali storitve, do ba - 

vitelj (upnik) pa se bo {ele pri prav - 

ljal na opravljanje naloge. To pa 

predstavlja tveganje neizpolnitve 

posla za izdajatelja izvr{nice. 

Ko dobavitelj (upnik) ne bo dobavil 

dogovorjenega blaga ali opravil 

storitve, bo pa izdal ra~un in zahteval 

izvr{itev pla~ilne transakcije v 

skladu s pooblastilom iz izvr{nice 

iz dol`nikovih sredstev na dol` ni - 

kovem pla~ilnem ra~unu, bo moral 

dol`nik iskati pravico za neu - 

pravi~eno izvr{itev izvr{nice na 

sodi{~u. Enako teàvo bo imel 

dol`nik v primeru, ko bo dol`nik 

upniku è pla~al obveznost, pa bo 

neeti~ni upnik {e dodatno pred - 

loìl v izvr{itev izvr{nico. 

V postopku izvr{itve pla~ilne tran - 

sakcije v skladu s pooblastilom iz 

izvr{nice banke in hranilnice ne 

bodo preverjale, ~e je prenehala 

obveznost v zavarovanje pla~ila, 

katerega je bila dana izvr{nica in 


ali je bil posel s strani dobavitelja 

upnika dejansko opravljen. 

Kaj preverjamo kot upnik – 

unov~evalec izvr{nice 

Ko drìte v rokah izvr{nico, ki bi jo 

radi predloìli dol`nikovi banki v 

izvr{itev, preverite naslednje: 

• vsebuje vse sestavine skladno z 

39. ~lenom ZPreZP-1 (glej vzorec 

izvr{nice), 

• dol`nikov podpis na izvr{nici je 

notarsko ali upravno overjen, 

• terjatev je dospela, 

• pripravite dopis na dol`nikovo 

banko, v katerem sporo~ate svojo 

{t. transakcijskega ra~una, na 

katerega naj se sredstva skladno s 

pooblastilom iz izvr{nice na ka - 

èjo, 

• po~akajte do 28. 10. 2012, ~e vam 

dol`nik è sam ne bo prej pla~al. 

Izvr{evanje pla~ilnih transakcij iz 

izvr{nic bo mo`no {ele po 28. oktobru 

2012, kajti zakonodajalec je 

bankam in hranilnicam zagotovil 

3-mese~ni rok za interno pripravo 

na postopek izvr{evanja pla~ilnih 

transakcij skladno s pooblastilom 

iz izvr{nice, tako da boste na svoj 

denar morali {e malo po~akati. 

Povzeto po Mateja Babi~, 

LL.M., univ. dipl. ekon 

12


Evropski investicijski sklad in 

Banka Volksbank podpisala 

dogovor o financiranju slovenskih 

mikro podjetij 

Banka Volksbank je v sodelovanju 

z EIF (European In vest ment 

Fund) za slovenski trg pripravila 

ponudbo Mikro kre di tov. 

EIF (European Investment Fund) je 

za posrednika za Slovenijo izbral 

Banko Volksbank, ki je v tem 

trenutku edini ponudnik mikroposojil 

v okviru Evropskega mikrofinan~nega 

instrumenta Progress, 

ki ga financirata Evropska komisija 

in Evropska investicijska banka, 

upravlja pa ga Evropski investicij - 

ski sklad (EIF). 

S ponudbo (EIF) Mikrokreditov 

èlijo spodbuditi kreditno aktiv - 

nost med mikro subjekti, ki so bili 

do sedaj (s strani bank) zapostav - 

ljeni. Na ta na~in podpirajo tudi no - 

ve podjetni{ke ideje in nova podjetja. 

Kreditojemalec je lahko mikro podjetje, 

ki zaposluje manj kot 10 oseb. 

Letni prihodki podjetja in letna 

bilan~na vsota ne smeta presegati 2 

milijonov evrov v zadnjem po slov - 

nem letu. 

Lastnosti: 

• vi{ina kredita 25.000 EUR 

• kredit je mogo~e najeti do 22. 12. 

2013 

• stro{ki odobritve kredita 2 % oz. 

3 %, odvisno od na~ina za va ro - 

vanja kredita 

• stro{ki vodenja kredita po pre te - 

ku prvega leta za leto vnaprej v 

znesku 70,00 evrov oz. 100,00 

evrov letno, odvisno od na~ina 

zavarovanja kredita 

• mo`ne oblike zavarovanja kredita 

v skladu z individualno od lo - 

~itvijo banke: 

° z menicami, poro{tvom lastni - 

ka/lastnikov poslovnega subjekta 

(najmanj ene fizi~ne osebe) in 

zastavo nepremi~nine ali 

° z menicami in poro{tvom vseh 

lastnikov poslovnega subjekta 

(najmanj dveh fizi~nih oseb) 

Sredstva kredita lahko uporabite 

za: 

• pla~ilo obstoje~ih poslovnih ob - 

veznosti 

• pridobitev popusta za pred~asno 

pla~ilo (cassa sconto), ki vam ga 

morebiti prizna dobavitelj 

• {iritev prodajnega asortimenta 

• nakup opreme za va{e poslovanje 

(prevozna sredstva, ra~unalniki, 

programska oprema, pi sar ni{ ka 

in druga oprema/stroji) 

• prenovo/nakup poslovnih prostorov 

• pove~anje promocijske aktivnosti 

(vzpostavitev/posodobitev splet ne 

strani, klasi~no ogla{evanje ...) 

• realizacijo drugih poslovnih idej 

in aktivnosti 

Mikrokredit je namenjen poslov - 

nim subjektom: 

• ki so/bodo postali komitenti 

Banke Volksbank, d. d. 

• ki so registrirani v Republiki 

Sloveniji 

• katerih letni promet (letni prihodki) 

in bilan~na vsota ne presegata 

2 milijonov evrov v zadnjem 

poslovnem letu 

• ki imajo najve~ 9 zaposlenih 

oziroma poslovnim subjektom, v 

katerih je lastnik samozaposlen 

Posojilni pogoji 

- Mikro podjetniki bodo lahko 

najeli kredit v vi{ini najve~ 25.000 

evrov.* 

* V primeru "bianco kredita" glav - 

nica kredita ne sme presegati 20 

% prihodkov od prodaje, razvidnih 

iz zadnjih uradnih bilan~nih 

podatkih posojilojemalca. 

• Skrajni rok zapadlosti kredita je 

22. december 2019. 

ZAKONODAJA 

Zavarovanje: 

• z menicami, poro{tvom lastnika 

in nepremi~nino ali 

• z menicami in poro{tvom 

fizi~nih oseb (“bianco kredit”). 

Eden izmed pogojev za najem 

“bianco kredita” je, da podjetje 

posluje najmanj eno celo 

koledarsko oz. poslovno leto. 

Obrestne mere: 

• 6 % letno za kredite, zavarovane 

z nepremi~nino, in 

• 7 % letno za “bianco kredit”. 

Kreditojemalec dobi moratorij na 

odpla~ilo glavnice najmanj do 31. 

decembra 2013. 

Odpla~evanje glavnice: 

• v enkratnem obroku ob zapadlosti 

kredita ali 

• obro~no (mese~no, ~etrtletno) po 

preteku moratorija. 

Obresti se pla~ujejo na mese~ni 

ravni. 

Kreditojemalec je lahko katero koli 

mikro podjetje, ki zaposluje manj 

kot 10 oseb. 

Letni prihodki podjetja in letna 

bilan~na vsota ne smeta presegati 2 

mi lijonov evrov v zadnjem po slov - 

nem letu. Kreditojemalec poleg 

tega ne sme biti pla~ilno nesposoben 

ali v ste~ajnem postopku. 

Drugi pogoji: 

• Kredit ne sme biti revolving (è 

odpla~ana sredstva se ne smejo 

ponovno ~rpati). 

• Odprtje TRR in opravljanje min. 

50 % pla~ilnega prometa vsaj do 

dokon~nega popla~ila kreditaÏ 

Dodatne informacije: 

Banka Volksbank d.d. 

Poslovalnica Maribor 

Ul.heroja Bra~i~a 6 

2000 Maribor 

Tel: 02/23 80 345 

Faks: 02/23 80 344 

Delovni ~as 

pon.–pet.: 

8.30–12.00 in 14.00–16.30 

(Pripravil: Boris Li~en, 

Vir: http://www.volksbank.si) 

13

{t. 

9 



ZAKONODAJA 


Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona 

o prepre~evanju dela in zaposlovanja na ~rno 

(ZPDZC-C) 

(Uradni list R Slovenije, {t. 57/2012, dne 27. 7. 2012) 

V zakon se delno prena{ata 

Direktiva 2009/52/ES Evrop ske - 

ga parlamenta in Sveta z dne 18. 

junija 2009 o minimalnih standardih 

glede sankcij in ukrepov 

zoper delodajalce nezakonito 

prebivajo~ih dràvljanov tretjih 

dràv in Direktiva 2010/41/EU 

Evropskega parlamenta in Sveta 

z dne 7. julija 2010 o uporabi 

na~ela enakega obravnavanja 

mo{kih in ènsk, ki opravljajo 

samostojno dejavnost, in o razveljavitvi 

Direktive Sveta 86/613/ 

EGS. 

Dodatno so pojasnjeni posamezni 

pojmi, uporabljeni v zakonu, in se 

nana{ajo na prenos direktive: nezakonito 

prebivanje, nezakonita 

za po slitev, dràvljan tretje dràve, 

po dizvajalec, pla~ilo za delo na 

~rno zaposlene osebe, posebno 

izkori{~evalski delovni pogoji. Poj - 

mi so usklajeni z drugimi pod - 

ro~nimi zakoni in predpisi ter di - 

rek tivami. 

Zakon dodatno jasno dolo~a, da se 

za zaposlovanje na ~rno poleg preostalih 

primerov, ki jih è sedaj 

dolo~a, {teje tudi nezakonita zaposlitev 

dràvljana tretje dràve. 

Na ~rno zaposlena oseba lahko 

kadar koli med zaposlitvijo na ~rno 

pri pristojnih nadzornih organih 

vloì prito`bo zoper pravno osebo, 

podjetnika ali posameznika zaradi 

zaposlitve na ~rno. 

ê pravna oseba, podjetnik ali 

posameznik ali na ~rno zaposlena 

oseba ne dokaè, koliko ~asa je trajala 

zaposlitev, se {teje, da je bila 

oseba na ~rno zaposlena tri mesece. 

Pravna oseba, podjetnik ali posameznik, 

ki na ~rno zaposli brezposelno 

osebo, mora poravnati vse 

obveznosti iz delovnega razmerja 

za obdobje celotne zaposlitve na 

~rno najmanj v vi{ini minimalne 

pla~e za vsak mesec opravljenega 

dela, ~e oseba v tem ~asu ni bila 

prijavljena v obvezno zdravstveno 

ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje 

na podlagi delovnega razmerja. 

Pravna oseba, podjetnik ali posameznik, 

ki zaposli dràvljana tretje 

dràve, ki nezakonito prebiva v R 

Sloveniji, mora dràvljanu tretje 

dràve pla~ati vse morebitne {e 

neporavnane obveznosti za opravljeno 

delo najmanj v vi{ini minimalne 

pla~e za vsak mesec opravljenega 

dela, kot ~e bi bil 

dràvljan tretje dràve zakonito 

zaposlen, hkrati pa mora pla~ati 

vse stro{ke po{iljanja neporavnanih 

pla~il v dràvo, kamor se je 

dràvljan tretje dràve vrnil ali je 

bil vrnjen. 

Pravna oseba, podjetnik ali posameznik 

mora v osmih delovnih 

dneh po tem, ko in{pektor za delo 

ugotovi kr{itev, poravnati obveznosti 

iz {estega in sedmega odstavka 

tega ~lena ter v petih delovnih 

dneh od poteka roka za pla~ilo 

in{pektoratu za delo o tem pred - 

loìti dokazilo. 

ê na ~rno zaposlena oseba ni prejela 

vseh pla~il za opravljeno delo 

oziroma za povra~ilo vseh stro{kov 

za po{iljanje neporavnanih pla~il v 

dràvo, kamor se je dràvljan tretje 

dràve vrnil ali je bil vrnjen, lahko 

poravnavo obveznosti uveljavlja 

neposredno pred pristojnim sodi{ - 

~em. 


mora pred sklenitvijo 

delovnega razmerja od dràvljana 

tretje dràve zahtevati, da mu predloì 

dokazilo o zakonitem prebivanju 

v R Sloveniji. Kopijo dokazila o 

zakonitem prebivanju mora hraniti 

ves ~as zaposlitve dràvljana tretje 

dràve pri njem. 

ê je pravna oseba, podjetnik ali 

posameznik, ki je na ~rno zaposlil 

osebo podizvajalec, so za obveznosti 

solidarno odgovorni glavni 

izvajalec in vsi vmesni podizvajalci, 

~e se jim dokaè, da so vedeli, 

da je pravna oseba, podjetnik ali 

posameznik na ~rno zaposloval 

osebe ter o tem niso obvestili pristojnih 

nadzornih organov. 


ali glavni izvajalec oziroma 

vsi vmesni podizvajalci so odgovorni 

za nezakonito zaposlitev, ~e: 

• so vedeli, da je dràvljan tretje 

dràve predloìl ponarejeno do - 

kazilo o zakonitem prebivanju, 

• za dràvljana tretje dràve ni bila 

opravljena prijava dela v skladu 

z Zakonom o zaposlovanju in 

delu tujcev (Uradni list RS, {t. 

26/11). 

14


ZAKONODAJA 

In{pektoratu RS za delo mora pravna 

oseba, podjetnik ali posameznik 

v petih delovnih dneh od poteka 

roka za pla~ilo predloìti dokaz 

o pla~ilu vseh obveznosti do na 

~rno zaposlenega delavca in drugih 

davkov in obveznosti iz pla~e, prav 

tako je dolo~en rok za pla~ilo teh 

obveznosti. 

S to dopolnitvijo zakona se dopolnjuje 

obstoje~ zakon tako, da se k 

zakonskim partnerjem in zunajzakonskim 

partnerjem pri delu v 

lastni reìji dodaja tudi partner v 

registrirani istospolni skupnosti, s 

~imer se tovrstna zveza izena~uje 

pri mo`nosti dela v lastni reìji z 

drugimi oblikami partnerskih zvez. 

Mo`nost za opravljanje kratkotrajnega 

dela se poleg zakonca lastnika 

podjetja raz{irja skladno z direktivo 

2010/41/EU tudi na zunajzakonskega 

partnerja in partnerja v 

registrirani istospolni skupnosti. 

Zakon se dopolnjuje z zahtevami 

direktive EU, ki nalaga komisiji 

Vlade RS za odkrivanje in pre pre - 

~evanje dela in zaposlovanja na 

~rno dodatne pristojnosti in obveznosti. 

Komisija tako vsako leto 

opredeli dejavnosti, za katere me - 

ni, da se v njih dràvljani tretjih 

dràv v ve~ji meri nezakonito za - 

po slujejo, in pripravi na~rt in{pekcijskih 

pregledov. Vsako koledarsko 

leto komisija pripravi poro~ilo 

o opravljenih in{pekcijskih pregledih 

ter o ugotovitvah teh pregledov 

obvesti Evropsko komisijo do 

konca junija naslednjega leta za 

preteklo koledarsko leto. 

Zakon opredeljuje sankcije, ki do - 

le tijo pravno osebo, podjetnika ali 

posameznika, ki v petih delovnih 

dneh od poteka roka za pla~ilo 

in{pektoratu za delo ne predloì 

dokaza, da je poravnal vse obveznosti 

iz sankcije ob zaposlitvi na 

~rno zaposlenih oseb, ki izhajajo iz 

tega zakona, kakor tudi ~e v osmih 

delovnih dneh od ugotovitve kr{it - 

ve ne poravna vseh obveznosti. 

Skladno z direktivo EU se v ~lenu 

dolo~a sankcija, s katero se kaznuje 

pravna oseba, podjetnik ali posameznik, 

ki pred sklenitvijo delovnega 

razmerja od dràvljana tretje 

dràve ne zahteva, da mu predloì 

dokazilo o zakonitem prebivanju v 

Republiki Sloveniji in kopije dokazila 

o zakonitem prebivanju ne 

hrani ves ~as zaposlitve dràvljana 

tretje dràve pri sebi. 

Dodan je nov ~len, s katerim se 

dolo~a ~asovno omejeno izklju ~e - 

nost pravne osebe ali podjetnika, ki 

mu je bila izre~ena globa za 

prekr{ek po tem zakonu, od upravi~enosti 

do javnih sredstev, 

vklju~ no s sredstvi EU, dodeljenimi 

na podlagi javnega razpisa ali 

javnega povabila namenjenega programom 

zaposlovanja, ki predstavljajo 

dràvno pomo~ ali pomo~ 

po pravilu »de minimis«. Hkrati je 

dolo~ena obveznost omenjene pravne 

osebe ali podjetnika, da vrne 

javna sredstva prejeta v obdobju 

dvanajstih mesecev pred pravnomo~nim 

izrekom globe za prekr{ek 

po tem zakonu. 

Objava podatkov in sporo~il 

dru`b po Zakonu 

o gospodarskih dru`bah 

(Povzel: 

Boris Li~en) 

Na podlagi 579. a ~lena Zakona o gospodarskih dru`bah (ZGD-1) se 

podatki in sporo~ila v postopkih statusnih preoblikovanj, ki so jih 

dru`be dol`ne objaviti skladno z dolo~bami VI. dela ZGD-1, od 19. 7. 

2012 objavljajo na spletni strani AJPES. Objava na spletni strani 

AJPES nadomesti objavo v Uradnem listu RS. 

Dru`ba po{lje zahtevo, ki jo podpi{e zakoniti zastopnik dru`be, in 

sporo~ilo dru`be na elektronski naslov: eObjave@ajpes.si. Zahteva in 

sporo~ilo sta lahko v pdf ali tiff obliki, velikost datoteke ne sme presegati 

10 MB. Dokument mora biti skeniran sivinsko v resoluciji 200 ali 

300 dpi. 

AJPES objavi sporo~ilo dru`be na spletni strani http://www.ajpes.si/ 

eObjave najkasneje naslednji delovni dan po prejemu popolne zahteve 

za objavo in dru`bo o tem obvesti. Podatki in sporo~ila dru`be so objavljeni 

5 let od datuma objave. 

Objava podatkov in sporo~il je brezpla~na. 

Na~in posredovanja podatkov in sporo~il dru`b za objavo je dolo~en z 

Navodilom o na~inu posredovanja podatkov in sporo~il dru`b za objavo 

na spletni strani AJPES. 

Vir: AJPES 

15

{t. 

9 



ZAKONODAJA 


Ul. Heroja [landra 17, 2000 Maribor • (02/66 28 002, 66 82 003, faks 02/66 10 351, 

GSM 041/654 153 • e-po{ta: sklad@siol.net • splet: www.sidsp-mb.si 

Poslovni kuponi MOS v Celju 

Sklad za izobraèvanje delavcev 

pri s.p. Maribor je tudi za leto{nji 

45. Mednarodni obrtni sejem 

(Celje, 12.–18. 9. 2012) nabavil 

Poslovne kupone, do katerih so 

brezpla~no upravi~eni le ~lani 

Sklada. Va{e potrebe o {tevilu 

po slovnih kuponov ~im prej spo - 

ro ~ite na tatjana.kocmut@ozs.si 

ali 66 28 002 in GSM 041 654 

153, da vam jih lahko pravo~asno 

po{ljemo po po{ti. Izpolnjene 

poslovne ku pone na blagajni 

Celjskega sejma zamenjate za 

vstopnice. 

prosimo, da sporo~ite va{ elektronski 

naslov na elektronski naslov 

sekretarke Sklada, Tatjane Kocmut: 

tatjana.kocmut@ozs.si. Na ta na~in 

bomo {e nadgradili sistem obve{ - 

~anja in informiranja. 

Vsebine vseh na~rtovanih aktualnih 

dogodkov Sklada skupaj s prijavnicami 

so objavljene na spletni 

strani Sklada www.sidsp-mb.si. 

Tudi potrebe po teko~ih aktivnostih, 

kot so usposabljanje iz varstva 

pri delu in poàrne varnosti, te~aj 

in preizkus znanja iz prve pomo~i 

ter te~aj HACCP za ìvilce, nam 

sporo~ite preko prijavnice s splet - 

ne strani Sklada. Sklad za 

izobraèvanje delavcev pri s. p. 

Maribor vra~a stro{ke izobraèvanj 

po veljavnem pravilniku in prejeti 

vlogi za vra~ilo stro{kov izobra è - 

vanja. Na spletni strani Sklada 

najdete vlogo za vra~ilo stro{kov 

izobraèvanja, objavljen pa je tudi 

Pravilnik o pogojih vra~anja stro{ - 

kov izobraèvanj. 

^lani Sklada, sporo~ite nam svoje 

elektronske naslove 

Zaradi hitrej{ega dostopa do informacij 

Sklada za izobraèvanje vas 

§ 

Vabljeni k vpisu v brezpla~ni ra~unalni{ki te~aj 

Ra~unalni{ka in digitalna pismenost za odrasle 

Program Ra~unalni{ka in digitalna 

pismenost za odrasle 

(kraj{e RDO) je namenjen odraslim, 

ki imajo opravljeno osnovno 

ali ni`jo poklicno izobrazbo 

oziroma nizko raven pismenosti 

ter nimajo iz ku {enj z ra ~u nal ni{ - 

ko in digitalno tehnologijo in to 

znanje potrebujejo v vsakdanjem 

ìvljenju ter pri poklicnem delu. 

Kaj bodo udeleènke in udeleènci 

pridobili 

Udeleènci se bodo nau~ili uporabljati 

osnovne funkcije osebnega 

ra~unalnika, nau~ili se bodo pisati, 

oblikovati in tiskati besedilo, 

nau~ili se bodo upravljati z digitalnimi 

napravami (mobitel, e-storitve 

…), spoznali bodo uporabo 

glavnih spletnih storitev, npr. e- 

upravo, Europass in elektronsko 

po{to. 

Kje in kdaj bo te~aj potekal 

50-urni te~aj poteka na Andra - 

go{kem zavodu Maribor – Ljudski 

univerzi (Maistrova ulica 5), na 17 

sre~anjih po 3 {olske ure. V skupini 

je 12 udeleèncev, program pa 

se bo izvajal 2-krat tedensko po 3 

{olske ure na sedeù zavoda. 

Gradiva in potrdila 

Udeleènci prejmejo gradivo in 

potrdilo o udele`bi. 

Pri~etek te~aja in rok prijave 

Pri~etek te~aja bo 9. oktobra 2012 

ob 17 uri na sedeù zavoda. Pred - 

videni zaklju~ek je 6. 12. 2012. 

[tevilo mest je omejeno. Prijave 

zbiramo na telefonski {tevilki 234 

11 12, po e-po{ti neza.bojnec@ 

azm-lu.si ter pri ge. Leonidi Po - 

lajnar. 

Kontaktna oseba: Neà Bojnec 

Naterer, tel.: 234 11 12, e-po{ta: 

neza.bojnec@azm-lu.si, Maistrova 

ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si. 

16


Ra~unovodski in dav~ni vidik likvidacije 

dru`be po skraj{anem postopku 

POSLOVANJE 

Podjetje v likvidaciji mora oddati 

ra~unovodske izkaze na AJPES 

zadnji dan pred za~etkom po - 

stop ka likvidacije in dav~ni obra - 

~un po stanju na dan pred izbrisom 

zavezanca iz sodnega registra. 

Vpra{anje: 

Kaj je treba storiti ob zaklju~ku 

podjetja (likvidaciji po skraj{anem 

postopku)? Podjetje je prejelo sklep 

o zapiranju, ki je postal pravnomo~en 

31. 8. 2011. Kaj sedaj? 

Dru`benike zanima tudi, kdaj in na 

kak{en na~in lahko razpolagajo z 

denarjem, ki je ostal. 

Mnenje: 

Po dolo~ilih Zakona o gospodarskih 

dru`bah (ZGD-1) lahko dru` - 

ba preneha po skraj{anem postopku 

brez likvidacije, ~e so dru`beniki 

tak{en sklep predlagali in ~e so 

isto~asno sprejeli soglasno izjavo, 

da so popla~ane vse obveznosti 

dru`be, urejena vsa razmerja z 

delavci in da prevzemajo obveznost 

pla~ila morebitnih preostalih 

obveznosti dru`be. Sklep o prenehanju 

se objavi tudi v Uradnem 

listu, na kar imajo upniki mo`nost 

ugovora. Upniki lahko uveljavljajo 

terjatve do dru`benikov, ki so dali 

izjavo iz prej{njega odstavka, v 

enem letu po objavi izbrisa dru`be 

iz registra, pri ~emer je treba vedeti, 

da so za obveznosti dru`be 

dru`beniki odgovorni solidarno z 

vsem svojim premoènjem. Pre mo - 

ènje dru`be, ki ostane ob koncu 

likvidacije (denarna sredstva, terjatve, 

oprema, ne pre mi~ nine), se 

med dru`benike razdeli skladno s 

sklepom, ki ga sprejmejo in notarsko 

overijo. 

V ~asu postopka likvidacije do 

kon~nega zaprtja dru`be (izbrisa iz 

sodnega registra) ima podjetje {e 

odprt transakcijski ra~un, iz katerega 

poravnava obveznosti, nastale v 

tem obdobju, prav tako poravna 

vse dav~ne obveznosti (tudi na 

podlagi kon~nega obra~una davka 

od dohodkov pravnih oseb). Po 

izbrisu dru`be pa zaprete tudi transakcijski 

ra~un, sredstva iz transakcijskega 

ra~una pa se nakaèjo na 

tiste transakcijske ra~une oseb, ki 

so navedeni v sklepu o razdelitvi 

premoènja. 

1. Ra~unovodstvo 

Za likvidacijo po skraj{anem 

postopku ne uporabljajte posebnega 

standarda SRS 37, temve~ za 

knjiènje in izdelavo ra~unovodskih 

izkazov uporabite splo{ne 

SRS. 

AJPES-u se predlagajo ra~unovodski 

izkazi za namene javne objave 

in dràvne statistike, navodila za 

predloìtev izkazov za gospodarske 

dru`be najdete na njihovi spletni 

strani. Kot izhaja iz 20. ~lena 

Navodil o predloìtvi letnih poro~il 

Pravilnik o kakovosti 

mesnih izdelkov 

in drugih podatkov gospodarskih 

dru`b, morajo dru`be, nad katerimi 

se je za~el postopek likvidacije, 

predloìti podatke iz letnih poro~il 

v 3 mesecih po za~etku tega 

postopka. Poro~a se o podatkih iz 

bilance stanja po stanju na zadnji 

dan pred za~etkom postopka likvidacije 

ter o podatkih iz izkaza 

poslovnega izida in iz izkaza 

bilan~nega dobi~ka oziroma 

bilan~ne izgube za obdobje od 1. 1. 

do zadnjega dne pred za~etkom 

postopka likvidacije v koledarskem 

letu. Poro~anje torej izvedete 

za obdobje pred za~etkom postopka 

likvidacije, za katero ste sestavili 

ra~unovodske izkaze {e po 

splo{nih ra~unovodskih standardih. 

Poro~anje v postopku likvidacije z 

metodolo{kim navodilom AJPES-a 

ni predpisano. Kot so nam telefonsko 

na AJPES-u pojasnili, letnih 

poro~il ob likvidaciji/prenehanju 

dru`be ne obdelujejo, ga samo arhivirajo, 

zato lahko oddate zgolj 

ra~unovodske izkaze, kot jih predloìte 

tudi DURS-u ob izbrisu 

V Uradnem listu RS, {tevilka 59/12 (3. 8. 2012), je objavljen nov 

Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov. Pravilnik predpisuje na~in predelave 

in proizvodnje, lastnosti in sestavine ter njihove vsebnosti, 

ozna~evanja ter opredelitve in poimenovanja, ki jih morajo v proizvodnji 

in prometu izpolnjevati mesni izdelki klavnih ìvali in divjadi ter 

perutninski mesni izdelki. 

Pravilnik je za~el veljati 18. 8. 2012. 

Ne glede na dolo~be tega pravilnika so lahko izdelki, proizvedeni in 

ozna~eni v skladu s Pravilnikom o kakovosti mesnih izdelkov 

(Uradni list RS, {t. 34/04, 62/04 – popr., 50/05, 77/06 in 45/08 – ZKme- 

1) in Pravilnikom o kakovosti perutninskih mesnih izdelkov (Uradni 

list RS, {t. 85/05 in 45/08 – ZKme-1) do 1. januarja 2013, v prometu 

do porabe zalog. (Povzeto po TZS) 

17

{t. 

9 



POSLOVANJE 

dru`be, da ni dvojnega izdelovanja 

ra~unovodskih izkazov. Tako so 

pojasnili na izpostavi Ljubljana 

(24. 10. 2011), lahko pa preverite {e 

pri svoji izpostavi. 

2. Obra~un DDPO 

Dav~ni obra~un DDPO sestavimo v 

skladu s Pravilnikom o dav~nem 

obra~unu davka od dohodkov 

pravnih oseb po stanju na dan pred 

izbrisom zavezanca iz sodnega 

registra, rok za predloìtev je 30 

dni od dneva izbrisa dru`be iz registra. 

Dav~nemu obra~unu je treba 

priloìti tudi ra~unovodsko po ro - 

~ilo po splo{nih ra~unovodskih 

standardih ter notarsko overjeno 

izjavo dru`benikov o prevzemu 

obveznosti pla~ila morebitnih preostalih 

obveznosti dru`be. Kot do - 

lo~a 3. odstavek 369. ~lena Zakona 

o dav~nem postopku (ZDavP-2), se 

hkrati s predloìtvijo dav~nega 

obra~una pla~a tudi dav~na obveznost, 

v kolikor pa bi imel zavezanec 

zahtevek za vra~ilo, se le-ta 

prav tako predloì skupaj z 

dav~nim obra~unom, v zahtevku 

pa je treba navesti tudi razmerja, 

koliko davka naj dav~ni organ kateremu 

od dru`benikov tudi nakaè. 

Poleg obra~una davka od dohodkov 

pravnih oseb (dav~ne bilance) 

pa mora dru`ba sestaviti in predloìti 

tudi obra~un dav~nega odtegljaja, 

v katerega vklju~i skrite 

rezerve po Zakonu o davku od 

dohodkov pravnih oseb (ZDDPO- 

2), ki so predmet obra~una dav~ ne - 

ga odtegljaja v skladu s 70. ~lenom 

in 74. ~lenom ZDDPO-2 (ugotovitev 

dohodkov, podobnih dividendam). 

ê so dru`beniki fizi~ne 


osebe, je treba sestaviti dav~no 

napoved za doseèn dobi~ek iz 

kapitala. 

Ob prenehanju dru`be je treba 

dav~ni register obvestiti, kje se 

hrani dokumentacija dru`be oziroma 

kdo od dru`benikov (ali kdo 

drug) hrani dokumentacijo. 

Dokumentacijo je treba hraniti v 

rokih, kot jih dolo~a 32. ~len 

ZDavP-2 in kot dolo~a ZGD-1. 

In{titut za ra~unovodstvo 

§ 

Izpla~evanje nagrade upokojenemu prokuristu 

podjetja 

Zavod za pokojninsko in invalidsko 

zavarovanje Slovenije je 

prejel vpra{anje glede izpla~ila 

upokojencu prokuristu. Zanima 

vas, ali vi{ina njegovega dohodka 

vpliva na izgubo pravice do 

pokojnine. V zvezi s tem pojasnjujejo: 

Pri poslovodnih osebah in prokuristih 

lo~imo kombinacije med 

lastni{tvom in zastopanjem dru` - 

be, ki po Zakonu o pokojninskem 

in invalidskem zavarovanju povzro~ijo 

razli~ne statuse in obveznosti. 

Pomembno je tudi tolma~enje 

pojmov »po upokojitvi« in »pred 

upokojitvijo«. 

Razli~ne kombinacije in obveznosti 

v primeru teh kombinacij: 

Fizi~na oseba je lastnik (dru` be - 

nik) in hkrati prokurist dru`be in 

je tak status nastal pred upokojitvijo: 

v tem primeru ne gre za poslovodno 

osebo, temve~ gre za osebo, 

ki v okviru kak{nega drugega pravnega 

razmerja opravlja delo za 

pla~ilo. Te osebe se morajo po 5. 

odstavku 13. ~lena ZPIZ-1 obvezno 

zavarovati, ~e mese~no prejemajo 

ali jim po pogodbi oziroma aktu o 

imenovanju pripada mese~no 

pla~ilo najmanj v vi{ini minimalne 

pla~e. ê je mese~no pla~ilo ni`je, 

se jim ni treba zavarovati. 

Fizi~na oseba je lastnik (dru` be - 

nik) in hkrati prokurist dru`be in 

je tak status nastal po upokojitvi 

(in ne neposredno po prenehanju 

prej{njega statusa): v tem primeru 

sicer ravno tako nastane »drugo 

pravno razmerje, v katerem oseba 

opravlja delo za pla~ilo« iz 5. 

odstavka 13. ~lena ZPIZ-1, vendar 

zaradi dikcije 1. odstavka 178. 

~lena ZPIZ-1 zakon ne zahteva 

ponovnega zavarovanja. Iz tega 

sledi, da je {e nadalje dovoljeno 

uìvanje pokojnine ne glede na 

vi{ino dohodka, ki ga prokurist 

prejme za svoje delo. 

Opozarjamo {e na dolo~bo 2. 

odstavka 15. ~lena ZPIZ-1. V skladu 

z navedeno dolo~bo se obvezno 

zavarujejo dru`beniki zasebnih 

dru`b in zavodov v Republiki 

Sloveniji, ki so poslovodne osebe 

in niso zavarovane na drugi podlagi. 

Pri ugotavljanju obveznosti 

zavarovanja je pomemben formalni 

vpis poslovodne osebe v predpisan 

sodni/poslovni register. Prokurista 

ne {tejemo za poslovodno osebo 

(ne glede na {iroka pooblastila po 

zakonu ni dolàn voditi poslov in 

nima zakonske obveznosti opravljati 

dolo~enih dejanj), ~e pa je v 

register vpisan npr. kot direktor, je 

zavarovanje po 2. odstavku 15. 

~lena obvezno. 

Vir: ZPIZ 

18


POSLOVANJE 

Promet z nevarnimi kemikalijami – obveznost 

objave napotil za uporabnike na mestu prodaje 

Pravilnik o obve{~anju uporabnikov, 

vodenju evidence in po - 

seb nih pogojih za promet z 

nevarnimi kemikalijami (UL RS, 

{t. 48/2012, v nadaljevanju: 

Pravilnik) z dne 26. 6. 2012 

dolo~a vsebino in na~in ob ve{ - 

~anja uporabnikov o nevarnih 

kemikalijah, posebne pogoje za 

promet z nevarnimi kemikalijami 

in obrazec za vodenje evidenc 

izdaje nevarnih kemikalij. 

Skladno s Pravilnikom je Urad za 

kemikalije na svoji spletni strani 

(http://www.uk.gov.si/) objavil Pri - 

loge Pravilnika. 

Ministrstvo za zdravje - Urad RS za 

kemikalije na svoji spletni strani 

pojasnjuje, da je Priloga II enaka do 

sedaj veljavnemu napotilu in se 

uporablja v skladu s 1. odstavkom 

5. ~lena pravilnika, uporabo 

Priloge III pa dolo~a 2. odstavek 5. 

~lena. Priloge lahko natisnete 

sami, morajo pa biti natisnjene v 

barvah, v formatu A3 in izobe{ene 

na vidnem mestu v bliìni mesta 

prodaje nevarnih kemikalij. Rok 

za uskladitev s tem pravilnikom je 

45 dni po objavi v Uradnem listu 

RS (10. 8. 2012). Z dnem uveljavitve 

Pravilnika preneha veljati 

Pravilnik o posebnih pogojih za 

promet z nevarnimi kemikalijami 

(UL RS, {t. 2/04). 

§ 

Prijavite delo na ~rno 

– prijava je lahko tudi anonimna 

Po 13. ~lenu Zakona o pre pre - 

~evanju dela in zaposlovanja na 

~rno (ZPDZC) so pristojni za 

neposredni nadzor dela na ~rno 

Tr`ni in{pektorat RS, In{pektorat 

RS za delo, Prometni in{pektorat 

RS in Dav~na uprava RS. 

Tr`ni in{pektorat RS, Prometni 

in{pektorat RS in Dav~na uprava 

RS nadzirajo delo na ~rno, za kar se 

{teje, ~e posameznik, pravna oseba 

ali samostojni podjetnik opravlja 

dejavnost oziroma delo in ni vpisan 

ali prigla{en, kot to dolo~a ta 

ali drugi zakoni. Nadzirajo tudi 

soudeleènce dela na ~rno, kar 

pomeni, da stori prekr{ek tudi tisti, 

ki drugemu omogo~i, da dela na 

~rno in ve, da opravlja delo na 

~rno. 

Glede na gospodarsko situacijo v 

dràvi (veliko {tevilo brezposelnih, 

medijsko zanimanje za prepre~evanje 

dela in zaposlovanja dela na 

~rno) obiskovalce na{e spletne 

strani prosimo, da v primeru, ~e 

poznajo in vedo, da nekdo opravlja 

delo na ~rno, podajo prijavo. 

ê oseba razpolaga s podatkom o 

delu na ~rno, lahko poda prijavo 

po elektronski po{ti na naslov ali 

neposredno na sede` Tr`nega 

in{pektorata RS, Parmova 33, 

Ljubljana. Zakon o in{pekcijskem 

nadzoru (ZIN) dolo~a, da je in{pektor 

dolàn varovati tajnost vira prijave 

in vira drugih informacij, na 

podlagi katerih opravlja in{pekcijski 

nadzor. Tako se podatki o prijavitelju 

in{pekcijskemu zavezancu 

ne smejo posredovati. Lahko pa je 

prijava tudi anonimna. 

Za u~inkovito in uspe{no izvedbo 

postopka potrebujemo ~im ve~ 

podatkov o takem posamezniku, in 

sicer: podatke o kr{itelju (osebno 

ime, stalno oziroma za~asno prebivali{~e), 

opis prekr{ka, navedbo 

dejstev oziroma dokazov, ki kaèjo 

na sum storitve prekr{ka (~as in 

kraj dela, za koga je delal, morebitni 

podatek o pla~ilu in vse ostale 

podatke, ki bi bili koristni za 

uspe{no izvedbo postopka). 

Tr`ni in{pektorat RS ni pristojen 

za ukrepanje, kadar se prijava 

nana{a na zaposlovanje na ~rno ali 

da je delodajalec s posameznikom 

sklenil delovno razmerje, ne da bi z 

njim sklenil pogodbo o zaposlitvi. 

V konkretnih primerih je za obravnavo 

kr{itev pristojen In{pektorat 

RS za delo, zato smo jim vse prejete 

tovrstne prijave odstopili v pristojno 

re{evanje. 

In{pektorat RS za delo opravlja 

tudi nadzor nad izvajanjem zakonov, 

drugih predpisov, kolektivnih 

pogodb in splo{nih aktov, ki urejajo 

delovna razmerja, pla~e in druge 

prejemke iz delovnega razmerja, 

zaposlovanje delavcev doma in v 

tujini, sodelovanje delavcev pri 

upravljanju, stavke ter varnost 

delavcev pri delu, ~e s predpisi ni 

druga~e dolo~eno. 

5. ~len ZPDZC dolo~a, da je prepovedano 

zaposlovanje na ~rno, za 

kar se {teje, ~e pravna oseba ali 

podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za 

opravljanje dejavnosti: 

19

{t. 

9 



POSLOVANJE 

• z delavcem ni sklenil pogodbe o 

zaposlitvi oziroma pogodbe 

civilnega prava, na podlagi katere 

se lahko opravlja delo, in 

delavca ni prijavil v zdravstveno 

ter pokojninsko in invalidsko 

zavarovanje, 

• zaposli tujca ali osebo brez dr - 

àv ljanstva v nasprotju s predpisi 

o zaposlovanju tujcev, 

• omogo~i delo dijaka ali {tudenta 

brez ustrezne napotnice poobla{ - 

~e ne organizacije za posredovanje 

dela, ali ~e omogo~i, da to 

napotnico uporabi za delo druga 

oseba. 

Za zaposlovanje na ~rno se {teje tu - 

di, kadar posameznik v svojem 

ime nu in za svoj ra~un zaposli de - 

lavca, ki zanj opravlja delo na ~rno. 


V primeru, da prijavitelj ve, da je 

nekdo zaposlil osebo na ~rno ali je 

bil sam zaposlen na ~rno, naj se 

obrne na In{pektorat RS za delo, ki 

je pristojen za nadzor nad izvajanjem 

ZPDZC glede zaposlovanja na 

~rno. Prijavo lahko poda tudi po 

elektronski po{ti na naslov 

gp.irsd@gov.si. 

§ 

Finan~ni najem - prodaja blaga 

Vpra{anje: 

Na{a stranka se ukvarja z izdelavo 

in montaò var~nih industrijskih 

svetil. V bodo~e bi èlel svojim 

stran kam ponuditi odkup in 

montaò na lizing. Okvirno pogodbo 

vam posredujem v predogled. 

Zanima me, ali lahko opravlja 

lizing storitve brez licence oziroma 

ker ni finan~na institucija, ampak 

zgolj gospodarska dru`ba, d.o.o. 

Potem me zanima, kdaj se obra ~u - 

na DDV in kdaj se pripoznajo prihodki. 

Ali mora DDV podjetje takoj 

pla~ati oziroma ali ga sploh za ra - 

~una, ker gre za 76. a ~len ZDDV-1? 

Kako je s prihodki? Ali podjetje 

takoj pripozna prihodek glede na 

to, da gre za nakup materiala in 

storitve na “odlog”? 

Menim, da je to zgolj odlog pla~ila 

in mora podjetje DDV takoj 

pla~ati, prav tako se prihodki pripoznajo 

v celoti. Iz prihodkov bi 

morebiti lahko izvzeli le dolo~en 

odstotek, ker ima podjetje pravico 

do blaga do popla~ila obveznosti. 

Mnenje: 

V nadaljevanju podajamo: 

1. V prvem delu se vpra{anje na - 

na{a na tematiko, ki je zunaj do - 

me ne na{ega delovnega pod ro~ - 

ja, zato vam podajamo le okvirne 

informacije, ki smo jih v zvezi z 

va{im vpra{anjem pridobili 

ustno na Banki Slovenije, pri 

AJPES in Ministrstvu za gospodarstvo. 

Na podlagi telefonskih 

pogovorov z Ministrstvom za 

gospodarstvo smo dobili informacijo, 

da gospodarska dru`ba 

lahko opravlja dejavnost finan~ - 

ne ga zakupa po {ifri 64.910 

Standardne klasifikacije dejavnosti 

(SKD 2008). V zvezi z opravljanjem 

te dejavnosti se je treba 

obrniti tudi na Urad za varstvo 

potro{nikov, ki je pristojen za 

dajanje dovoljenj pri opravljanju 

potro{ni{kega kreditiranja po 

Zakonu o potro{ni{kih kreditih, 

pri ~emer je bilo pojasnjeno, da 

se dolo~be tega zakona vsebinsko 

nana{ajo tudi na finan~ni 

zakup, pri katerem lastninska 

pravica na koncu zakupa preide 

na lizingojemalca. Slednje velja 

za primer, ko je lizingojemalec 

potro{nik, ki je po prej omenjenem 

zakonu fizi~na oseba, ki v 

poslih po tem zakonu deluje 

zunaj svoje poklicne ali pridobitne 

dejavnosti. 

2. Pravila za nastanek obveznosti 

za obra~un davka na dodano 

vrednost dolo~ajo, da pri izro ~it - 

vi blaga na podlagi pogodbe o 

najemu blaga za dolo~eno ob - 

dobje, ki dolo~a, da se ob normalnem 

poteku dogodkov last - 

ni{tvo prenese najpozneje ob 

pla~ilu zadnjega obroka, nastane 

obveznost obra~una DDV za 

celotno vrednost blaga, in sicer 

v tistem dav~nem obdobju, v 

katerem je bilo blago izro~eno 

(36. ~len ZDDV-1 v povezavi s 

33. ~lenom Pravilnika o izvajanju 

ZDDV-1). 

Tudi pri prodaji na obroke so za - 

konska dolo~ila zapisana tako, da 

velja, da obveznost obra~una DDV 

nastopi ob izro~itvi blaga, saj je 

zapisano, da rok pla~ila, odlog 

pla~ila ali kreditiranje dobave ne 

vplivajo na nastanek obveznosti 

obra~una DDV (30. ~len Pravilnika 

o izvajanju ZDDV-1). Obdav~ljivi 

dogodek nastane in s tem tudi 

obveznost obra~una DDV, ko je 

blago dobavljeno ali so storitve 

opravljene. [teje se, da je blago pri 

prodaji blaga z odloènim 

pla~ilom, ki dolo~a, da se ob normalnem 

poteku lastni{tvo prenese 

najpozneje ob pla~ilu zadnjega 

obroka, dobavljeno takrat, ko je to 

blago dejansko izro~eno kupcu. 

Nadalje {e omenimo, da je v 39. 

~lenu Pravilnika o izvajanju 

ZDDV-1 dolo~eno, da pri fi nan~ - 

nem najemu obresti in stro{kov 

financiranja ni treba v{tevati v 

dav~no osnovo blaga, ~e sta dobava 

blaga in odobritev financiranja 

dogovorjeni in obravnavani lo~e - 

no. Vendar ima tak{na dav~na 

obravnava posledice tudi pri (del - 

ni) omejitvi pravice do odbitka 

vstopnega DDV, ker bi dru`ba v 

tem primeru opravljala tudi opro{ - 

~e ne transakcije po dolo~ilih DDV 

zakonodaje (63., 65. ~len ZDDV-1 

20


POSLOVANJE 

in s tem povezani ~leni Pravilnika 

o izvajanju ZDDV-1). 

Zgoraj zapisano velja za finan~ni 

najem, ki predstavlja dobavo blaga. 

V va{em primeru pa omenjate, da 

bi va{a stranka po tej pogodbi o 

finan~nem najemu opravljala de - 

jav nost dobave in vgradnje svetil, 

ki se po dolo~ilih DDV zakonodaje 

obravnava kot enotna dobava gradbene 

storitve. V primeru, da so 

grad bene storitve opravljene s strani 

dav~nega zavezanca, ki je identificiran 

za namene DDV drugemu 

dav~nemu zavezancu z ID {tevilko 

za namene DDV v Sloveniji (razen 

v primerih izjem po 127. a ~lenu 

ZDDV-1), se uporabi posebno pravilo 

iz 76. a ~lena ZDDV-1. To 

pomeni, da DDV obra~una prejemnik, 

ne pa izvajalec te storitve. V 

primeru opravljanja gradbenih storitev 

obveznost obra~una DDV 

nastane, ko je gradbena storitev 

oprav ljena. 

V zvezi s priloèno pogodbo o 

finan~nem najemu predlagamo, da 

jo daste v pregled tudi pravniku (v 

primeru, da je ni pripravil strokovnjak 

s podro~ja prava), ki bo lahko 

presodil, ali je priloèna pogodba o 

finan~nem najemu ustrezna glede 

na dolo~ila Stvarnopravnega zakonika, 

saj bo dru`ba opravljala 

vgradnjo svetil na tuji ne pre mi~ - 

nini. 

3. Ra~unovodska obravnava pri 

finan~nih najemih 

Po dolo~ilih SRS izkaè najemodajalec 

opredmetena osnovna sredstva, 

dana v finan~ni najem, kot 

dolgoro~ne terjatve (to izhaja iz 

SRS 1.4.). Iz SRS 18.33. pa izhaja, 

da pri finan~nem najemu najemodajalec 

pretvori svoja sredstva v 

finan~no nalo`bo v najemnika, pri 

~emer se ta nalo`ba izkaè kot 

razlika med se{tevkom dogovorjene 

najemnine in nezajam~ene preostale 

vrednosti sredstva in se{tevkom 

v najemnino zajetih finan~nih 

prihodkov. 

Na podlagi SRS 18 menimo, da se 

prihodki od prodaje po priloèni 

pogodbi o finan~nem najemu pripoznajo 

v celoti ob prodaji v vrednosti 

glavnice, ~e so izpolnjeni 

splo{ni pogoji za pripoznanje prihodkov, 

ki so zapisani v SRS 18.11. 

Prihodki iz naslova obresti po 

finan~nem najemu pa se pripoznavajo 

v sorazmerju s prete~enim 

obdobjem ter glede na neodpla~ani 

del glavnice (npr. mese~no pre na - 

{an je med finan~ne prihodke). 

Tudi prodaja blaga na obroke je z 

vidika pripoznavanja prihodkov 

obravnavana vsebinsko enako. ê 

se namre~ blago prodaja na obroke, 

se prihodki od prodaje pripoznajo 

samo v velikosti prodajne cene v 

trenutku prodaje. Obresti, v{tete v 

posamezne obroke, se v{tevajo 

med finan~ne prihodke v sorazmerju 

s prete~enim obdobjem (SRS 

18.41.) 

Uporabljena in veljavna zakonodaja 

(ustrezni zakonski in podzakonski 

predpisi) v ~asu izdaje strokovnega 

mnenja: 

Slovenski ra~unovodski standardi, 

Ur. l. RS, {t. 118/2005 (10/2006 

popr., 112/2006 popr., 90/2010 

popr.); spremembe: Ur. l. RS, {t. 

9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 

1/2010, 

Zakon o davku na dodano vrednost 

(ZDDV-1), Ur. l. RS, {t. 

117/2006, Spremembe: Ur. l. RS, 

{t. 33/2009, 85/2009, 10/2010- 

UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 

18/2011, 78/2011, 

Pravilnik o izvajanju Zakona o 

davku na dodano vrednost, Ur.l. 

RS, {t. 141/2006 Spremembe: Ur. l. 

RS, {t. 52/2007, 120/2007, 

21/2008, 123/2008, 105/2009, 

27/2010, 104/2010, 110/2010, 

Stvarnopravni zakonik (SPZ), Ur. l. 

RS, {t. 87/2002; spremembe: Ur. l. 

RS, {t. 18/2007 Skl.US: U-I-70/04- 

18, 

Zakon o potro{ni{kih kreditih 

(ZPotK-1), Ur. l. RS, {t. 59/2010, 

spremembe: Ur. l. RS, {t. 77/2011. 

Avtor: In{titut za ra~unovodstvo 

(Ljubljana, 30. 7. 2012) 

Osebna varovalna oprema - Obvestilo o popravku 

sporo~ila Komisije v zvezi s harmoniziranim 

standardom EN ISO 20345:2004 

Od Ministrstva za gospodarski 

razvoj in tehnologijo smo prejeli 

obvestilo, da je na predlog nekaterih 

dràv ~lanic Evropska komisija 

28. 6. 2012 sprejela odlo~itev o 

podalj{anju roka, po katerem 

uporaba nadome{~enega harmoniziranega 

standarda EN ISO 

20345:2004 Osebna varovalna 

oprema – za{~itna obutev ne 

ustvarja ve~ domneve o skladnosti 

proizvoda z zahtevami Direktive 

89/686/EGS o osebni varovalni 

opremi. 

Prvotno dolo~en rok (datum), po 

katerem uporaba navedenega 

standarda ne bi ustvarjala ve~ 

domneve o skladnosti, se tako s 

30. 6. 2012 podalj{a do 30. 6. 

2013. 

Popravek sporo~ila Komisije v 

okviru izvajanja Direktive 89/ 

686/EGS je bil objavljen v OJ EU C 

196 dne 4. 7. 2012. (http://www. 

mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/ 

pageuploads/DNT/SETB/novi_pri 

stop/OVO/Popravek_sporocila_K 

omisije_v_zvezi_z_EN_20345__4. 

7.2012_.pdf). 

21

{t. 

9 



POSLOVANJE 

QR koda 

QR koda je kratica za angle{ki 

izraz »quick response«. To je 

dvodimenzionalna bar koda, ki 

jo je mo`no brati s pametnim 

telefonom s pomo~jo kamere 

ali fotoaparata. 

Sestavljena je iz belega ozadja, na 

katerem so ~rni kvadratki. Iz njih je 

mogo~e »prebrati« sporo~ilo. Na - 

tis njena koda tako prenese informacije/sporo~ilo 

na mobilni telefon. 

Koda je nastala zaradi vse 

ve~je razse`nosti mobilnega marketinga, 

saj jo je enostavno narediti, 

objaviti in »brati«. 

Kako lahko kodo uporabite vi za 

svoj marketing? 

1. Vizitka podjetja: Kodo uporabite 

zato, da bralec preko nje pride 

naravnost do va{e doma~e strani, 

podstrani s kontaktnimi podatki ali 

do va{ega bloga. 

2. Oglasne tiskovine: Va{a QR 

koda lahko »linka« direktno na 

podstran nagradne igre ali splo{nih 

pogojev, ki so del nagradne igre. 

Tako lahko preko tiskanih medijev 

na spletno stran pridobite {e ve~ 

obiskovalcev ali na Facebook stran 

ve~ oboèvalcev. 

3. Obvestila: @elite ~im prej obvestiti 

~im ve~je {tevilo ljudi, da ste 

se preselili, da imate novo spletno 

stran, da imate v ponudbi nekaj 

novega? Danes to lahko storite s QR 

kodo! Prilepite jo na oglase, letake, 

steklenice priljubljene pija~e ali na 

zid parkirnega prostora. Dodajte 

kratko besedilo in tako bodo 

obve{~eni ~isto vsi, ki bodo QR 

kodo videli. 

4. Vabila: Povabite ljudi na 

izobraèvanje, seminarje, dogodke, 

poslovni zajtrk ali zabavo odprtega 

tipa. Ko boste ustvarili QR kodo, bo 

datum dogodka shranjen v koledar 

v telefonu. In tako ne bo ve~ izgovorov, 

da je kdo pozabil na va{ zloglasni 

dogodek. 

5. Pla~ila: Ustvarite {e bolj eko 

okolje in svojim naro~nikom po{ - 

lji te QR kodo, ki »linka« naravnost 

na »online« ra~un. Seveda na tem 

mestu potrebujete mo`nost za elektronsko 

pla~evanje in elektronske 

ra~une. 

Mo`nosti je seveda {e ve~, uporabite 

svojo domi{ljijo in kanale, ki so 

vam do sedaj sluìli kot izvrsten 

na~in ogla{evanja. Res pa je, da 

sama QR koda ni dovolj. Najprej 

dolo~ite strategijo in pozicije, kje 

boste kodo uporabili. Vedno morate 

namre~ poskrbeti, da bo koda 

tam, kjer jo bodo na{li va{i potencialni 

kupci, naro~niki, poslovni 

partnerji. 

Koda, ki vsebuje URL naslov, vam 

pomaga izmeriti uspeh takega 

ogla{evanja. Najla`je si pomagate z 

Google Analytics. Merjenje vam bo 

pomagalo, da ugotovite, ~e ste 

kodo objavili v pravih medijih in 

~e vam je tak na~in ogla{evanja 

sploh prinesel korist. 


Koda ni sama po sebi namen, 

ampak je tam zato, da jo lahko uporabimo. 

Kaj mora dobra QR koda vsebovati: 

• URL naslov do spletne strani 

• Prejemnika SMS sporo~ila 

• Prejemnika e-po{te 

• Vizitko podjetja 

Prikaz dolo~enega teksta na ekranu 

va{ega pametnega telefona 

Kako in kje NE uporabljajte QR 

kode: 

• Koda ne vodi do spletne stra - 

ni/spletnega mesta, prijazne vsebine 

na spletu 

Ste vedeli, da z danimi 

garancijami zmanj{ate davek? 

Podjetniki ali podjetja, ki opravljajo dejavnosti, kot so npr. prodaja 

strojev ali gradbena dela (ter {e mnoge druge dejavnosti), se velikokrat 

po pogodbi s kupcem ali investitorjem zaveèjo, da bodo morebitne 

napake, ugotovljene po prodaji oz. predaji, odpravljene v nekem roku 

na stro{ke prodajalca/izvajalca – to je dana garancija. 

Za la`je razumevanje poglejmo primer: 

Podjetje je prodalo strojno opremo v vi{ini 50.000 EUR (+DDV 20 %); 

od tega je 10 % namenjenih pokrivanju stro{kov popravil v 2-letnem 

garancijskem roku (dogovor s kupcem). 

V letu prodaje se prikaèjo prihodki v celoti, na drugi strani pa oblikovane 

rezervacije v vi{ini 5.000 EUR. Skladno z dolo~ili Zakona o 

davku od dohodkov pravnih oseb (20. ~len) so tako oblikovane rezervacije 

dav~no priznan odhodek (stro{ek) v vi{ini 50 %, torej zniùjejo 

dav~no osnovo za davek (od dobi~ka), v tem primeru za 2.500 EUR. 

V kolikor v dveh letih do popravil ni pri{lo, mora podjetje odpraviti 

kreirane rezervacije, pove~a prihodke ter hkrati tudi pove~a dav~no 

osnovo za znesek, ki smo ga uveljavili ob oblikovanju (2.500 EUR). V 

primeru, ko se v dveh letih porabi oblikovana rezervacija, se v letu 

porabe znià dav~na osnova {e za preostalih 50 %, to je v tem primeru 

{e za 2.500 EUR. 

Avtorica: Sabina Dimnik, Data, d. o. o. 

22


OBVESTILA 

• Po{iljanje QR kode po elektronski 

po{ti – namen kode se v tem 

primeru izgubi, saj ste è povezani 

z internetom in z enim klikom 

lahko obi{~ete spletno stran 

ogla{evalca. 

• QR kode na veleplakatih – lahko 

poskenirate kodo, ki se nahaja na 

ogromnem veleplakatu ob zelo 

prometni cesti? 

• V revijah, ki jih dobite na letalu – 

glede na to, da je na letalu uporaba 

telefonov prepovedana, QR 

kode ne boste mogli skenirati. 

Avtor: Andreja Ogrinc 

Spremembe avstrijskega Gewerbeordnunga 

§ 

Dràvni zbor Republike Avstrije 

je v ~etrtek, 5. julija 2012, sprejel 

zvezni zakon, s katerim se spreminja 

Obrtni zakon (Gewerbeor - 

dnung 1994). 

Spremembe se nana{ajo na nekatere 

regulirane in neregulirane oz. 

proste dejavnosti. 

V zvezi s kvalifikacijskimi dokazili 

za opravljanje reguliranih dejavnosti, 

in sicer v zvezi s spri~evali o 

zaklju~enem izobraèvanju za 

opravljanje regulirane dejavnosti, 

ki so bila pridobljena zunaj dràv 

~lanic EU ali dràv pogodbenic 

EGS, s spremembo zakona odpade 

potreba po izreku ministra za 

gospodarstvo in delo o priznanju 

spri~eval. Ta potreba odpade tudi 

za osebe, ki niso dràvljani dràv 

~lanic EU ali dràv pogodbenic 

EGS in so pridobili izobrazbo v 

drugi dràvi ~lanici EU ali dràvi 

pogodbenici EGS. 

Dodane so dolo~be o poslovodji. 

Lastnik obrti mora imeti poslovodjo, 

kadar ne more dokazati lastne 

kvalificiranosti ali nima prebivali{~a 

v Republiki Avstriji. 

Lastniku obrti, ki nima prebivali{~a 

v Republiki Avstriji, odpade 

obveznost imeti poslovodjo, ~e: 

1. je s sporazumom med dràvama 

dolo~eno nalaganje in izvr{evanje 

upravnih kazni 

2. gre za dràvljane dràve pogodbenice 

EGS, ki imajo prebivali{~e 

v eni od dràv pogodbenic 

EGS 

3. gre za dràvljane {vicarske konfederacije, 

ki imajo prebivali{~e 

v [vici ali v eni od dràv pogodbenic 

EGS. 

Brezpla~no individualno svetovanje 

s podro~ja intelektualne 

lastnine za kreativne industrije 

Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL) je s 15. majem 2012 za~el 

brezpla~no individualno svetovanje s podro~ja intelektualne lastnine, 

s poudarkom na znamkah, modelih in avtorskih pravicah za kreativne 

industrije. 

Svetovanje, ki ga urad v letu 2012 organizira v sodelovanju z Re gio nal - 

no razvojno agencijo Ljub ljan ske urbane regije (RRA LUR), bo potekalo 

enkrat mese~no, in sicer vsak drugi torek v mesecu od 9.00 do 15.30. 

Kje? Regionalni center kreativne ekonomije, Tehnolo{ki park 19, 

Ljubljana (3. nadstropje). 

Ve~ informacij in prijavni obrazec na http://www.rralur.si/aktualniprojekti/kreativna-mesta/svetovanje/. 

Prijavite se lahko najkasneje 3 

delovne dni pred posami~nim terminom svetovanja na 

tina.pezdirc@ljubljana.si (tudi kon takt za dodatne informacije). 

Poslovodja mora imeti prebivali{~e 

v dràvi, razen ~e: 

1. je s sporazumom med dràvama 

dolo~eno nalaganje in izvr{evanje 

upravnih kazni 

2. gre za dràvljane dràve pogodbenice 

EGS ali za dràvljane 

{vicarske konfederacije, ki imajo 

prebivali{~e v eni od dràv 

pogodbenic EGS ali v [vici 

3. gre za dràvljane tretjih dràv, ki 

imajo pravico bivanja na podlagi 

naslova »Dauernaufenthalt-EG« 

ali »Dauernaufenthalt-Familien - 

an gehöriger« in imajo prebivali{~e 

v eni od dràv pogodbenic 

EGS ali v [vici. 

V dolo~bi, kjer so na{tete regulirane 

dejavnosti, se spreminja poimenovanje 

za lesarja, in sicer se dosedanje 

poimenovanje »Zimmer - 

meister« nadomesti s poimenovanjem 

»Holzbau-Meister«. 

Spremembe se nana{ajo tudi na 

stavbenike (»Baumeister«), in sicer 

lahko uporablja prijavitelj dejavnosti, 

ki ne prijavlja svoje dejavnosti 

v obsegu, ki je dolo~en z zakonom 

(99. ~len, 1. odstavek), oznako 

»Baugewerbetreibender«. Samo 

obrtniki, ki opravljajo dejavnost v 

obsegu, ki je dolo~en z zakonom, 

lahko uporabljajo oznako »stavbenik 

(Baumeister)«; drugi, ki so 

omejeni na gradnjo stavb, pa te 

oznake ne smejo uporabljati, ker 

lahko ustvarijo vtis, da so 

upravi~eni do planiranja stavb. 

Poleg oznake »Baumeister« sme 

obrtnik uporabljati tudi oznako 

»Gewerblicher Architekt«, in sicer 

na podlagi vloge, o kateri odlo~i 

minister za gospodarstvo in delo. 

Dodana je dolo~ba o obveznem 

zavarovanju odgovornosti obrtni- 

23

{t. 

9 



OBVESTILA 

ka, ki mora biti sklenjeno pri podjetju 

z obratom v Avstriji. Za va - 

rovanje odgovornosti mora biti 

sklenjeno za zavarovalno vsoto v 

vi{ini najmanj 1 mio EUR na {kod - 

ni primer. 

Zakon spreminja tudi dolo~bo o 

turisti~nih vodi~ih (»Frem den - 

führer«). Odslej za opravljanje 

dejavnosti turisti~nih vodi~ev ni 

ve~ obvezno, da imajo bivali{~e v 

Republiki Avstriji. 

Tudi kamnosekom (»Steinmetz- 

meister«) sprememba zakona nalaga, 

kdaj lahko uporabljajo oznako 

»kamnosek« (»Steinmetzmeis- 

ter«). Prijavitelj dejavnosti, ki ne 

prijavlja svoje dejavnosti v obsegu, 

ki je dolo~en z zakonom (133. ~len, 

1. odstavek), lahko uporablja le 

oznako »Steinmetzgewer-betreibender«. 

Samo obrtniki, ki opravljajo 

dejavnost v obsegu, ki je 

dolo~en z zakonom, lahko uporabljajo 

oznako »kamnosek« (»Stein- 

metzmeister«). 

Enako velja tudi za lesarje (»Holz - 

bau-Meister«) in njihovo uporabo 

oznake »lesar« (Holzbau-Meister). 

Prijavitelj dejavnosti, ki ne prijavlja 

svoje dejavnosti v obsegu, ki je 

dolo~en z zakonom (149. ~len, 1. in 

2. odstavek), lahko uporablja le 

oznako »Holzbauge wer betrei ben - 

der«. Samo obrtniki, ki opravljajo 

dejavnost v obsegu, ki je dolo~en z 

zakonom, lahko uporabljajo oznako 

»lesar« (»Holzbau-Meister«). 


Spremembe so dolo~ene tudi za 

dejavnost fotografov (150. ~len, 5. 

odstavek), in sicer se odslej lo~ijo 

regulirane dejavnosti profesionalnih 

fotografov in pa neregulirane 

dejavnosti medijske fotografije in 

fotodizajna. Profesionalni fotografi 

so upravi~eni do izdelovanja 

videofilmov. Ne glede na pravico 

profesionalnih fotografov je dejavnost 

medijske fotografije in fotodizajna 

neregulirana dejavnost. Me - 

dij ski fotografi in fotodizajnerji 

smejo delati za podjetja in nosilce 

oseb javnega prava, v kolikor se njihove 

fotografije uporabljajo iz - 

klju~ no v prostoru samostojne 

gospodarske dejavnosti podjetja ali 

nosilca osebe javnega prava. 

Pomembne so {e prehodne dolo~be 

zakona, ki nalagajo obrtnikom, ki 

na dan pred za~etkom veljavnosti 

sprememb zakona opravljajo dejavnost 

stavbenikov, da pristojnim 

oblastem pred potekom 12 mesecev 

po za~etku veljavnosti tega 

zakona izkaèjo zavarovanje odgovornosti. 

V prehodnih dolo~bah je 

{e dolo~eno, da so fotografi, ki na 

dan pred za~etkom veljavnosti 

sprememb zakona opravljajo dejavnost 

medijske fotografije, upra - 

vi~eni dejavnost medijske fotografije 

in fotodizajna opravljati v skladu 

s 5. odstavkom 150. ~lena, in 

sicer da te dejavnosti veljajo za 

neregulirane dejavnosti. 

Pripravila: 

Maja Jeran~i~ 

Veleposlani{tvo Republike Slovenije 

E-mail: maja.jerancic@gov.si 

Vra~ilo nem{kega davka na dodano vrednost 

§ 

Slovensko-nem{ka gospodarska 

zbornica opravi za slovenska 

podjetja vsa potrebna dejanja v 

postopku za vra~ilo nem{kega 

davka na dodano vrednost. 

Njihove storitev obsega: 

• pregled predloènih dokumentov 

• pripravo potrebnih obrazcev za 

vra~ilo 

• vloìtev dokumentov 

• celotno korespondenco z nem - 

{ki mi organi 

• preverjanje zneska vra~ila 

• prevzem vra~ila in posredovanje 

naro~niku 

• vrnitev originalnih dokumentov 

in prilog 

Kdo lahko zahteva vra~ilo: 

Postopke vra~ila davka na dodano 

vrednost za tuja podjetja, ki v 

Nem~iji nimajo sedeà, poslovodstva 

ali v trgovinski register vpisane 

podru`nice ureja 9. odstavek 18. 

~lena nem{kega zakona o davku na 

dodano vrednost. Nem{ka zakonodaja 

dovoljuje v nasprotju s slovensko 

zakonodajo vra~ilo davka za 

veliko ve~ zadev kot slovenska. 

Tako pridejo v po{tev tudi ra ~u - 

ni od poslovnih ve~erij, pre no ~i - 

tev, pla~ila parkirnine, bencina, 

javnega prevoza ... 

Obvestilo: V kolikor boste ali ste 

pla~ali davek na dodano vrednost 

v ostalih EU dràvah, obstaja 

mo`nost povra~ila preko nem{kih 

gospodarskih zbornic v tujini. 

Registracija za namene DDV v 

Nem~iji 

V kolikor tuje podjetje izvaja 

obdav~ljiv promet v Nem~iji, je 

treba preveriti, ali se tudi mora 

registrirati za namene DDV. Zbor - 

nica vam je s partnerji v Nem~iji z 

veseljem na voljo za registracijo in 

tudi za oddajo mese~nih obra ~u - 

nov DDV-ja, rekapitulacijskih po - 

ro ~il in poro~il za intrastat ter korespondeco 

z nem{kimi uradi. 

Za podrobnej{e informacije se 

obrnite na gospo Silvio Cvetko in z 

veseljem vam bodo svetovali. 

Kontakt: 

Tel.: +386 1 252 88 58 

E-naslov: silvia.cvetko@ahkslo.si 

Slovensko-nem{ka gospodarska 

zbornica 

Tom{i~eva 3, 1000 Ljubljana 

Fax: 01 252 88 69 

Web: www.dihk.si 

24


Postopek izvr{be 

v Zvezni republiki Nem~iji 

OBVESTILA 

Pomembna vloga mednarodnih 

stikov med slovenskimi in 

nem{kimi strankami pogojuje v 

osnovi dva razli~na postopka 

izvr{be. Mnogokrat se soo~amo s 

primeri, v katerih je treba v Nem - 

~i ji izvr{iti slovenski izvr{ilni 

naslov. Druga skupina primerov 

pa so nem{ki izvr{ilni naslovi. 

Pri izvr{bi na podlagi slovenskega 

izvr{ilnega naslova proti dol`niku, 

ki je rezidenten v Nem~iji, mora 

pred samo izvr{bo slovenski 

naslov formalno potrditi za to pristojno 

nem{ko sodi{~e (v kraju se - 

de à dol`nika). Le-to lahko preveri 

le formalne vidike slovenskega 

izvr{ilnega naslova, v nobenem 

primeru ne sme preverjati vsebinske 

pravilnosti. V ta namen je treba 

predloìti original sodbe oz. drugega 

izvr{ilnega naslova s potrdilom, 

da je ta izvr{ljiv. Poleg tega je pri 

priznavanju sodb treba predloìti 

poseben obrazec, ki ga je izpolnilo 

slovensko sodi{~e in ki po evropskem 

pravu potrjuje izvr{ilnost 

sodbe. Slovenski izvr{ilni naslov 

mora biti tudi uradno preveden v 

nem{~ino. 

Po vlogi predloga za priznanje 

nem{ko sodi{~e (pristojno je de èl - 

no sodi{~e – Landgericht – v kraju 

sedeà dol`nika) slovenski sodbi 

dodeli izvr{ilno klavzulo, na podlagi 

katere se najprej blokira pre - 

mo ènje dol`nika, po poteku pri - 

to` benega roka za dol`nika pa je 

potem izvr{ba neomejena in se 

ravna po predpisih nem{kega zakona 

o civilnem postopku. Od tega 

trenutka dalje je postopek na ~e lo - 

ma enak kot pri drugih, nem{kih 

izvr{ilnih naslovih, kot sledi v 

nadaljevanju. 

Pri konkretnem postopku izvr{be 

zaradi denarnih terjatev obstajata 

dve glavni veji postopka. Z izvr{bo 

se lahko pooblasti rube`nika, ki 

kontaktira z dol`nikom z namenom 

dosega pla~ila ali pa zarubitve 

premi~nin oz. denarnih sredstev. 

ê so upniku znani podatki dol` - 

nika, npr. njegove banke, njegovega 

delodajalca ipd., kjer se lahko 

doseè dol`nikovo premoènje, se 

lahko preko izvr{ilnega sodi{~a 

(Amtsgericht; prvostopenjsko so - 

di{ ~e na kraju premoènja) doseè 

zarubitev ban~nega ra~una ali pa 

npr. prepoved delodajalcu, pla~ati 

dol`niku, kombinirana z nalogom 

pla~ati direktno upniku. Pri rubeù 

prihodkov je treba upo{tevati za - 

konske minimalne meje dohodkov, 

ki morajo dol`niku ostati in so 

odvisne predvsem od druìnskega 

stanu dol`nika in s tem povezanih 

obveznosti k pla~ilu preìvnin. 

Podatki o premoènju dol`nika so 

v Nem~iji za uspe{no izvr{bo zelo 

pomembni, saj kljub obstoju pravnomo~ne 

sodbe dol`nikovi podatki 

nasprotno kot v Sloveniji, niso 

avtomatsko dostopni. Podatke o 

celotnem dol`nikovem pre mo èn - 

ju se pridobi {ele v sklopu izvr{be 

po prisili rubeà in tudi to {ele 

takrat, ko dol`nik izjavi, da ne 

mora poravnati terjatve. V tem primeru 

je primoran napisati izjavo (t. 

i. Eidesstattliche Versicherung«), s 

katero zavezujo~e razloì finan~no 

stanje, kar pa upniku ponavadi ne 

pomaga ve~, saj bi dol`nik v primeru 

obstoja finan~nih sredstev na - 

mesto te izjave ponudil vsaj 

obro~no pla~ilo. Tu je opazna velika 

razlika s slovenskim sistemom, 

ki v dosti ve~ji meri {~iti upnika, 

~etudi za ceno »steklenega dr àv - 

ljana«. 

@elite na brezpla~no prakso 

povabiti nem{ke {tudente? 

[tudentje v Nem~iji morajo v okviru svojega {tudija opraviti tudi obvezno 

prakso v podjetjih. Ker se je v zadnjem ~asu na nas obrnili nekaj 

{tudentov, ki bi èleli v podjetjih v Sloveniji opravljati prakso, smo se 

odlo~ili k temu povabiti tudi na{a ~lanska podjetja. 

Slovensko-nem{ka gospodarska zbornica è vrsto let sodeluje z 

nem{kimi praktikanti na podro~ju organizacijskega, marketin{kega in 

pravnega podro~ja in imamo s praktikanti odli~ne izku{nje. 

Praktikanti pridejo v Slovenijo za obdobje 3 mesecev (lahko tudi ve~), 

pri tem pa jim pla~amo za njihovo delo pav{alni znesek (honorar), ki 

prav tako ni obvezujo~. V kolikor bi èleli ve~ informacij, lahko kontaktirate 

z nami in vzpostavite kontakt z izbranimi {tudenti dolo~enih 

podro~ij. Vsi {tudentje govorijo angle{ko in si samo krijejo stro{ke, 

povezane z nastanitvijo. 

Kontakt: 

Bogdan Dular 

Slovensko-nem{ka gospodarska zbornica 

Tel.: 01 252 88 68 

E-naslov: bogdan.dular@ahkslo.si 

25

{t. 

9 



OBVESTILA 

ê so znani omenjeni dol`nikovi 

podatki (npr. iz prej{njih poslovnih 

stikov), obstaja tudi mo`nost, 

da se tudi pred samo izvr{bo dol` - 

niku in predvsem njegovemu 

dol`niku, se pravi njegovi banki ali 

delodajalcu ipd., prepove izro~iti 

denarna sredstva dol`niku. Ta 

korak (t. i. Vorpfändung, t.j. »predizvr{ba«) 

je lahko zelo efektiven 

pri doseganju ~imprej{njega dol` - 

ni ko vega pla~ila, saj mu je za~asno 

onemogo~eno razpolagati z denarjem 

na ra~unu, kar pomeni velik 

pritisk s posledico prostovoljnega 

pla~ila z njegove strani. U~inek te 

prepovedi izgubi veljavnost, ~e se 

v roku enega meseca ne za~ne 

dejanska izvr{ba, kar pa zopet ni 

problem, saj se ta korak teoreti~no 

lahko tudi ve~krat zapored ponovi. 

Podrobnosti in ostale mo`nosti 

samega postopka so seveda zelo 


raznolike, vendar pa bralcev ne 

èlim dolgo~asiti z detajli. V primeru 

potrebnega svetovanja lahko 

mo`nosti konkretno preudarimo 

in se skupaj odlo~imo za ustrezne 

korake. 

Pavel Ore{nik, 

Elser, Dr. Kohnke, Dr. Kugler 

§ 

Sprostitev trga dela tudi za Hrvate? 

Vpra{anje 

Bo Slovenija po vstopu Hrva{ke v 

EU julija 2013 odprla trg delovne 

sile tudi za hrva{ke dràvljane in 

kaj bo to pomenilo v smislu gospodarskega 

sodelovanja med drà - 

vama? Ali to prina{a kak{ne spremembe 

(na obeh straneh) pri de - 

lovnih dovoljenjih, ~ezmejnih storitvah 

ipd.? 

Odgovor 

Po informacijah Ministrstva za 

delo, druìno in socialne zadeve 

Republike Slovenije naj bi bilo v 

okviru pristopnih pogajanj Hrva{ - 

ke z EU v okviru poglavja 2 prosto 

gibanje delavcev dogovorjeno prehodno 

obdobje v zvezi s prostim 

gibanjem delavcev. Prehodno 

obdobje je del Pogodbe o pristopu 

Republike Hrva{ke k EU (Priloga V 

Seznam iz ~lena 18 Akta o pristopu: 

prehodni ukrepi, to~ka 2 Prosto 

gibanje oseb). Dolo~be prehodnega 

obdobja dolo~ajo, da sedanje dr à - 

ve ~lanice v prvih dveh letih od 

pristopa Republike Hrva{ke k EU 

uporabljajo nacionalne ukrepe ali 

ukrepe iz dvostranskih sporazumov, 

ki urejajo dostop hrva{kih 

dràvljanov na njihove trge dela. 

To pomeni, da se v prvih dveh 

letih od vstopa Hrva{ke v EU v 

dràvah ~lanicah uporablja nacionalna 

zakonodaja glede dostopa 

hrva{kih dràvljanov na njihove 

trge dela. 

Sedanje dràve ~lanice imajo po 

izteku dveletnega obdobja mo` - 

nost, da prehodno obdobje in s tem 

uporabo nacionalnih ukrepov, ki 

urejajo dostop hrva{kih dràvljanov 

na njihove trge dela, podalj{ajo 

za tri leta, morajo pa o tem obvestiti 

Evropsko komisijo. Sedanje 

dràve ~lanice pa imajo mo`nost 

omenjene nacionalne ukrepe uporabljati 

{e nadaljnji dve leti, torej 

skupno 7 let, vendar le v primeru, 

da imajo resne motnje na svojem 

trgu dela. Kljub navedenemu pa 

imajo dràve ~lanice tudi mo`nost, 

da v skladu z nacionalno zakonodajo 

dràvljanom Republike Hrva{ - 

ke omogo~ijo la`ji dostop na svoje 

Obvestilo za taksiste 

trge dela, vklju~no s prostim dostopom, 

takoj od dneva vstopa 

Hrva{ke v EU. Glede na to, da je 

vstop Hrva{ke v EU predviden za 

1. julij 2013 in da mora Slovenija 

pred tem opraviti strokovne analize 

u~inkov sprostitve trga dela za 

hrva{ke delavce oz. u~inkov uveljavitve 

prehodnega obdobja na 

slovenski trg dela, v tem trenutku 

{e ne moremo govoriti o dokon~ni 

odlo~itvi in ravnanju Slovenije v 

zvezi s tem. 

Vir: 

E-Bilten »Go International Slovenia«, 

[tevilka: 3/2012, 

Izdajatelj: GZS 

Po spremembi Zakona o prevozih v cestnem prometu (UL RS {t. 

57/2012) velja od 20. avgusta 2012 globa od 3500 do 8000 evrov za 

prekr{ek, ~e opravlja avtotaksi prevoz voznik, s katerim delodajalec 

nima sklenjenega delovnega razmerja (drugi odstavek 33. ~lena zakona). 

Z globo od 400 do 2000 evrov se kaznuje za prekr{ek odgovorna 

oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. 

Naj vas spomnim, da pri taksistih ni treba ve~ imeti voznikov, zaposlenih 

za polni delovni ~as. 

Bojan Pe~nik, mag. logistike, sekretar Sekcije za promet OZS 

26


Pomembna informacija 

za prosilce za vizo »Vander Elst« 

OBVESTILA 

Za la`jo vloìtev pro{nje za 

nem{ko delovno vizo (t. i. viza 

»Vander Elst«) za~asno in nemudoma 

ni ve~ treba osebno vloìti 

pro{nje za vizo. 

Pro{nje lahko predajo zastopniki 

udeleènih slovenskih podjetij, ki 

imajo pisno pooblastilo ali pa so 

zavedeni v poslovnem registru. 

Tudi v prihodnje je treba predloìti 

pravilno izpolnjeno in podpisano 

pro{njo ter obi~ajna dokazila poleg 

originalnega potnega lista in slovenskega 

dovoljenja za bivanje. 

Ta za~asni ukrep bo veljal do trenutka, 

ko bo zahtevano zbiranje 

biometri~nih podatkov in prstnih 

odtisov v okviru pro{nje za nacionalno 

vizo (tudi t. i. Vander Elsta 

viza) in bo osebna predaja pro{nje 

neizogibna. Ta postopek bo previdoma 

stopil v veljavo s 1. novembrom 

2012. 

Ljubljana, 5. julij 2012 

Botschaft der Bundesrepublik 

Deutschland in Laibach Pre{ernova 

27 1000 Ljubljana Slovenija 

Telefon +386 1 479 0300 Telefax 

+386 1 251 6166 

Besuchen Si die Deutsche 

Botschaft Laibach im Internet: 

http://www.laibach.diplo.de/Vertr 

etung/laibach/de/Startseite.html 

§ 

Brezpla~no usposabljanje 

za mentorje dijakom oziroma {tudentom 

za prakti~no usposabljanje v obratovalnicah 

Spo{tovani, è februarja 2012 

smo vas obve{~ali o mo`nosti 

izvedbe brezpla~nega usposab - 

ljanja mentorjev dijakov oz. {tu - 

dentov za prakti~no usposabljanje 

z delom (PUD) oz. prakti~no 

izobraèvanje (PRI). Sedaj vas 

obve{~amo, da bomo v ta namen 

izvedli prvo usposabljanje na 

OOZ Maribor, in sicer: 

• v ~etrtek, 18. 10. 2012 (8 ur), v 

petek, 19. 10. 2012 (8 ur), in v 

~etrtek, 25. 10. 2012 (8 ur). 

Usposabljanje bo potekalo v prostorih 

OOZ Maribor, Titova c. 63, 

2000 Maribor, v Izobraèvalni 

dvorani od 12. do 19. ure. 

Izvedbo usposabljanja v celoti 

financirata Ministrstvo za izo bra - 

èvanje, znanost, kulturo in sport 

ter Evropski socialni sklad, zato je 

udele`ba brezpla~na. 

Na [C Celje so potrdili izvedbo 

brezpla~nega PA seminarja. Pri - 

jave se zbirajo na spletni strani [C 

Celje: http://pud.sc-celje.si/ 

Pombembno 

Prijave se zbirajo do zapolnitve 

prostih mest. Ker je {tevilo mest na 

posamezni izvedbi omejeno (20 

oseb), se bosta upo{tevala datum in 

ura prispete prijave. Skrajni rok za 

morebitne odjave je 3 dni pred iz - 

vedbo usposabljanja. 

Za vsa dodatna pojasnila oziroma 

informacije lahko pokli~ete gospo 

Suzano Kljun, strokovno sodelavko 

IC OZS, telefon +386 (0)1 58 30 

574 ali e-naslov suzana.kljun 

@ozs.si, ali Leonido Polajnar, strokovno 

sodelavko na OOZ Maribor, 

telefon +386 (0)2 33 03 510, GSM 

051 662 119 ali e-naslov leo ni - 

da.polajnar@ozs.si 

Za prvi termin, 28. 9, 29. 9 in 5. 

10. 2012, se je è prijavilo 20 oseb, 

zato smo razpisali {e dodaten termin, 

ki ga objavljamo. 

Veselimo se sodelovanja z vami in 

vas lepo pozdravljamo. 

Projekt financirata Evropska unija 

iz Evropskega socialnega sklada ter 

Ministrstvo RS za izobraèvanje, 

znanost, kulturo in {port. Projekt 

se izvaja v okviru Operativnega 

programa razvoja ~love{kih virov 

za obdobje 2007-2013, razvojne 

prioritete »Razvoj ~love{kih virov 

in vseìvljenjskega u~enja« in 

prednostne usmeritve »Izbolj{anje 

usposobljenosti posameznika za 

delo in ìvljenje v dru`bi temelje~i 

na znanju.« 

27

{t. 

9 



OBVESTILA 

Novela zakona o kmetijskih zemlji{~ih 

Sredi avgusta je stopila v 

veljavo novela zakona o kmetijskih 

zemlji{~ih ZKZ-D (UL RS 

{t. 58/2012, 31. 7. 2012), ki zni - 

ùje vi{ino od{kodnin za spremembo 

na memb nosti kmetijskih 

zemlji{~. Z novelo se v 

bodo~e od{kodnina odmerja le 

od tlorisa objekta, in ne ve~ od 

celotnega zemlji{~a. 

Novela prina{a ~rtanje od{kodnine 

za zemlji{~a, ki imajo boniteto 

ni`jo od 50. Za tlorisno povr{ino 

pa se po novem {teje tlorisna velikost 

stavbe na stiku z zemlji{~em v 

skladu s predpisom, ki ureja projektno 

dokumentacijo. ê tloris 

objekta leì na parcelah razli~nih 

bonitet, se za vsak del tlorisa kmetijske 

rabe upo{teva pripadajo~a 

boniteta, pi{e zakon. 

Od{kodnina se ne odmerja zaradi 

spremembe namembnosti v po - 

stop kih izdaje dovoljenj za gradnjo, 

ki se nana{ajo na rekonstrukcijo 

ali odstranitev objektov po predpisih, 

ki urejajo graditev objektov, 

za gradnjo nezahtevnih objektov 

po predpisih, ki urejajo vrste objektov 

glede na zahtevnost, za spremembo 

namembnosti objektov po 

predpisih, ki urejajo graditev ob - 

jektov in za nadzidavo objektov. 

Prav tako se od{kodnina ne odmerja 

za gradnjo kmetijskih objektov, 

ki so uvr{~eni v skupino nestanovanjskih 

kmetijskih stavb, ter za 

gradnjo gradbenih inènirskih 


objektov, ki so uvr{~eni v skupino 

cevovodov, komunikacijskih omre - 

ìj in elektroenergetskih vodov. 

Investitorji, ki so è pla~ali 

od{kodnino zaradi spremembe 

namembnosti na podlagi starega 

zakona, imajo pravico do vra~ila 

od{kodnine. Zahtevo za vra~ilo 

lahko vloìjo v roku {estih mesecev 

od uveljavitve zakona. 

Prvotni predlog novele je sicer 

predvideval popolno ukinitev 

od{kodnin, kar so predlagatelji 

kasneje dopolnili z amandmajem, 

v katerem so od{kodnine ostale za 

najkakovostnej{a kmetijska zemlji{~a 

z bonitetno oceno nad 50. 

Vi{ino teh od{kodnin pa so nekoliko 

zniàli. 

§ 

Novi predpisi za izdelke, povezane z energijo 

V UL RS, {t. 50/2012, z dne 29. 

6. 2012 so bili objavljeni sloven - 

ski predpisi na podlagi direktive 

2009/125/ES o vzpostavitvi okvira 

za dolo~anje zahtev za okoljsko 

primerno zasnovo izdelkov, po - 

ve zanih z energijo, ter direktive 

2010/30/EU o navajanju porabe 

energije in drugih virov izdelkov, 

povezanih z energijo, s pomo~jo 

nalepk in standardiziranih po dat - 

kov o izdelku. 

Pravilnik o vzpostavitvi okvira za 

dolo~anje zahtev za okoljsko pri - 

merno zasnovo proizvodov, po ve - 

zanih z energijo 

Pravilnik ureja okvir za dolo~anje 

zahtev za okoljsko primerno zasnovo 

proizvodov, povezanih z energijo, 

v skladu z Direktivo 2009/ 

125/ES Evropskega parlamenta in 

Sveta z dne 21. oktobra 2009 o 

vzpostavitvi okvira za dolo~anje 


izdelkov, povezanih z energijo 

(prenovitev) (UL L {t. 285 z dne 31. 

10. 2009, str. 10). 

Pravilnik dolo~a tudi zahteve, ki jih 

morajo izpolnjevati proizvodi, po - 

ve zani z energijo, da se lahko dajo 

na trg ali v uporabo. 

Uredba o prenehanju veljavnosti 

Uredbe o vzpostavitvi okvira za do - 

lo~anje zahtev za okoljsko pri - 

merno zasnovo izdelkov, ki rabijo 

energijo. 

Uredba razveljavlja Uredbo o 

vzpostavitvi okvira za dolo~anje 


izdelkov, ki rabijo energijo 

(Uradni list RS, {t. 19/08). 

Uredba o navajanju porabe energije 

in drugih virov z energijskimi 

nalepkami in standardiziranimi 

podatki za proizvode, povezane z 

energijo 

Uredba dolo~a na~in informiranja 

kon~nega uporabnika z energijskimi 

nalepkami in podatki o proizvodu, 

ki se nana{ajo na porabo energije 

in drugih bistvenih virov med 

uporabo, in dodatnimi podatki v 

zvezi s proizvodi, povezanimi z 

energijo, kar omogo~a izbiro ener - 

gijsko u~inkovitej{ih proizvodov, v 

skladu z Direktivo 2010/30/EU 

Evropskega parlamenta in Sveta z 

dne 19. maja 2010 o navajanju 

porabe energije in drugih virov 

izdelkov, povezanih z energijo, s 

pomo~jo nalepk in standardi zira - 

nih podatkov o izdelku (preno - 

vitev) (UL L {t. 153 z dne 18. 6. 

2010, str. 1). 

Uredba se uporablja za proizvode, 

povezane z energijo, ki med upo - 

rabo neposredno ali posredno vplivajo 

na porabo energije in na druge 

bistvene vire. 

Za~etek veljavnosti navedenih 

pred pisov je 6. 7. 2012. 

28


Svetovanja 

Davki in finance 

Svetuje: Romana Mernik, 

univ. dipl. ekon. 

(FININVEST, d. o. o., Maribor) 

Predmet svetovanja: davek na 

dodano vrednost, davek od dohodka 

pravnih oseb, dohodnina, 

ra~unovodstvo in knjigovodstvo, 

zakonodajne obveznosti, razlage 

posameznih dolo~b zakonov in z 

njimi povezanih podzakonskih 

aktov, uporaba v praksi. 

Vsak ~etrtek med 12. in 14. uro. 

Pravno svetovanje 

Svetuje: Uro{ Tomaì~, odvetnik 

(Odvetni{ka pisarna Tomaì~, 

d.o.o.) 

Predmet svetovanja: poslovno in 

ìvljenjsko okolje nas vedno znova 

soo~a s {tevilnimi izzivi, ki terjajo 

ustrezne pravne odgovore in pravne 

re{itve. Da bi bili pri re{evanju 

svojih poslovnih in ìvljenjskih 

izzivov ~im bolj uspe{ni, vam 

nudimo brezpla~no pravno svetovanje 

odvetnika, in sicer z raz - 

li~nih pravnih podro~ij (civilno, 

gospodarsko-delovno, izvr{ilno pra - 

vo). 

OBVESTILA 

Predhodne prijave na brezpla~na svetovanja 

Vsako sredo med 13. in 14. uro. 

^lane OOZ Maribor napro{amo, da 

se v bodo~e prijavijo na brezpla~na 

podjetni{ka svetovanja, ki se izvajajo 

v prostorih Doma obrtnikov 

Maribor. Prijavo je treba opraviti 

vsaj dva (2) dneva pred terminom 

predvidenega svetovanja. 

Naro~ite se na tel.: 02/ 33 03 500 

Svetovanja potekajo na sedeù 

OOZ Maribor (pisarna 111), v B 

objektu na Titovi c. 63 v Mariboru. 

Poslovno sre~anje slovenskih podjetnikov z 

nem{kega govornega obmo~ja (Avstrija, Nem~ija, 

[vica) 

Ptuj, 4.–5. oktober 2012 

Spo{tovani, vljudno vas vabimo 

k udele`bi na poslovni konferenci 

v soorganizaciji Urada Vlade 

RS za Slovence v zamejstvu in po 

svetu (USZS), OOZ Maribor, 

OOZ Ptuj MO Ptuj, regionalnih, 

gospodarskih in drugih ustanov. 

Predviden program 

êtrtek, 4. oktober 2012 

8:30 registracija, kava-~aj 

9:00 pozdravni nagovori 

9:45 predstavitev zbornic, regionalnih 

razvojnih agencij in 

drugih podpornih institucij 

11:00 odmor 

11:10 predstavitev Slovensko-ba - 

var skega poslovnega kluba 

predstavitev Nem{ko-sloven - 

skega poslovnega kluba 

Ljub ljana 

predstavitev Slovenske go - 

spo darske zveze Celovec 

predstavitev Alpsko-jadranskega 

centra Celovec 

predstavitev Zveze bank Ce - 

lovec 

predstavitev Razvojne agencije 

Slovenska krajina, Mo - 

no{ter 

predstavitev Slovenske de - 

èl ne gospodarske zveze, 

Trst 

predstavitev Urada za Evro - 

po, Reka 

12:30 Razprava o teàvah in mo` - 

nostih v sodelovanju z gos - 

tujo~imi podjetniki 

13:30 prigrizek 

14:30 predstavitve predstavnikov 

gospodarskih grozdov, podjetij 

15:30 »match–making« – konkretna 

sre~anja predstavnikov 

pod jetij »ena na ena« 

18:30 sprejem z ve~erjo (predvidoma 

ptujski grad) in kraj{im 

kulturnim programom 

Petek, 5. oktober 2012 

8:30 ogledi podjetij, po potrebi 

nadaljevanje match-makinga 

14:00 zaklju~ek 

Konferenca bo potekala predvidoma 

v sloven{~ini, glede na potrebe 

pa tudi v nem{~ini s simultanim 

prevajanjem. 

Kotizacije za udele`bo na konferenci 

ni. Ve~ o samem dogodku 

boste izvedeli ob prijavi. 

Prosimo, da nam va{ interes za 

sodelovanje sporo~ite do vklju~no 

torka, 2. oktobra 2012, na enega iz - 

med spodaj navedenih kontaktnih 

naslovov: 

Boris Li~en 

Obmo~na obrtno-podjetni{ka 

zbornica Maribor 

Titova cesta 63, 2000 Maribor 

E-po{ta: boris.licen@ozs.si 

Fax: 02 3000 491 

Lea Polajnar 

Obmo~na obrtno-podjetni{ka 

zbornica Maribor 

Titova cesta 63, 2000 Maribor 

E-po{ta: leonida.polajnar@ozs.si 

GSM: 051 662 119 

Vljudno vabljeni! 

§ 

29

{t. 

9 



OBVESTILA 

Spo{tovani ~lani sekcije 

za gostinstvo in turizem 

Obve{~amo vas o aktivnostih, 

ki jih pripravljamo za vas v 

drugem delu leta 2012. Pri pra - 

vili bomo razli~ne delavnice za 

kuharje in za natakarje, ogledali 

si bomo primer dobre prakse, 

59. GTZ in se udeleìli 

sre~anja gostincev. Izbira bo 

ponovno pestra in upamo, da 

bo za vsakega nekaj. Za~etne 

aktivnosti so è dogovorjene in 

vabimo vas k prijavi. Za kuharsko 

delavnico zbiramo informativne 

prijave. Pri mer dobre 

prakse pa bomo objavili v kratkem. 

17. september 2012 (ponedeljek) 

Izobra~evanje o higieni ìvil, smer - 

nice dobre higienske prakse in 

upo rabe na~el HACCP v gostinstvu. 

Ob 14:00 v sejni sobi na OOZ 

Maribor, Titova c. 63, Maribor. 

Cena izobraèvanja za ~lane zbornice 

19,00 EUR po osebi, brez 

DDV. Za ne~lane 56 EUR + DDV. 

16. oktober 2012 (torek) 

59. GTZ Radenci – hotel Radin 

Organiziran prevoz v Radence, 

ogled 59. Gostinsko-turisti~nega 

zbora in popoldanski obisk primera 

dobre prakse. Informacije o programu 

GTZ so v prilogi. Odhod 

izpred OOZ Maribor ob 8:00. 

Oktober 2011 

Kuharska delavnica z Robertom 

Mrzelom 

Ponovno prirejamo kuharsko de - 

lav nico s kuharskim mojstrom, g. 

Robertom Mrzelom, ki nam bo 


zagotovo prikazal veliko novega, 

jedi, menije in nove tehnike kuhanja. 

Delavnica bo potekala v kuhinji 

OOZ Maribor; Titova cesta 63 

od 10:00 do 14:00. 

Za ~lane Sklada za izobraèvanje 

Maribor (delavce in delodajalce, ki 

pla~ujejo prispevek tudi zase) bo 

stro{ek izobraèvanja, delavnice 

in ogleda GTZ poravnal Sklad za 

izobraèvanje. Drugi ~lani sekcije 

in ne~lani bodo prejeli ra~un po 

po{ti. Cena ogleda GTZ se bo formirala 

glede na {tevilo prijav. O 

ceni boste obve{~eni najmanj teden 

dni pred odhodom. 

Marjan Vidovi~; predsednik sekcije 

Peter Raj{ek; imenovani predstavnik za 

izobraèvanje 

Prijavnica / Sekcija za gostinstvo in turizem 

✃ 

Naziv firme 

Naslov 

Kontaktna oseba Telefon D[ . 

Prijavljam na izobraèvanje (ustrezno ozna~ite): 

17. 9. 2012 HACCP – izobraèvanje o higieni ìvil 

16. oktober 2012 – 59. GTZ Radenci, Hotel Radin 

Oktober 2011 – Kuharska delavnica z Robertom Mrzelom 

1. GSM 

2. GSM 

3. GSM 

Datum: 

@ig in podpis delodajalca: 

^lani sklada in drugi po{ljite prijavnico na Obmo~no obrtno-podjetni{ko zbornico Ru{e, Jamnikova ulica 

2, 2342 Ru{e, faks: (02) 66 10 351, e-naslov: tatjana.kocmut@ozs.si ali vesna.fliser@ozs.si, ali na OOZ 

Maribor, Titova c. 63, 2000 Maribor, faks: 02 30 00 491, e-mail: leonida.polajnar@ozs.si (gsm 051 662 119) 

30


Ogledi strokovnih sejmov 

SEJMI 

Strokovne sekcije Obmo~ne 

obrt no-podjetni{ke zbornice Ma - 

ri bor vas vabijo na oglede naslednjih 

tujih strokovnih sejmov: 

Beauty Forum 2012 - München 

27. Mednarodni jesenski sejem 

kozmetike z mednarodnim forumom 

in prodajo kozmeti~nih 

proizvodov 

Datum in program potovanja: 

1. dan: 27. 10. 2012, sobota 

Odhod avtobusa ob 03. uri. Vo`nja 

na relaciji Salzburg–München. Po 

prihodu v bavarsko prestolnico 

ogled sejma do popoldanskih ur. 

Na èljo skupine ogled mesta in 

mestnih zanimivosti, prosto za 

nakupe, nastanitev v hotelu. Ve - 

~erja in no~itev. 

2. dan: 28. 10. 2012, nedelja 

Po zajtrku ponovni obisk sejma do 

popoldanskih ur, ko je predviden 

povratek proti domu s kraj{imi 

vmesnimi postanki. 

Cena potovanja 

145,00 EUR (min. 40 oseb) ali 

155,00 EUR (min. 30 oseb) 

V ceno je vklju~eno 

avtobusni prevoz po programu 

(TV, klima, hladilnik); cestnine, 

takse, parkirnine, pristojbine in 

dnevnica voznika; hotelsko-gostinske 

storitve po programu na bazi 

no~itev z zajtrkom v hotelu 3-4*; 

ve~erja; enodnevna sejemska 

vstopnica; vsi ogledi po programu; 

vodenje vodnika z licenco; nezgodno 

zavarovanje potnikov v ~asu 

potovanja; 20 % DDV; organizacija 

potovanja. 

Brau Beviale 2012 – Nürnberg 

Mednarodni sejem za industrijo 

pija~ ter inventarja in opreme za 

gostinstvo, predstavitve proizvodnje 

pija~, vinarjev … 

Datum in program potovanja 

1. dan: 12. 11. 2012, ponedeljek 

Odhod avtobusa ob 02. uri izpred 

Avtobusne postaje Maribor oz. po 

dogovoru. Vo`nja na relaciji Ma ri - 

bor–Graz–Passau–Nürnberg. Po 

pri hodu celodnevni ogled Nürn - 

berga: staro mestno obzidje, cerkev 

Sv. Lorenza, vodnjak, mestna hi{a, 

rojstna hi{a slikarja Dürerja, grad, 

sodi{~e … Prevoz v hotel, ve~erja 

in no~itev. 

2. dan: 13. 11. 2012, torek 

Po zajtrku obisk sejma do 16. ure. 

Ob cca. 16. uri oz. po dogovoru po - 

vratek proti domu s kraj{imi vmesnimi 

postanki. 



148,00 EUR (min. 30 oseb) 


Avtobusni prevoz po programu 


takse in pristojbine v Sloveniji, 

Avstriji in Nem~iji; stro{ki dveh 

{oferjev – dnevnice; ogled mesta in 

mestnih zanimivosti; vodenje vodnika 

z licenco; nezgodno zavarovanje 

potnikov v ~asu potovanja; 20 

% DDV; organizacija potovanja. 

Dopla~ilo 

Enodnevna sejemska vstopnica 

cca. 17,00 EUR v organizaciji turisti~ne 

agencije. 

Classic Expo Salzburg 

Mednarodni sejem starodobnih 

vozil 


6. 10. 2012, sobota 

Odhod avtobusa ob 05. uri, kraj 

odhoda po dogovoru. Vo`nja na 

relaciji Maribor–Graz–Salzburg. Po 

prihodu celodnevni ogled sejma do 

15. ure, ko je predviden odhod v 

mesto. Obisk mestnih zanimivosti: 

dvorec Mirabell, rotov`, rezidenca, 

dom katedrala, cerkev sv. Petra, 

tr`nica … Ob cca. 18. uri na èljo 

gostov in proti dopla~ilu cca. 11,00 

¤ organizirana ve~erja v prijetni 

doma~i gostilni v okolici 

Salzburga. Povratek v ve~ernih 

urah s kraj{imi vmesnimi postanki. 



59,00 EUR (min. 25 oseb) 




takse in pristojbine ter dnevnica 

voznika; vsi ogledi po programu; 

vodenje vodnika z licenco; nezgodno 

zavarovanje potnikov v ~asu 

potovanja; 20 % DDV; organizacija 

potovanja. 

Dopla~ilo 

Sejemska vstopnica cca. 11,00 

EUR, ve~erja cca. 11,00 EUR. 

Dom in obrt (H + H) – München 

Prodajni sejem za dom, opremljanje, 

gradnjo in obrt 


1. dan: 28. 11. 2012, petek 

Odhod avtobusa ob 04. uri, kraj 

odhoda po dogovoru. Vo`nja na 

relaciji Salzburg–München. Po prihodu 

ogled mesta in mestnih zanimivosti. 

Prosto za fakultativne 

31

{t. 

9 



SEJMI 

otgle de in nakupovanje spominkov. 

Ob cca 17. uri nastanitev v 

hotelu, ve~erja in no~itev. 

2. dan: 29. 11. 2012, sobota 

Po zajtrku obisk sejma do 16. ure. 

Povratek proti domu s kraj{imi 

vmesnimi postanki. 



155,00 EUR (min. 30 oseb) 

V ceno je vklju~eno: avtobusni prevoz 

po programu (TV, klima, hladilnik); 

cestnine, takse, parkirnine, 

pristojbine, dnevnice {oferja; ho - 

tel sko-gostinske storitve po programu 

na bazi no~itev z zajtrkom v 

mestu, hotel 3-4*; ve~erja; sejemska 

vstopnica; vsi ogledi po programu 

brez vstopnin; vodenje vodnika 

z licenco; nezgodno zavarovanje 

potnikov v ~asu potovanja; 20 % 

DDV; organizacija potovanja. 

Razstava jedilnih bu~ – 

Ludwigsburg 

Strokovna ekskurzija za gostince in 

ìvilce 


1. dan: 24. 9. 2012, ponedeljek 

Odhod avtobusa ob 01. uri izpred 

OOZ Maribor in Avtobusne postaje 

Maribor. Vo`nja na relaciji Mari - 

bor–München–Stuttgart–Ludwigs - 

burg. Po prihodu obisk ene ve~jih 

razstav bu~. Predstavljenih je 500 

vrst raznobarvnih bu~, velikih tudi 

ve~ 100 kg. Razstava se odvija v 

~udovitem parku, bu~e pa so postavljene 

v oblike ìvali, hi{ic, raz li~ - 

nih skulptur. Ogled razstave traja 

do 15. ure, ko je predviden odhod 

avtobusa v hotel, nastanitev in 

sprehod po Stuttgartu s kraj{im 

ogle dom mestnih zanimivosti. 

Ve~erja in no~itev. 

2. dan: 25. 9. 2012, torek 

Po zajtrku vo`nja na relaciji Stutt - 

gart–München. Po prihodu v ba - 

var sko prestolnico obisk ene 

najve~jih tr`nic, na èljo ogled biotrgovine. 

Sprehod po mestnem 

jedru in vzpon na Olimpijski stolp. 

Odhod proti domu ob cca. 15. uri. 

Vmes kraj{i postanek na postajali{~u 

Land Zeit pri Salzburgu. 



160,00 EUR (min. 30 oseb) 


Avtobusni prevoz po programu ( 

TV, klima, hladilnik); dnevnice 

voznikov, cestnine in takse v Slo - 

ve niji, Avstriji in Nem~iji; hotelske 

storitve na bazi polpenziona v 

hotelu 3*; vstopnina za razstavo 

bu~ v Ludwigsburgu; vstopnina za 

Olimpijski stolp v Münchnu; vodenje 

vodnika z licenco; nezgodno 

zavarovanje potnikov v ~asu potovanja; 

20 % DDV; organizacija 

potovanja. 

VIENNA-TEC 2012 – Dunaj 

Mednarodni strokovni sejem za 

industrijo, energetiko, elektroniko, 

industrijske mehanizacije, merilne 

tehnike in orodjarstva 


12. 10. 2012, petek 

Odhod avtobusa ob 06. uri. Po prihodu 

na Dunaj sledi celodnevni 

ogled sejma do cca. 15. ure, nato 

kro`ni ogled mesta. Vo`nja po 

Ringu z ogledom: Opere, sodi{~a, 

parlamenta, votivne cerkve, borze, 

ogled Donavskega stolpa, obisk 

[tefanove katedrale in prosto za 

individualne oglede. Odhod avtobusa 

v Grinzing, znano vinsko 

~etrt, staro preko 500 let. Sprehod 

skozi Grinzing in mo`nost degustacije 

vin v eni izmed gostiln. Prevoz 

proti domu s kraj{imi vmesnimi 

postanki. 



45,00 EUR (min. 40 oseb) ali 57,00 

EUR (min. 25 oseb) 



(TV, klima, hladilnik); ve~erja na 

Dunaju ali v Grinzingu; cestnine, 

takse in pristojbine ter dnevnice 

voznika; vstopnina za Donavski 

stolp; ne zgod no zavarovanje potnikov 

v ~asu potovanja; 20 % DDV; 

organizacija potovanja; vodenje 

vodnika z licenco. 

Dopla~ilo 

Sejemska vstopnica med 12,00 in 

18,00 EUR (to~no ceno sporo~imo 

naknadno). 

Splo{no: Program je bil izdelan po 

veljavnih cenah 13. 6. 2012. 

Skladno z 39. in 57. e ~lenom 

Zakona o varstvu potro{nikov si 

pridrùjemo pravico do spremembe 

cene potovanja, ~e pride do 

spremembe tarife prevoznika ali 

menjalnega te~aja valute, pravico 

do odpovedi potovanj, ~e se ne prijavi 

vsaj najmanj{e {tevilo oseb, ki 

je potrebno za izvedbo potovanja, 

oz. bomo potovanje izvedli pod 

popolnoma druga~nimi pogoji. 

Odpovedi sprejemamo pisno, 

stro{ki pa zna{ajo: 45 do 30 dni 

pred dnevom pri~etka opravljanja 

storitve – 10 % cene aran`maja, 29 

do 22 dni pred dnevom pri~etka 

opravljanja storitve – 20 % cene 

aran`maja, 21 do 15 dni pred dnevom 

pri~etka opravljanja storitve – 

30 % cene aran`maja, 14 do 8 dni 

pred dnevom pri~etka opravljanja 

storitve – 50 % cene aran`maja, 7 

do 1 delovni dan do 12. ure pred 

dnevom pri~etka opravljanja stori- 

32


SEJMI 

tve – 80 % cene aran`maja. ê potnik 

na lastno èljo prekine potovanje, 

ni upravi~en do vra~ila 

stro{kov. Splo{ni pogoji in navodila 

za potovanje so sestavni del programa. 

Subvencioniranje stro{kov: Sklad 

za izobraèvanje delavcev pri 

samostojnih podjetnikih Maribor 

subvencionira stro{ke ogleda po 

veljavnem poslovniku in po prejeti 

vlogi za povra~ilo. Pristopno izjavo 

za ~lanstvo (mese~na ~lanarina za 

delavce in delodajalce zna{a 4,00 

EUR neto na osebo) in vlogo najdete 

na spletni stani sklada: 

www.sidsp-mb.si 

Prijavnica za oglede strokovnih sejmov 

✃ 

Ozna~ite sejem za ogled katerega se prijavljate. 

£ Beauty Forum 2012 – München 

£ Brau Beviale 2012 – Nürnberg 

£ Classic Expo Salzburg 

£ Dom in obrt (H + H) – München 

£ Razstava jedilnih bu~ – Ludwigsburg 

£ VIENNA-TEC 2012 – Dunaj 

Naziv podjetja: 

Naslov podjetja: 

Kontaktna oseba: 

Telefon/GSM: 

ID za DDV: 

Za potovanje prijavljam naslednje osebe: 

Prijave sprejemamo do zasedbe mest oziroma najpozneje 35 dni pred terminom izvedbe na fax: 02/2526754 

ali po po{ti: EVROPA-TRANS D.O.O., Glavni trg 17B, 2000 Maribor ali po e-mailu: info@evropa-trans.si. 

Datum: Podpis: @ig: 

33

{t. 

9 



IZOBRA@EVANJE 


Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor skupaj s Skladom za izobraèvanje 

namerava organizirati izobraèvanje s podro~ja javnega nastopanja: 

Retorika v poslovnem svetu 

Izvajalec: Bo{tjan Romih 

Predviden termin 

Oktober 2012 

Lokacija 

Dom obrtnikov Maribor, Titova c. 

63, Maribor 

Program 

Na predavanju v trajanju 5 {olskih 

ur (16.00–20.00) vam bomo podali 

napotke za u~inkovit govorni 

nastop, seznanili vas bomo z orodji 

za pridobitev in ohranjanje pozornosti 

poslu{alca ter vas opozorili, 

kje govorca ~akajo nevarnosti in 

kako se jim izogniti. Spoznali boste 

osnovne zakonitosti dobrega ko - 

mu niciranja in bistvene zna~ilnosti 

telesne govorice. Preko dihalnih 

in glasovnih vaj vas bomo nau~ili 

pravilnega dihanja, jasne izgovarjave, 

jedrnate in razumljive govorice 

brez uporabe ma{il ter vam podali 

napotke, kako dose~i ~ist, poln, 

zvene~ in prepri~ljiv glas. U~enje 

u~inkovite rabe neverbalne govorice 

bo med drugim zajemalo upravljanje 

z o~esnim stikom, uporabo 

obrazne mimike in rok, gibanje in 

uporabo prostora ter skladnost verbalne 

in neverbalne govorice. 

Nau~ili vas bomo tudi, kako se 

sprostiti in obvladovati stres, tre - 

mo in nelagodje pri govornem 

nastopu ter soo~enju z javnostjo. 

Tako boste pripravljeni na u~inkovit 

pogovor, govor ali predstavitev, 

na ta na~in pa si boste tudi okrepili 

samopodobo in gotovost pri nastopanju. 

Vsebina delavnice 

• Kako za~eti in zaklju~iti predstavitev, 

govor, sestanek … 

• Vsebinski, ~asovni in ciljni okvir 

• Osnovne zakonitosti dobrega ko - 

mu niciranja 

• Osnove argumentiranja in protiargumentiranja 

• Kako uspe{no nastopam 

• Neprimerni pristopi in zmotna 

sklepanja 

• Verbalna in neverbalna govorica 

• Kako se na nastop pripravimo 

• Premagovanje stresa in treme 

pred nastopom 

• Temelji dobre in u~inkovite 

pred stavitve 

Trener Bo{tjan Romih 

S trenerstvom javnega nastopanja 

se ukvarja è {est let. Je specialist 

za vodenje treningov s podro~ja 

retorike, javnega nastopanja in 

komuniciranja ter specialist za 

glas in paraverbalno komunikacijo. 

Je tudi licen~ni NLP Praktik. 

(andrago{ki praktikum). Bo{tjan 

Romih v medijih deluje è deset 

let. Najprej je bil {est let napovedovalec 

na Radiu Slovenija, in to na 

vseh treh programih. Na tamkaj{nji 

{oli za napovedovalce se je izo bra - 

èval pri Ajdi Kalan, Nata{i Dolenc 

in Cvetki [eruga Prek in opravil 

diplomo za najvi{jo govorno 

usposobljenost pred mikrofonom. 

Na TV Slovenija je bil deleèn 

internega izobraèvanja za televizijske 

voditelje. Obiskoval je igralski 

studio bratov Vajevec, kjer je 

spoznal metodo treninga igralcev 

po Leeju Strassbergu. Nato je radio 

zamenjal za televizijo. Trenutno 

vodi zabavno-glasbeno oddajo Na 

zdravje! na Televiziji Slovenija, na 

Radiu 1 pa je napovedovalec. Sa - 

mo stojno izvaja tudi delavnice na 

temo govornega nastopa, telesne 

govorice in u~inkovitega prezentiranja. 

Njegovo osnovno podro~je je 

program Retorika 1, kjer vodi 

udeleènce k u~inkovitemu govornemu 

nastopu. Ukvarja se s komunikacijo, 

govornim nastopom, verbalno 

in neverbalno govorico, 

upravljanjem s skupino in izvajanjem 

treningov ter deluje v sklopu 

{ole za javno nastopanje Povej 

naGlas. 

Kotizacija 

70,00 EUR (z DDV); mo`nost refundacije 

stro{kov preko Sklada 


pri s. p. Maribor vra~a stro{ke 

seminarja ~lanom v celoti po vel - 

jav nem pravilniku in prejeti vlogi 

za povra~ilo. Pristopno izjavo za 

~lanstvo (delavci in obrtniki 4,00 

EUR +DDV/osebo na mesec) in 

vlogo za povra~ilo najdete na spletni 

stani Sklada www.sidsp-mb.si. 

Informativne prijave 

Prijavnico posredujte na OOZ 

Maribor najkasneje do 25. septembra 

2011. Naslov: Obmo~na obrt - 

no-podjetni{ka zbornica Maribor, 

Titova c. 63, 2000 Maribor ali faks: 

02 3000 491 ali e-po{tni naslov: 

boris.licen@ozs.si 

34


Informativna prijavnica 

IZOBRA@EVANJE 

✃ 

Naziv firme 

Naslov 

Kontaktna oseba Telefon D[ 

Prijavljam na seminar 

£ Retorika v poslovnem svetu, ki bo predvidoma oktobra 2012 v Domu obrtnikov Maribor, 

naslednje udeleènce: 

1. GSM 

2. GSM 

3. GSM 

Datum: 


Prijavnico po{ljite na Obmo~no obrtno-podjetni{ko zbornico Maribor, Titova. C. 63, 2000 Maribor, faks: 

(02) 3000-491, e-naslov: boris.licen@ozs.si 

Odbor kozmeti~ark vas vabi na 

Aroma (aromaterapije) delavnice 

Za vas pripravljamo 3. Module 

zelo zanimive delavnice. Vsak 

mo dul bo podprt s projektorsko 

prezentacijo in skripto za la`je 

sledenje gradivu ter z materiali, 

ki jih bomo omenjali na modulu 

(eteri~na olja, hidrolati, gline 

...). Poglobili boste lahko svoje 

znanje in dvignili svojo kvaliteto 

dela! Pridobljeno znanje je uporabno 

tudi pri razli~nih vrstah 

masaè. Objavljamo vsebino in 

termin za: 

1. modul - "Globlji vpogled v 

eteri~na olja" 

Datum in ~as: 9. oktober 2012, od 

17. do 20. Ure 

Lokacija: v prostorih OOZ Mari - 

bor, Titova c. 63 

Cena: 30 EUR/osebo za ~lane zbornice 

; 50 EUR za ne~lane 

Namen modula je spoznati eteri~na 

olja skozi njihove kemijske strukture. 

Poudarjene bodo razli~ne 

lastnosti eteri~nih olj, ki vam bodo 

koristile pri va{em delu - celulit, 

detoksifikacija telesa, sprostitev 

bole~ih mi{ic, relaksacija klientov, 

blaìtev posledic stresa, za{~ita 

pred glivicami in podobnimi 

teàvami ter nekaj marketin{ke psihoaromaterepije 

oz. katera eteri~na 

olja dobro vplivajo na komunikacijo, 

prodajo… 

Kratek opis: 

• kratek uvod in zgodovina aromaterapije 

in kaj so eteri~na olja 

• kako in zakaj eteri~na olja vplivajo 

na telo in hormonski sistem 

posledi~no na stres, koncentracijo, 

PMS, nespe~nost, krvni pritisk... 

• kaj so kemotipi in zakaj so 

pomembni pri izbiri eteri~nih olj 

• najpogostej{e kemijske komponente 

v eteri~nih oljih za previdno 

in ciljano izdelavo me{anic 

• zakaj in kako se eteri~na olja 

me{ajo skupaj 

• mere opreznosti pri uporabi 

eteri~nih olj (starej{e osebe, 

nose~nice, otroci...) 

• recepti in metode uporabe 

Za vas pripravljamo {e: 

2. modul - "Aromaterapevtski ma - 

te riali in tipi koè" 

Datum in ~as: 30. oktober 2012, od 

17. do 20. Ure 

3. modul - "Aromakozmetika - iz - 

de lava" 

Datum in ~as: 20. november 2012, 

od 17. do 20. ure 


Maribor vra~a stro{ke delavnice 

po veljavnem poslovniku po prejeti 

vlogi za povra~ilo. Pristopno iz - 

ja vo za ~lanstvo (delavci in obrtniki 

4 EUR/oseba na mesec) in vlogo 

za povra~ilo najdete na njihovi 

spletni stani www.sidsp-mb.si 

Delavnico bo vodila certificirana 

aromaterapevtka Melani Kova~ s 

katero se lahko pogovorite na 

Telefonu : +386 40 384 365. Lahko 

ji po{ljete kak{no vpra{anje na aromadelavnice@me.com. 

Ve~ pa lah - 

ko izveste tudi na spletni strani: 

www.aromadelavnice.si 

Prijavite se pri sekretarki sekcije na 

tel: 02/330 35 10 ali GSM 051 662 

119 ali na e- naslov: leonida.polajnar@ozs.si 

Ob prijavi obvezno navedite svoje 

podatke in za katere module se 

prijavljate! 

Lep in di{e~ pozdrav, 

Marina Kodba 

Predsednica odbora kozmeti~ark 

35

{t. 

9 



JAVNI RAZPISI 


Objavljena javna razpisa za krepitev razvojnih 

oddelkov v podjetjih 2012 (KROP 2012) in za 

sofinanciranje tehnolo{kih investicij, ki so v 

neposredni navezavi na rezultate 

razvojnoraziskovalnih aktivnosti (TI 2012) 

V Uradnem listu RS, {t. 57/ 

2012, z dne 27. 7. 2012 in na 

spletnih straneh Ministrstva za 

gospodarski razvoj in tehnologijo 

sta objavljena Javni razpis za krepitev 

razvojnih oddelkov v podjetjih 

2012 v okviru operativnega 

programa razvoja ~love{kih virov 

za obdobje 2007– 2013 - 1. Raz - 

voj na prioriteta: Spodbujanje 

podjetni{tva in prilagodljivosti - 

Pred nostna usmeritev 1.1.: Stro - 

kov nja ki in raziskovalci za konkuren~nost 

podjetij (KROP 2012) 

in Javni razpis za pridobitev 

sredstev evropskega sklada za 

regionalni razvoj – ESRR za sofinanciranje 

tehnolo{kih investicij, 

ki so v neposredni navezavi 

na rezultate razvojnoraziskovalnih 

aktivnosti (TI 2012). 

Namen Javnega razpisa za krepitev 

razvojnih oddelkov v podjetjih 

(www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/) 

je krepitev razvojne funkcije v podjetjih 

z zaposlovanjem in usposabljanjem 

raziskovalcev in razvojnikov 

za polni delovni ~as v novih 

ali raz{irjenih interdisciplinarnih 

razvojnoraziskovalnih skupinah in 

s tem podpora podjetjem pri krepitvi 

njihovih raziskovalnih, razvojnih 

ter inovacijskih sposobnosti. 

Javni razpis je tudi odprt za zavode, 

ki opravljajo razvojnoraziskovalno 

dejavnost za podjetja, razen 

javnih zavodov. 

Predmet razpisa je sofinanciranje 

izvajanja aktivnosti: 

• vzpostavitev nove RR skupine 

oz. krepitev obstoje~e RR skupine 

in 

• izvedba oblikovanega programa 

RR skupine, ki izhaja iz pred lo - 

ène strategije podjetja za krepitev 

razvojnoraziskovalnih sposobnosti 

(v nadaljevanju: razvojna 

strategija). 

Javni razpis za izbor operacij delno 

financira Evropska unija, in sicer iz 

Evropskega socialnega sklada. 

Skupna okvirna vi{ina nepovratnih 

sredstev po tem javnem razpisu 

zna{a najve~ do 11.000.000,00 

EUR, in sicer: 

• namenska sredstva EU – ESS v 

vi{ini 9.350.000,00 EUR, 

• slovenska udele`ba v vi{ini 

1.650.000,00 EUR. 

Dele` prispevka EU v celotnih 

upravi~enih javnih izdatkih zna{a 

do 85 %, dele` sredstev slovenske 

udele`be pa 15 %. 

Dinamika sofinanciranja operacije 

bo dolo~ena s pogodbo med 

ministrstvom in izbranim upra vi - 

~en cem, v odvisnosti od na~rta 

izvajanja operacije in od raz po lo` - 

lji vosti prora~unskih sredstev. 

Razpis je odprt do porabe sredstev. 

Vi{ina razpisanih sredstev se lahko 

pove~a z objavo sklepa o pove ~an - 

ju v Uradnem listu RS do poteka 

razpisa. 

Roki za oddajo vlog in datumi 

odpiranja vlog 

• 1. rok za oddajo vloge je 5. september 

2012 (do 12. ure), datum 

odpiranja teh vlog je 10. september 

2012; 

• 2. rok za oddajo vloge: 9. januar 

2013 (do 12. ure), datum odpiranja 

vlog: 16. januar 2013; 

• 3. rok za oddajo vloge: 21. maj 

2013 (do 12. ure), datum odpiranja 

vlog: 28. maj 2013. 

Popolna vloga, pripravljena v skladu 

z razpisno dokumentacijo, mora 

biti – ne glede na na~in – do roka 

dostavljena v Glavno pisarno 

Ministrstva za gospodarski razvoj 

in tehnologijo, Kotnikova 5, 1000 

Ljubljana. Vloga mora biti v zaprti 

ovojnici, na sprednji strani z oznako 

»Ne odpiraj – vloga na razpis 

'Krepitev razvojnih oddelkov v 

podjetjih 2012'« ter z navedbo polnega 

naziva in naslova po{iljatelja. 

Prijavitelji bodo o rezultatih javnega 

razpisa obve{~eni v roku 60 dni 

od datuma odpiranja vlog. V primeru 

velikega {tevila vlog se rok 

lahko podalj{a. 

Kontaktna oseba za javni razpis je 

dr. Erika Glaseni~nik (erika.glasenicnik@gov.si), 

namestnik (do 9. 8. 

2102 se morebitna vpra{anja 

naslavljajo samo na namest ni - 

ka) pa mag. Rajko Sabo 

(rajko.sabo@gov.si). 

Kontaktna {tevilka ministrstva je 

(01) 400-3311. 

Namen Javnega razpisa za pridobitev 

sredstev Evropskega sklada 

za regionalni razvoj – ESRR za 

sofinanciranje tehnolo{kih investicij, 

ki so v neposredni navezavi na 

rezultate razvojnoraziskovalnih 

aktivnosti (www.mgrt.gov.si/si/ 

o_ministrstvu/javne_objave/javni_ 

razpisi/), je spodbuditi investicijska 

vlaganja podjetij v uvedbo 

novih ali bistveno izbolj{anih produktov, 

ki so rezultat njihovih 

predhodno izvedenih razvojnorazi- 

36


JAVNI RAZPISI 

skovalnih aktivnosti. Podprti bodo 

investicijski projekti, ki bodo: 

• vzpostavili proizvodnjo novega 

ali bistveno izbolj{anega produkta 

v okviru novega obrata, 

• prispevali nova delovna mesta in 

• prispevali k skladnej{emu regionalnemu 

razvoju. 

Okvirna vi{ina nepovratnih sredstev 

po tem razpisu zna{a do 

13.000.000,00 EUR, in sicer: 

• namenska sredstva EU – ESRR v 

vi{ini do 11.050.000,00 EUR, 

• slovenska udele`ba v vi{ini do 

1.950.000,00 EUR. 

Razpis bo odprt do porabe sredstev. 

Vi{ina razpisanih sredstev se 

lahko pove~a z objavo sklepa o 

pove~anju sredstev v Uradnem 

listu RS do poteka razpisa. 

Na ta javni razpis se lahko prijavijo 

gospodarske dru`be in samostojni 

podjetniki posamezniki, ki so ustanovljeni 

v skladu z Zakonom o 

gospodarskih dru`bah. 

Popolna vloga, pripravljena v skladu 

z razpisno dokumentacijo, mora 

biti oddana priporo~eno na po{to 

ali oddana v vloì{~e ministrstva 

najkasneje pet delovnih dni pred 

odpiranjem vlog (3. 10. 2012), in 

sicer na naslov: Ministrstvo za 

gospodarski razvoj in tehnologijo, 

Kotnikova 5, 1000 Ljubljana. 

Vloge, ki prispejo po navedenem 

roku, se prenesejo v naslednje 

odpiranje. Vloga mora biti v zaprti 

ovojnici, na sprednji strani 

ozna~ena z oznako »Ne odpiraj – 

vloga na razpis TI 2012«. Vlog, ki 

ne bodo ustrezno ozna~ene, komisija 

ne bo obravnavala in bodo s 

sklepom zavrène. Vrnjene bodo 

prijavitelju. 

Prvo odpiranje prispelih vlog bo 

10. oktobra 2012 in drugo odpiranje 

10. januarja 2013. Nadaljnja 

odpiranja bodo vsake tri mesece 

10. v mesecu (za~en{i z aprilom 

2013) do dodelitve vseh sredstev 

oziroma na prvi delovni dan po 

navedenih dneh, ~e je dolo~eni 

dan sobota, nedelja ali praznik. 

Prijavitelji bodo o rezultatih razpisa 

obve{~eni v roku 60 dni od 

datuma odpiranja vlog. 

Kontaktni osebi sta dr. Matej 

Novak, tel. 01 400 3634, in Andrej 

Maleì~, tel. 01 400 3694, vsak 

delovni dan med 9.00 in 10.00. 

Dodatne informacije so dosegljive 

tudi prek elektronske po{te razvojni-projekti.mg@gov.si. 

Vir: MGRT 

§ 

Prvi izziv 

S tem programom vam omo go - 

~amo subvencijo za zaposlitev 

brezposelnih mladih, ki {e niso 

dopolnili 30 let. Skupaj s trimese~no 

poskusno dobo, med katero 

lahko preizkusite nove sodelavce. 

Zaposlite mlade in zanesljive kandidate. 

V programu sodelujete na pod la - 

gi javnega povabila. 

Kdo se lahko prijavi na povabilo? 

Ponudbo na javno povabilo lahko 

predloìte delodajalci, ki ste pravne 

ali fizi~ne osebe, registrirane 

za opravljanje dejavnosti v Slo ve - 

niji, in izpolnjujete {e vse druge 

pogoje za prijavo. 

Kaj vam omogo~a povabilo? 

Subvencijo za zaposlitev brezposelnih, 

mlaj{ih od 30 let, ki so pri 

nas najmanj 3 mesece prijavljeni 

med brezposelnimi. 

Delovno razmerje mora biti sklenjeno 

za najmanj 15 me se - 

cev neprekinjeno in mora zajemati 

3 mesece poskusnega dela. 

Subvencija zna{a 7.250 EUR in 

vsebuje: 

• 1. del – 2.250 EUR za poskus - 

no dobo 3 mesecev (po 750 EUR 

za vsak mesec), 

• 2. del – 5.000 EUR za nadaljnjih 

12 mesecev do izteka subvencionirane 

zaposlitve. 

Kako se izpla~a subvencija? 

Subvencijo vam izpla~amo v dveh 

delih, na podlagi va{ega pred lo è - 

nega zahtevka za izpla~ilo in 

potrebnih dokazil: 

• 2.250 EUR (za obdobje poskusnega 

dela) – po sklenitvi pogodbe o 

zaposlitvi z izbranim kandidatom, 

• 5.000 EUR (za nadaljnje obdobje 

do izteka subvencionirane zaposlitve) 

– po opravljenem poskusnem 

delu. 

Za zaposlitev s polnim delovnim 

~asom (40 ur na teden) vam iz pla - 

~a mo celoten znesek subvencije 

(oziroma njenega prvega dela, ~e se 

zaposlitev zaklju~i z opravljeno 

poskusno dobo). 

Za zaposlitev s kraj{im delovnim 

~asom (v skladu z odlo~bo o invalidnosti) 

vam izpla~amo sorazmerni 

del subvencije (oziroma njenega 

prvega dela, ~e se zaposlitev 

zaklju~i z opravljeno poskusno 

dobo). 

37

{t. 

9 



JAVNI RAZPISI 

Za koliko oseb lahko pridobite 

subvencijo? 

Na javno povabilo lahko oddate 

eno ali ve~ ponudb. Pri tem je omejeno 

{tevilo mo`nih zaposlitev 

brezposelnih s pomo~jo subvencije. 

Odvisno je od {tevila oseb, ki jih 

imate prijavljene v obvezna socialna 

zavarovanja na zadnji dan 

meseca pred mesecem oddaje po - 

nudbe. 

ê imate: 

• 1 prijavljenega – lahko pridobite 

subvencijo za zaposlitev najve~ 2 

brezposelnih, 

• 2 do 5 prijavljenih – lahko pridobite 

subvencijo za za po sli - 

tev najve~ 3 brezposelnih, 

• 6 ali ve~ prijavljenih – lahko pridobite 

subvencijo za za po sli - 

tev najve~ 5 brezposelnih. 

Kako zaposlite brezposelne s po - 

mo~jo subvencije? 

Subvencijo za zaposlitev brezposelne 

osebe pridobite po naslednjem 

postopku: 

1. Prijavite prosto delovno mes - 

to na{i obmo~ni slu`bi, ki je pri - 

stojna glede na va{ sede`. To storite 

po obi~ajnem postopku, tako da 

uporabite eStoritve na na{i spletni 

strani oziroma obrazec Prijava prostega 

delovnega mesta – PD (pri 

tem morate nujno upo{tevati navodila 

iz javnega povabila). 

2. Izberete kandidata za zaposlitev 

izmed brezposelnih oseb, ki smo 

vam jih napotili glede na ciljne 

skupine povabila in zahteve delovnega 

mesta. 

3. Obvestite nas o izboru kandidata, 

kot je dolo~eno v javnem povabilu. 

4. Predloìte ponudbo na javno 

povabilo za zaposlitev è izbranega 

kandidata s pomo~jo subvencije. 

va{a ponudba sprejeta na javnem 

povabilu. 

6. Sklenete delovno razmerje z 

izbranim kandidatom, potem ko je 

ta z nami podpisal pogodbo o 

vklju~itvi v program. 

7. Predloìte nam zahtevek za 

izpla~ilo subvencije, skupaj z 

dokazili o zaposlitvi. 

Kak{ni so pogoji za prijavo na 

povabilo? 

Za sodelovanje na javnem povabilu 

morate izpolnjevati {e vse druge 

zahtevane pogoje, med katerimi so 

tudi: 

• da imate zaposleno vsaj eno 

osebo (na podlagi pogodbe o 

zaposlitvi) oziroma ste samozaposlena 

oseba, ki nima sklenjene 

pogodbe o zaposlitvi pri drugem 

poslovnem subjektu za ve~ kot 

polovico polnega delovnega ~a - 

sa; 

• da z brezposelno osebo, ki jo 

nameravate zaposliti, v zadnjih 

12 mesecih niste imeli sklenjene 

pogodbe o zaposlitvi; 

• da imate poravnane vse obveznosti 

po pogodbah o dodelitvi 

sred stev aktivne politike zaposlovanja; 

• da v zadnjih dveh letih niste 

kr{ili pogodbenih obveznosti pri 

izvajanju programov aktivne 

politike zaposlovanja (glede vsebine 

programov ali nenamenske 

porabe sredstev); 

• da niste v postopku ste~aja, prenehanja, 

prisilne poravnave ali 

likvidacije; 

• da niste v postopku prestrukturiranja 

(po Zakonu o pomo~i za 

re{evanje in prestrukturiranje 

gospodarskih dru`b v teàvah); 

• da imate poravnane vse davke in 

druge obvezne dajatve v Slo ve - 

niji (DURS); 


prispevke zaposlenim v zakonskih 

ali pogodbenih rokih itd. 

Ali so kak{ne omejitve pri prijavi 

na povabilo? 

Subvencije za brezposelne po 

tem povabilu ne morete pridobiti: 

• ~e poslujete v sektorju drà - 

va (S.13 po Standardni klasifikaciji 

institucionalnih sektorjev – 

SKIS); 

• ~e zaposlite brezposelne v na - 

sled njih dejavnostih (po Stan - 

dardni klasifikaciji dejavnosti – 

SKD): 

° zaposlitvene dejavnosti (N78), 

° primarna kmetijska proizvodnja, 

ribi{tvo in ribogojstvo 

(A01–A01.4), 

° rudarstvo/premogovni{tvo (B05); 

• ~e ste kot fizi~na oseba uveljavili 

ugotavljanje dav~ne osnove od 

dohodkov iz dejavnosti na podlagi 

normiranih stro{kov, in sicer 

v poslovnem letu, za katerega ste 

uveljavili tak na~in ugotavljanja 

dav~ne osnove. 

Kako in do kdaj se lahko prijavite? 

Ponudbo na javno povabilo lahko 

predloìte potem, ko ste izmed 

napotenih brezposelnih oseb izbrali 

ustreznega kandidata za prijavljeno 

prosto delovno mesto in nas 

obvestili o izboru. 

Ponudbo lahko predloìte od dne 

objave javnega povabila do porabe 

razpolo`ljivih sredstev oziroma 

najkasneje do datuma, ki je naveden 

kot kon~ni rok za predloìtev 

ponudb: 1. 6. 2013. 

Ponudbo predloìte osebno ali po 

po{ti na na{o obmo~no slu`bo, ki je 

pristojna glede na va{ sede`. 

Ve~ informacij: 

http://www.ess.gov.si/obvestila/ob 

vestilo?aid=485 

5. Podpi{ete pogodbo o dodelitvi 

subvencije z nami, potem ko je bila 

• da ste v zadnjih 6 me se - 

cih izpla~evali pla~e in obvezne 

Vir: 

Zavod R Slovenije za zaposlovanje 

38


JAVNI RAZPISI 

Na podlagi Pravilnika o finan~ni pomo~i za spodbujanje podjetni{tva v Ob~ini Ho~e-Slivnica 

(MUV {t. 14/2009) in Odloka prora~unu Ob~ine Ho~e-Slivnica za leto 2011 (MUV {t. 27/2011) objavlja 

Ob~ina Ho~e-Slivnica 

Razpis za dodelitev sredstev subvencij 

za samozaposlovanje v letu 2012 

Predmet razpisa 

Predmet razpisa je dodelitev sredstev 

za subvencijo samozaposlitve 

v letu 2012. 

Pogoji za razpis 

Upravi~enci po tem razpisu so 

fizi~ne osebe, ki izpolnjujejo na - 

slednje pogoje: 

• so se samozaposlili v obdobju od 

vklju~no 1. oktobra 2011 do 30. 

septembra 2012, 

• imajo stalno prebivali{~e na 

obmo~ju Ob~ine Ho~e-Slivnica, 

• imajo poslovni sede` podjetja na 

obmo~ju Ob~ine Ho~e-Slivnica. 

Vsaka sofinancirana samozaposlitev 

mora trajati najmanj dve leti. 

Vi{ina razpisanih sredstev 

Razpisana sredstva v vi{ini 

22.500,00 EUR so zagotovljena v 

prora~unu Ob~ine Ho~e-Slivnica 

za leto 2012, in sicer na pro ra - 

~unski postavki »Sofinanciranje – 

samozaposlitev« 0411002. Po kon - 

~a nem razpisu se sredstva posameznemu 

prosilcu, ki izpolnjuje 

navedene pogoje, dodelijo v vi{ini 

900,00 EUR. 

Dokumentacija, ki jo mora pro - 

silec priloìti k vlogi: 

kopijo osebnega dokumenta, fotokopija 

obrazca M-1/M-2 prijava v 

zdravstveno, pokojninsko in invalidsko 

zavarovanje delavca, dokazila 

o obstoju podjetja: 

a) za samostojne podjetnike: redni 

izpisek iz Poslovnega registra 

Slo venije, ki ga je izdal AJPES, 

b) za gospodarske dru`be: redni iz - 

pisek iz sodnega registra. 

Rok in pogoji za predloìtev vlog 

Prosilec mora vlogo oddati v zaprti 

kuverti s pripisom »RAZPIS ZA 

SAMOZAPOSLITEV 2012 – NE 

ODPIRAJ«, najkasneje do 30. 9. 

2012. 

Razpisna dokumentacija je dosegljiva 

na spletni strani Ob~ine 

Ho~e-Slivnica www.hoce-slivnica.si 

ali jo dvignete na sedeù Ob - 

~i ne Ho~e-Slivnica, Pohorska c. 15, 

2311 Ho~e, kamor tudi dostavite 

izpolnjeno vlogo za dodelitev subvencije 

s priloèno dokumentacijo. 

Osebe, ki so se samozaposlile po 

izteku roka javnega razpisa, lahko 

vloìjo vlogo za subvencijo samozaposlitve 

v prihodnjem pro ra ~un - 

skem letu. 

Odpiranje vlog 

Odpiranje prispelih vlog bo v prostorih 

Ob~ine Ho~e-Slivnica, kjer 

bo Odbor za gospodarstvo, drobno 

gospodarstvo in turizem obravnaval 

prejete vloge. V primeru nepopolne 

vloge se postavi vlagatelju 

15-dnevni rok za dopolnitev. 

Rok, v katerem bodo prosilci ob - 

ve{ ~eni o izidu razpisa 

O izidu razpisa bodo prosilci 

obve{~eni v roku 30 dni od odpiranja 

prispelih vlog. V primeru 

odobritve sredstev bodo prosilci z 

Ob~ino Ho~e-Slivnica sklenili 

pogodbo o dodelitvi sredstev. 

Informacije 

Dodatne informacije dobite pri 

Metki Oberlajt na telefonski {tevilki 

02/616-53-23 ali po elektronski 

po{ti metka.oberlajt@hoce-slivnica.si. 

[tevilka: 

Datum: 27. 3. 2012 

Ob~ina ho~e-slivnica 

@upan Joèf Merku{ 

§ 

Vabilo podjetjem za posredovanje interesa 

za skupinsko udele`bo na mednarodnih sejmih 

v tujini v letu 2013 

Uspe{en prodor na tuje trge je cilj 

vsakega izvoznika, zato so predstavitve 

na mednarodnih sejmih zelo 

pomembne. Glede na zelo velik 

interes in zadovoljstvo podjetij v 

leto{njem in preteklih letih bo 

JAPTI tudi v naslednjih letih iz - 

vajal skupinske predstavitve slovenskega 

gospodarstva na med - 

narodnih sejmih v tujini. 

Vabimo vsa podjetja, zbornice, 

pano`na zdruènja, sekcije in grozde 

oz. druga interesna gospodarska 

zdruènja, da nam sporo~ite svoj 

èlje oz. èlje va{ih ~lanov za skupinsko 

udele`bo na mednarodnih 

sejmih v tujini za leto 2013. 

39

{t. 

9 



JAVNI RAZPISI 

Izraèna potreba bo podlaga za 

pri pravo programa JAPTI za skupinske 

predstavitve slovenskega 

gospodarstva na mednarodnih sejmih 

v tujini v letu 2013. Po sprejetem 

programu bodo vabila za ude - 

le`bo na posameznem sejmu objavljena 

na portalu www.japti.si oz. 

www.izvoznookno.si. 

Pred log lahko posredujejo: 

• posamezno podjetje iz panoge, ki 

se predstavlja na dolo~enem sej - 

mu, 

• podjetje, ki zastopa skupino vsaj 

treh podjetij iz panoge, ki se 

pred stavlja na dolo~enem sejmu, 

• zbornice, pano`na zdruènja, 

sekcije, grozdi oz. druga interesna 

gospodarska zdruènja, ki za - 

stopajo skupino vsaj treh podjetij 

iz panoge, ki se predstavlja na 

dolo~enem sejmu. 

Pri pripravi kon~nega predloga sejmov 

bo Programski odbor za sestavo 

predstavitev slovenskega gospodarstva 

na sejmih v tujini: 

• upo{teval le predloge, ki bodo 

posredovani na priloènem ob - 

raz cu, izpolnjenem v celoti, 

• upo{teval le predloge za nastope 

na tistih sejmih, ki imajo mednarodni 

ali vsaj {ir{i regionalni po - 

men, 

• sestavil program sejmov tako, da 

bo zagotovljena heterogena za - 

sto panost gospodarskih panog 

in trgov. 

Pred objavo kon~nega predloga sejmov 

bo JAPTI preveril razpolo`ljivost 

razstavnega prostora in izvedljivost 

posameznega sejma. 

Predloge nam po{ljite na prilo è - 

nem obrazcu (http://www.ponudba-obrti.com/maribor/?id=2600), 

ki vsebuje naslednje elemente: 

• ime in podatke predlagatelja, 

• podatke o sejmu (ime, vsebinsko 

podro~je sejma, kraj in termin 

sejma, podatke o organizatorju 

sejma), 

• predvideno velikost razstavnega 

prostora, 

• poslovno utemeljenost nastopa 

na sejmu (cilje, pri~akovane 

rezultate nastopa, aktivnosti v 

~asu priprav na sejem in v ~asu 

sejma). 


Posamezni predlagatelj lahko na 

tem povabilu sodeluje z ve~ sejmi. 

Kon~no {tevilo sejmov posameznega 

predlagatelja bo izbrano glede 

na razpolo`ljiva finan~na sredstva. 

V primeru, da predlog posreduje 

podjetje oz. institucija, ki zastopa 

skupino podjetij, mora predlogu 

priloìti izpolnjene obrazce vsakega 

posameznega podjetja, ki je 

vklju~eno v skupino. 

V pomo~ pri odlo~anju za posamezne 

sejme je lahko baza svetovnih 

sejmov, ki jo lahko najdete na portalu 

Izvozno okno oz. na spletnem 

naslovu http://www.izvoznookno.si/Izvozni_imenik/Sejmi/Vsi.a 

spx?id_menu=1314. 

Na osnovi zbranega interesa in v 

okviru danih finan~nih mo`nosti 

bomo pripravili program skupinskih 

nastopov slovenskih podjetij 

na sejmih v tujini za leto 2013. 

Va{e predloge posredujte v skenirani 

obliki do petka, 28. septembra 

2012, na elektronski naslov matjaz.rovan@japti.si. 

Vir: JAPTI 

SEKCIJE 

Informacije za prevoznike v cestnem prometu 

V Uradnem listu RS, {t. 52/2012 

(z dnem 27. 7. 2012), je objavljen 

Sklep o ugotovitvi raz{irjene 

veljavnosti celotne Ko lektivne 

po godbe za cestni pot ni{ki promet 

Slovenije, sklenjene dne 10. 

2. 2012. To pomeni, da velja za 

vse delodajalce, ki opravljajo de - 

javnosti: 

• 49.310 Mestni in primestni ko - 

penski potni{ki promet, 

• 49.391 Medkrajevni in drugi 

cest ni potni{ki promet. 

Vra~ilo tro{arine za komercialni 

namen 

V Uradnem listu RS, {t. 58/2012 z 

dne 31. 7. 2012, je objavljen povpre~ni 

znesek tro{arine za plinsko 

olje za pogonski namen iz 2.1 to~ke 

tretjega odstavka 54. ~lena Zakona 

o tro{arinah za obdobje od 1. junija 

2012 do 30. junija, ki zna{a 377,76 

evrov na 1000 litrov. 

Vi{ina vra~ila je razlika med zneskom 

povpre~ne tro{arine, ki jo za 

posamezno obdobje ugotovi minister 

za finance, in najni`jim dovoljenim 

zneskom tro{arine, ki ga 

dolo~a 7. ~len Energetske direktive 

(330 EUR za 1000 litrov od 1. 1. 

2010). Vi{ina vra~ila za 1000 litrov 

plinskega olja za mesec junij 2012 

tako zna{a 47,76 EUR. 

V Uradnem listu RS, {t. 57/2012 (z 

dnem 27. 7. 2012), je objavljen 

Zakon o spremembah in dopolnitvah 

Zakona o pravilih cestnega 

pro meta, s katerim se zniùjejo vi - 

{ine glob za dolo~ene cestnoprometne 

prekr{ke. Spremembe zakona 

so stopile v veljavo 28. 7. 2012, 

40


SEKCIJE 

uporabljati pa so se pri~ele s 1. 9. 

2012. Nekaj bistvenih sprememb si 

lahko pogledate v prilogi. Staro in 

novo besedilo pa je objavljeno v 

delovnem pripomo~ku na spletni 

strani: http://www.ozs.si/Portals/ 

0/Media/Dokumenti/OZS/Sekcije 

%20in%20odbori/Bojan/Spremem 

be%20ZPrCP.pdf 

Vir: Natalija Repan{ek, spec., 

strokovna sodelavka za javna pooblastila 

OZS 

Od avgusta 2012 morajo kamioni 

na nem{kih avtocestah pla~ati cest - 

nino 

Obveza pla~ila velja za vsa tovorna 

vozila in na vseh {tiripasovnicah. 

Takih cest je v Nem~iji skoraj 1000 

kilometrov. Sem {tejejo vse avtoceste 

in vse avtocestam podobne 

ve~pasovne ceste. 

Cestnina ustreza povpre~nim 17 

centom za vsak po avtocesti 

prevoèni kilometer. Nem{ko prometno 

ministrstvo in cestninarji 

ra~unajo, da bodo na ta na~in zbrali 

letno predvidoma 100 milijonov 

evrov. 

S tem dogovorom bo spremenjen 

za kon o cestninah na nem{kih 

cestah, ki so ga v preteklem letu 

sprejeli v nem{kem parlamentu in 

odobrili v vladi. Temu bo sledilo {e 

priporo~ilo zveznega finan~nega 

urada. O na~inu pla~evanja bodo 

informacije objavljene naknadno. 

Povzeto po: Andrej Gode{a wv 

(ampnet) 

Od julija 2012 mora imeti v Fran - 

ciji vsako vozilo detektor alkohola. 

V boju proti alkoholu za volanom 

je Francija pri~ela uporabljati 

ostrej{e predpise. Vsak voznik ne 

glede na vrsto motornega vozila 

(osebno, tovorno, avtobus, motocikel, 

z izjemo mopedov – koles s 

pomo`nim motorjem) mora imeti 

pri sebi napravo za ugotavljanje 

alkohola v izdihanem zraku. 

Naprave za testiranje alkohola v 

izdihanem zraku so del nacionalne 

kampanje, ki jo izvajajo francoske 

oblasti. V Franciji je dele` pre - 

kr{kov v cestnem prometu, ki so 

povezani z alkoholom, v primerjavi 

z evropskim povpre~jem nadpovpre~no 

visok. Alkohol je vzrok 

31% vseh smrtnih nesre~ na francoskih 

cestah, v Nem~iji pa 9,4 %. 

Francozi èlijo s tem ukrepom in {e 

z drugimi ukrepi pove~ati prometno 

varnost na cestah. 

Novi predpis velja za vse voznike 

na francoskih cestah, tudi za turiste 

in {oferje na tranzitni vo`nji. 

Vsako vozilo mora imeti med 

drugo obvezno opremo tudi testno 

napravo za merjenje alkohola v 

izdihanem zraku. Kdor pri kontroli 

ne bo imel vsaj ene neuporabljene 

naprave, bo od novembra naprej 

pla~al najmanj enajst evrov kazni. 

Uporabljati se smejo elektronske 

naprave za merjenje alkohola v 

izdihanem zraku, ki pa morajo biti 

atestirane po francoskih predpisih 

in nositi o tem ustrezno ozna~bo 

(NF), in tudi kemi~ne naprave za 

enkratno uporabo. Seveda rok uporabe 

naprave ne sme biti prete~en. 

To je {e posebej pomembno, ker 

imajo kemi~ne naprave za enkratno 

uporabo rok trajanja enajst 

mesecev. Enostavne testne naprave 

za enkratno uporabo je v Franciji 

mo`no kupiti na bencinskih ~rpalkah, 

avtocestnih po~ivali{~ih, 

lekarnah ali supermarketih. Cena 

se giblje okrog enega evra. 

ê je voznik pred vo`njo pil alkohol, 

je dolàn z alkoholnim detektorjem 

preveriti, ali je sposoben 

voziti. Naprava za enkratno uporabo 

sestoji iz majhne cevke in plasti~ne 

vre~ke. Voznik, ki èli preveriti 

svoje stanje, mora oba konca 

cevke stisniti skupaj, potem pa 

pihati toliko ~asa, da vre~ko popolnoma 

napolni z izdihanim zrakom. 

Nato vtakne cevko z modrim 

delom v predvideno odprtino na 

vre~ki in stiska vre~ko toliko ~asa, 

da prej napihani zrak popolnoma 

iztisne iz nje. Po dveh minutah je 

mogo~e razbrati rezultat testiranja. 

ê kristali v cevki ostanejo rumeni, 

sme voznik brez pomislekov glede 

alkohola sesti za volan in odpeljati. 

Da bi ugotovil, kako zanesljivi so 

detektorji za enkratno uporabo in 

kako natan~no pokaèjo vrednosti 

alkohola v izdihanem zraku, je 

nem{ki avtomobilski klub ADAC 

testiral razli~ne modele francoskega 

in tri modele nem{kih proizvajalcev. 

Za primerjavo so opravili {e 

kontrolne meritve z razli~nimi 

policijskimi napravami. Za testiranje 

so uporabili »cevke«, kupljene 

v lekarnah in preko interneta. Pri 

desetih testiranih osebah, ki so pile 

alkohol, so meritve v ve~ini primerov 

pokazale 0,5 promila alkohola, 

~eprav so policijske naprave pri 

istih osebah pokazale ni`je ali vi{je 

vrednosti. Ne glede na rezultate 

nem{kega testiranja morajo do - 

pust niki v Franciji vozilo opremiti 

s testnimi napravami. V Nem~iji je 

kemi~ne detektorje za enkratno 

uporabo po 2,95 evrov pri~elo prodajati 

tudi podjetje Movera, grosist 

z opremo za kampiranje, v lekarnah 

pa stanejo posamezni modeli 

od 1,5 do 5 evrov. 

Tako v Franciji kot Nem~iji in 

Sloveniji velja omejitev za vo`njo 

pod vplivom alkohola 0,5 promila 

alkohola. V drugih evropskih dr à - 

vah je ta vrednost sicer postavljena 

razli~no, od 0,0 promila na Mad - 

àr skem do 0,8 promila v Veliki 

Britaniji. Kdor vinjen sede za 

volan, lahko povsod ra~una s kaznimi: 

od 340 evrov na Nizo zem - 

skem, najmanj eno mese~no pla~o 

kazni na Danskem in 500 evrov v 

Italiji ter Nem~iji. V Nem~iji poleg 

tega sledijo {e enomese~na prepoved 

vo`nje in {tiri kazenske to~ke. 

@e pri 0,3 promila alkohola pa vozniku 

grozijo posledice, ~e se 

obna{a »vpadljivo« in na primer 

vozi cikcak. 

Vir: euromobil 

41

{t. 

9 



NAŠI ^LANI 


Darinka Kutnjak, Kozmeti~ni salon Biokozmetika, Jur~i~eva pasaà, Maribor 

Z biokozmetiko do lepega in negovanega videza 

?Í Breda Malen{ek 

Darinka Kutnjak è ve~ kot tri 

desetletja skrbi za lep in negovan 

videz obiskovalcev kozmeti~ ne - 

ga salona Biokozmetika v Jur~i - 

~e vi pasaì v Mariboru. Upo rab - 

lja naravne, zdravju koristne in 

po~utju prijazne kozmeti~ne storitve 

in preparate, zato jo obiskuje 

è tretja generacija naslednikov 

njenih prvih strank. 

je pri njej è tri leta zaposlena 

Dijana Kolar in odli~no se razumeta. 

Vsa leta se je Darinka dodatno 

izobraèvala, prej {e v okviru Zdru - 

ènja kozmetikov Jugoslavije, ki je 

bilo mo~no in {tevil~no. Zagreb{ki 

del zdruènja, v katerega je bila 

tudi vklju~ena, je prirejal seminarje 

po razli~nih krajih Jugoslavije in 

gostil priznane predavatelje, predvsem 

iz tujine s podro~ja kozmetike. 

[olanja so ji prinesla veliko 

novega znanja in poznanstev. Leta 

1989 je jugoslovansko zdruènje 

kozmetikov postalo pridruèna 

~lanica presti`nega mednarodnega 

zdruènja Cidesko; kriteriji so bili 

strogi in treba je bilo zadostiti visokim 

estetskim standardom. 

Darinka Kutnjak je z obrtni{ko 

potjo pri~ela leta 1980. Na Gre gor - 

~i~evi ulici v Mariboru je komaj 23- 

letna izu~ena kozme ti ~arka odprla 

svoj salon. Pred tem je sedem let 

delala v Frizerstvu Maribor. Za ~e - 

tek je bil skromen in bojazni poln, 

se spominja. Pri vat nikov skoraj ni 

bilo, {e posebej ne v njeni stroki in 

med mlaj{imi. V Mariboru so bili 

samo trije kozmeti~ni saloni. Brez 

pomo~i star{ev ne bi {lo, priznava. 

Prostor kozmeti~nega salona si je 

uredila v najetem delu stanovanja 

in se zadolìla za najbolj{o mo`no 

opremo. Opre ma je sicer le pripomo~ek, 

po membnej{i so storitev, 

preparat in predvsem energija 

tistega, ki izvaja storitev, meni 

Darinka. Kozme ti ~arka mora biti 

estet, imeti mora ob~utek v rokah. 

In tudi ob~utek za ljudi, ljudi mora 

imeti rada, znati mora prepoznavati 

razloge, ki so pripeljale nekoga v 

kozmeti~ni salon, probleme, èlje, 

znati mora svetovati. 

@e leta 1984 je zaposlila prvo 

delavko. Pribli`no na pet let so se 

te, ko so si nabrale dovolj izku{enj, 

osamosvojile. Darinka ohranja z 

vsemi prijateljske stike. In je vesela, 

da so v poklicu uspe{ne. 

Pripravnic ni imela. Stranki se je 

treba posvetiti v celoti, mlademu 

~loveku, ki ga uvaja{ v delo, pa 

tudi. Oboje isto~asno ne gre. Sedaj 

Darinka Kutnjak, lastnica kozmeti~nega salona Biokozmetika, v salonu v Jur~i~evi 

pasaì v Mariboru 

Darinka Kutnjak s sodelavko Dijano Kolar 

42


NAŠI ^LANI 

@e leta 1981 se je Darinka Kutnjak 

odlo~ila za smer biokozmetike z 

naravnimi postopki in preparati. 

Bila je med prvimi pri nas, ki je 

uvedla naraven na~in depilacije s 

sladkorno pasto. Sicer pa je njen 

salon klasi~ni kozmeti~ni salon za 

nego obraza in telesa, ki zajema 

nego problemati~ne in ob~utljive 

koè, lifting, odstranjevanje dlak, 

oblikovanje obrvi in trepalnic ter 

masaò telesa. Med tehnikami so 

fitoaromatske, anticelulitni program, 

biolo{ki globinski piling, 

masaà s kamni ali kristali ter ayurveda 

nega s podporo preparatov, ki 

so sestavljeni glede na tip koè. 

Darinka Kutnjak je svojemu delu {e 

po tolikih letih enako predana kot 

prvega dne. Ne razmi{lja o upokojitvi. 

O druga~ni statusni obliki 

kozmeti~nega salona mogo~e, nikakor 

pa o tem, da bi nehala delati. 

Preprosto je to njeno ìvljenje. Vsa 

leta je sicer ostala v isti dejavnosti, 

a je bila vedno odprta za spremembe 

in novosti. In te je vzporedno, 

kot so se pojavljale v tujini, uvajala 

v svoj kozmeti~ni salon. Obdràla 

je samo tiste, ki so se preverjeno 

izkazali za dobre, zdrave in smiselne. 

Njen osnovni kriterij je, da je za 

stranke dovolj dobro le tisto, kar je 

dobro zanjo in za njene najbli`je. 

Ve~ina njenih strank je stalnih, 

ve~ina so ènske, pa njihovi otroci 

in mo`je. Problemov s koò na 

obrazu je veliko in tudi s telesom. 

K njej hodi è tretja generacija 

prvih strank. Prometa je tudi v teh 

kriznih ~asih dovolj, so se pa spremenile 

vrste najbolj pogostih storitev. 

Ve~ je drobnih, kot je oblikovanje 

obrvi, in manj dra`jih, namenjenih 

razvajanju. 

Salon v Jur~i~evi pasaì je tretja 

lokacija kozmeti~nega salona 

Darinke Kutnjak. Nekaj ~asa je bila 

na Lentu. In prav v ~asu selitve v 

Jur~i~evo pasaò ji je bilo najte`je. 

Zadolèna preko glave se je leta 

1991 po{kodovala v avtomobilski 

nesre~i, zato ve~ mesecev ni mogla 

delati. To je bilo grozno obdobje, 

zadolèna in {e na bolni{ki, se spominja. 

Najve~ja teàva salona ostaja 

parkiranje. Zaradi tega ima 

teàve tudi z dostavo, vendar lokacije 

ne bi menjala, stranke in tudi 

sama so je vajene. 

Je aktivna ~lanica Sekcije frizerjev 

in kozmetikov pri Obmo~ni obrt - 

no-podjetni{ki zbornici Maribor. 

Sekcijo ocenjuje za zelo aktivno, 

veliko se dogaja, sekcija skrbi, da 

so ~lani dobro in sproti seznanjeni 

s strokovnimi novostmi in s spremembami 

na zakonodajnem pod - 

ro~ ju. Z delom sekcije in zbornice 

je zadovoljna. Zbornica je po - 

memb na pri zastopanju interesov 

obrtnikov, meni, zato naj ostane. 

Nega obraza 

Darinka je izredno odprta, prijetna 

in zanimiva oseba. S svojim mladostnim 

in urejenim videzom je 

prava reklama za svoj kozmeti~ni 

salon. Z ob~utkom za estetiko ter 

visokimi eti~nimi in strokovnimi 

kriteriji pri svojem delu z naravnimi 

preparati pa prepri~a {e tako 

zahtevnega uporabnika. 

Dobdrodo{li na na{i spletni strani www.ponudba-obrti.com/maribor 

43

{t. 

9 



SEKCIJE 

Pomembne informacije 

z regijske seje sekcije za gostinstvo in turizem 

?Í Leonida Polajnar 


Sekcija za gostinstvo in turizem 

pri OOZ Maribor s predsednikom 

Marjanom Vidovi~em je 18. 

junija gostila v sejni sobi doma 

obrtnikov regijske sekcije iz OOZ 

Lenart, Ru{e, Pesnica, Ptuj, Rad - 

lje ob Dravi, odsoten je bil le 

pred stavnik s Ptuja. 

Dnevni red: 

• Obravnava in potrditev sklepov 

17./12 in 18./12 seje 

• Usmeritve dela sekcije v prihodnje 

(izhodi{~a za spremembe 

OZS) 

• Izdelava kataloga z Zavodom za 

turizem Maribor 

• Aktivnosti sekcije (izobraèvanja, 

strokovne ekskurzije, predstavitve) 

• Poro~ila in informacije iz regij 

• Sodelovanje z gostinci iz Srbije 

preko projekta (pobuda srbske 

zbornice) 

• Pobude in vpra{anja 

Predsednik Marjan Vidovi~ je po 

uvodnem pozdravu predstavil gos - 

ta, ki sta se seje udeleìla na pobudo 

predsednika OOZ Radlje ob 

Dravi Blaà Cvara, Roberta Pot - 

nika, predsednika sekcije gos tin - 

cev in podùpana na OOZ Radlje 

ob Dravi, ter Marjana Li pu {a, 

gostinca in predsednika NO OOZ 

Dravograd. Slednji je izrazil èljo, 

da bi na naslednjih sejah so de loval 

kot predstavnik sekcije te zbornice. 

Po uvodnih pozdravnih besedah je 

sledilo delo po dnevnem redu. Pod 

prvo to~ko so pregledali sklepe 

zadnjih dveh sej in njihovo realizacijo. 

Po razpravi sta bila zapisnika 

potrjena. Ve~ razprave je sledilo 

pri usmeritvah dela sekcije v prihodnje, 

navezujo~ se na dokument, 

ki ga je pripravila OZS – Izhodi{~a 

za spremembe OZS. Marjan Vido - 

vi~ je povedal, da bo branà morala 

ostati povezana, da bo treba povezati 

tudi druge gostinske obrate, ki 

do sedaj niso bili obvezni ~lani, in 

jim ponuditi nekaj, kar bo vzbudilo 

njihove potrebe po v~lanitvi v sekcijo. 

Pomembna in potrebna je pravica 

~lanov, da lahko tvorno sodelujejo 

in delujejo, ne pa da kot 

poslovni objekt tavajo nekje vmes. 

Predsednik sekcije je obljubil, da 

bo sekcija s svojimi projekti delovala 

{e naprej. Preko agencij bodo 

poskusili pridobiti sredstva iz 

razli~nih projektov (MRA, Zavod 

za turizem Maribor, Turisti~no 

dru{tvo, {ole …). Janez [auperl je 

v razpravi dodal, da v izhodi{~ih, 

ki jih je pripravila OZS, ni nobenega 

zapisa o pogajanjih z vlado 

glede priprave novega zakona in 

da bi bilo treba s skupnimi mo~mi 

pri~eti pogajanja o pripravi novega 

Obrtnega zakona. Bla` Cvar je v 

raz pravi poudaril pomembnost 

povezovanja med regijskimi zbornicami. 

V prihodnje pa bo ~as 

pokazal, kaj se bo zgodilo s celotnim 

sistemom. V sklepnem delu 

te to~ke so bili enotnega mnenja, 

da bo sekcija za gostinstvo in turizem 

regijsko delovala in se 

zdruèvala po zastavljenih na~rtih 

s projekti, ki se è izvajajo, resneje 

pa bo pristopila k povezovanju 

novih ~lanov. 

Uspe{en projekt, ki ga sekcija izvaja 

z Zavodom za turizem regijsko, 

je v zaklju~ni fazi. Regijski predstavniki 

so podali poro~ilo o vklju - 

~it vi v projekt iz svojih zbornic, 

mariborska sekcija je poro~ala o 

{tevilu vklju~enih ~lanov. Ugo tav - 

ljajo, da je bil odziv zelo dober in 

da bo v katalogu gostinske ponudbe 

sodelovalo okoli 150 ~lanov. 

Zaradi nepredvidenih organizacijskih 

zapletov pa je izdaja kataloga 

prestavljena na jesenski ~as. 

Sekcija bo tudi v prihodnje veliko 

~asa namenila organizaciji odmevnih 

in dobro obiskanih delavnic, 

strokovnim izobraèvanjem, organizaciji 

strokovnih ekskurzij in, 

kjer bo le mo`no, predstavitvi 

~lanov sekcije na krajevnih in mednarodnih 

dogodkih. 

Regijska seja sekcije za gostinstvo in turizem v prostorih OOZ Maribor 

Razpravljali so tudi o izvajanju 

izobraèvanja po Smernicah dobre 

higienske prakse in uporabe na~el 

44


SEKCIJE 

HACCP, ki so vedno dobro obiskana. 

Aktivnosti sekcije, ki se bodo 

za~ele izvajati è v jesenskem ~asu, 

so è dogovorjene: sejem z razstavo 

jedilnih bu~ v Ludwigsburgu, 

predavanje o pridobitvi naziva 

Gos tilna Slovenija, kuharske in 

sla{~i~arske delavnice … 

Marko Budja, imenovani predstavnik 

podravske regije v upravni 

odbor sekcije na OZS, je povedal, 

da je projekt Gostilna Slovenija 

vedno bolj prepoznaven. Pred la ga - 

no je bilo celo sodelovanje na OI v 

Londonu, kjer bi se predstavili v 

Slovenski hi{i, vendar àl ni pri{lo 

do dokon~nega dogovora. 

Predstavniki regije so pod peto to~ - 

ko dnevnega reda podali kratka 

poro~ila o dogajanju v sekciji na 

njihovi zbornici. Ana Skrbinek je 

povedala, da so organizirali seminar 

HACCP-a in imeli tudi sejo v 

aprilu. @eleli so sodelovati na 

Dnevih slovenske obrti v Portoroù 

na tekmovanju v kuhanju v kot li~ - 

ku, vendar ni bilo prijavljenih. V 

Lenartu so se odlo~ili, da imajo 

redne seje vsakokrat pri enem 

~lanu sekcije, nazadnje so bili v 

gostilni [iker. Navzo~i so bili sez - 

nanjeni tudi o ZADRUGI DOBRI- 

NA, ki so jo ustanovili manj{i predelovalci 

iz Jurovskega Dola pod 

okriljem URBANIH BRAZD, programskega 

sklopa Evropska prestolnica 

kulture, Maribor 2012. 

Temeljni namen te zadruge je razvoj 

malih kmetij, pravi~na trgovina 

z ìvili ter povezovanje podeèlja z 

urbanimi sredi{~i po na~elu trajnostne 

lokalne preskrbe. Gostinci, ki 

imajo v svoji ponudbi lokalno pridelano 

hrano, se lahko z njimi 

dogovorijo za sodelovanje. Pred - 

sed nica pesni{ke sekcije je povedala, 

da delo v sekciji poteka teko~e 

in da se zaradi majhnosti velikokrat 

priklju~ijo mariborskim aktivnostim, 

saj aùrno poskrbijo, da so 

njihovi ~lani vedno obve{~eni, in 

zato lahko re~e, da je sodelovanje 

zgledno. Predstavnik ru{ke zbornice, 

ki je tudi sam vklju~en v projekt 

Gostilna Slovenija, je povedal, 

da je te`ko dobiti lokalno in 

ekolo{ko pridelano hrano. ê bi 

bila ponudba lokalne hrane ve~ja, 

bi lahko bil konkuren~en. Teàva 

je v tem, da ko pripravlja jedilnike, 

ne more biti cenovno ugoden, saj 

je ekolo{ko pridelana hrana dra`ja. 

Prisotni so pod naslednjo to~ko 

dnevnega reda obravnavali ponudbo 

za sodelovanje z gostinci iz 

Srbije preko projekta. Marjan 

Vidovi~ je povedal, da sekcija so - 

de luje s hrva{kimi gostinci od projekta 

ICE dalje, zdaj pa imajo 

ponudbo za skupne evropske projekte 

{e s srbskimi gostinci. Med - 

na rodno sodelovanje je zelo dobrodo{lo, 

zato so se strinjali, da vzpostavijo 

kontakt s srbskimi gostinci, 

ki so dali pobudo za sodelovanje, 

in za~nejo sodelovati preko razpisov, 

ki se pripravljajo na nivoju 

agencij obeh dràv, ki se na te razpise 

prijavljajo. 

V zadnji to~ki seje je bila podana 

informacija, da bo gostinsko turisti~ni 

zbor tokrat v Radencih. Pre - 

vla dalo je mnenje, da bi bolj organizirano 

pristopili k sodelovanju 

in organiziranemu ogledu. 

Podùpan Ob~ine Radlje ob Dravi 

je predstavil projekt , ki so ga sprejeli 

na lokalni skupnosti. Gre za 

mladinski hotel z dvema zvezdicama, 

ki je prilagojen invalidom. 

Sedaj se i{~ejo interesenti za 

vklju~evanje v projekt, saj potrebujejo 

investitorja. Evropska sredstva 

pa ob~ina podari tistemu, ki bi 

prevzel projekt. Mo`nosti so velike. 

Objekt je zelo zanimiv in dobro 

narejen. Vsi prisotni so se strinjali, 

da se novica objavi v zborni~nih 

glasilih regije. 

§ 

Sekcija frizerjev in kozmetikov vas vabi na 

Brezpla~ni seminar striènja, barvanja in 

spenjanja las 

^lane sekcije vabimo na brezpla~ni 

seminar striènja, barvanja 

in spenjanja las, ki ga bo 

izvedla ekipa Senscience s frizerskimi 

mojstri Joìco Lah, Ma te - 

jem Komarjem in Nejcem Lov{i - 

nom 

presti`na, vrhunska lasna kozmetika 

Senscience, zasnovana v Shi - 

seido laboratorijih. 

Prijave 

Prosimo vas, da zaradi la`je organizacije 

svojo udele`bo potrdite za - 

stopnikom Senscience po telefonu 

040/205 899. 

Dodatne informacije dobite pri 

sekretarki sekcije na telefon : 051 

662 119 ali na e-naslovu: leonida. 

polajnar@ozs.si 

V soboto, 27. oktobra 2012, ob 15. 

uri v prostorih Obmo~ne obrtnopodjetni{ke 

zbornice Mari bor, 

Titova cesta 63, Maribor. 

Na modelih vam bodo prikazani 

najnovej{i trendi in predstavljena 

45

{t. 

9 



SEKCIJE 

Obrtno-podjetni{ka zbornica 

Slo ve nije (OZS) je ena izmed 16 

partnerjev iz sedmih evropskih 

dràv, ki sodelujejo pri projektu 

E-PRAGMATIC. Glavni cilj projekta, 

ki ga tvori partnerska 

mreà izobraèvalnih ustanov, 

OZS, podjetij in zdruènj podjetij, 

je bila izvedba strokovnega 

izobraèvanja zaposlenih odraslih 

na podro~ju mehatronike in 

sorodnih tehni~nih ved, in sicer 

skozi posodobitev vsebin in 

metod internega izobraèvanja 

industrijskih partnerjev. 


Najsodobnej{e e-izobraèvanje mehatronike 

? Janez [krlec 

Najnovej{a znanja in u~ne metode 

so bile tako prenesene neposredno 

iz izobraèvalnih ustanov 

v industrijsko okolje. V juliju se 

je izobraèvalni proces zaklju~il 

in v njem je sodelovalo ve~je 

{tevilo obrtnikov in podjetnikov, 

{e zlasti iz strokovne sekcije 

elektronikov in mehatronikov. 

Pri projektu E-PRAGMATIC je 

sodelovala skupnost strokovnjakov, 

katere naloge so bile izmenjava 

znanja in pretok informacij 

med ~lani mreè in zunanjimi 

strokovnjaki. 

Projekt sofinancira Evropska komisija 

v okviru programa Vseìvljenjsko 

u~enje – Leonardo da Vinci. 

Izobraèvanje mehatronike postaja vedno 

bolj zanimivo tudi za ne`nej{i spol. 

Partnerji iz izobraèvalnih ustanov 

so v ~asu trajanja projekta pripravili 

{tevilne visokokvalitetne spletne 

izobraèvalne module z oddaljenimi 

eksperimenti oziroma z dostopom 

do oddaljenih delovnih mest. 

Moduli so podajali osnovna in tudi 

nekoliko bolj specifi~na znanja s 

podro~ja mehatronike in sorodnih 

podro~ij in so na voljo znotraj so - 

dobnega u~nega portala za spletne 

te~aje e-Campus. Pripravili so tudi 

18 u~nih modulov, ki so podali 

nekatera znanja s podro~ja naprednih 

oz. alternativnih tehnologij in 

virov energije. Ti moduli so 

vklju~evali mo`nost izvajanja 

oddaljenih eksperimentov in dela 

na oddaljenih delovnih postajah, 

opremljenih z najnovej{o industrijsko 

opremo priznanih proizvajalcev. 

Posebej za potrebe posameznega 

industrijskega partnerja sta 

bila razvita po dva u~na modula. 

Moduli so bili in so {e na voljo v 

nacionalnih jezikih avtorjev posameznih 

modulov in v angle{~ini. 

Pilotsko izobraèvanje je potekalo 

z ve~ kot 300 udeleènci iz vseh 

partnerskih dràv. Vsi udeleènci, 

tudi udeleènci iz OZS, so si sestavili 

program izobraèvanja, prilagojen 

lastnim potrebam. V sklopu 

projekta E-Pragmatik je bilo tudi 

izobraèvanje mentorjev, ki so 

vodili posamezne te~aje. Vodje 

projekta E-Pragmatik so bili: dr. 

Andreja Rojko, prof. dr. Karel 

Jezernik in dr. Darko Hercog s 

Fakultete za elektrotehniko, 

ra~unalni{tvo in informatiko 

Univerze v Mariboru ter Janez 

[krlec, predsednik Odbora za znanost 

in tehnologijo in predsednik 

sekcije pri OZS. 

Cilji projekta 

Priprava poro~ila o analizi potreb 

glede znanja in spretnosti, ki se 

pri~akujejo od strokovnjakov na 

podro~ju mehatronike in sorodnih 

ved. V ta namen so v okviru projekta 

bili pripravljeni tudi vpra{alniki, 

ki so jih izvedli pri industrijskih 

partnerjih mreè iz sedmih dràv. 

(2) Razvoj multimedijskih spletnih 

u~nih vsebin. Pripravljenih je bilo 

18 u~nih modulov, ki so poleg 

u~nih materialov vsebovali prakti~ne 

naloge in oddaljene eksperimente 

ter delo na oddaljenih 

delovnih postajah z industrijsko 

opremo. (3) Vzpostavitev ve~je zi~ - 

nega spletnega u~nega portala z 

naslednjimi funkcijami: predstavitev 

u~nih materialov in povezava z 

oddaljenimi eksperimenti; podpora 

aktivnostim E-PRAGMATIC 

skup nosti strokovnjakov; vzpostavitev 

povezave z zunanjimi orodji 

in s socialnimi omre`ji (Facebook, 

Twitter). (4) Izvedba pilotskega 

izobraèvanja z ve~jim {tevilom 

udeleèncev. Vsak udeleènec je v 

~asu izobraèvalnega procesa 

lahko izbiral med vsemi raz po lo` - 

ljivimi u~nimi moduli. Izobraèvanje 

je potekalo v nacionalnih jezikih 

vklju~enih dràv in v angle{ ~i - 

ni. Izvedeno je bilo tudi izobra è - 

vanje mentorjev, ki so izvajali 

spletno izobraèvanje. (5) E-PRAG- 

MATIC skupnost strokovnjakov. 

Skupnost je bila ustanovljena v 

okviru u~nega portala, kjer so na 

razpolago vsa potrebna orodja. 

Zunanji strokovnjaki so se lahko 

aktivnostim skupnosti pridruìli 

brezpla~no. (6) Po zaklju~enem de - 

lu projekta bodo lahko projektni 

produkti uporabljeni za interno 

izobraèvanje za partnerje iz industrije 

in tudi za druga zainteresirana 

podjetja. Od morebitnih uporabnikov 

bo zahtevano manj{e pla~ilo 

za vzdrèvanje u~nega portala in 

oddaljenih eksperimentov. Ponu - 

jena bo tudi mo`nost priprave na - 

daljnjih modulov in izvedba 

izobraèvanja po povpra{evanju. 

46


SEKCIJE 

Sekcija frizerjev in kozmetikov pri Obmo~ni obrtno-podjetni{ki zbornici Maribor 

skupaj s Skladom za izobraèvanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Maribor 

organizira ogled 

XIII. slovenskega frizerskega festivala 

v nedeljo, 14. oktobra 2012, s pri~etkom ob 12. uri 

Lokacija in program 

Prireditev se bo odvijala v Gallu so - 

vi dvorani Cankarjevega doma v 

Ljubljani na osrednjem odru. 

Program 

• Proglasitev naj trend kolekcije 

2012 

• Show 1: Senscience team 

• Show 2: Mi~ styling 

• Show 3: STUDIO 4 

• Odmor 

• Show 4: Joico team 

• Show 5: schwarzkopf profesional 

• Show 6: Franck de Roche Aca - 

demie 

Sejemska dejavnost se bo odvijala 

v prvem preddverju ob 10:30. 

Datum 

nedelja, 14. oktober 2012, odhod 

iz Maribora z avtobusom ob 10. uri 

Lokacija odhoda 

Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica 

Maribor, Titova cesta 63, 

Maribor 

Cena 

80,00 EUR/osebi – vklju~uje avtobusni 

prevoz in vstopnico; za 

~lane Sklada bo ogled festivala 

brezpla~en. Vstopnice bo naro~il 

Sklad po ceni v predprodaji (50,00 

EUR + DDV) le za tiste udeleènce, 

ki bodo upo{tevali prijavo do 17. 

septembra 2012. 

Rok prijave 

ponedeljek, 17. september 2012 

Dodatne informacije prejmete pri 

Lei Polajnar, sekretarki sekcije, 

3303510 ali 051 662 119, ali pri 

Tatjani Kocmut, sekretarki Sklada, 

6628002 ali 041 654 153. 

Predsednik sekcije frizerjev in 

kozmetikov: 

Ratimir Krznari~, l. r. 

Prijavnica za ogled XIII. slovenskega frizerskega festivala 

✃ 

Naziv firme 

Naslov 

^lan sklada DA NE 

Kontaktna oseba Telefon D[ 

Prijavljam naslednje udeleènce: 

Datum: 


Prijavnico po{ljite na Obmo~no obrtno-podjetni{ko zbornico Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor, faks: 

(02) 3 000 491, e-naslov: leonida.polajnar@ozs.si najkasneje do 17. 9. 2012! 

47

Zakon o prepre~evanju zamud pri pla~ilih Ogledi ... - ponudba obrti

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?