Revija Strelstvo 2004 - Strelska zveza Slovenije

More documents

Recommendations

Info

predstavljamo vam 39 predstavljamo vam Karlo Umek Karlo Umek se je kot deseti in obenem zadnji otrok številne družine kmeËkim staršem v Bojsnem pri Brežicah rodil 9. februarja 1917. leta. Medtem ko je otroška leta preživljal na vasi, zadnja desetletja stanuje v eni od visokih šišenskih stolpnic v naši prestolnici. Danes le redki vedo, da je bil nekoË zelo uspešen športni strelec. Leta 1960 je z malokalibrsko pištolo proste izbire nastopil celo na olimpijskih igrah v Rimu ter s 533 krogi zasedel 22. mesto. Razen njega sta v vsej zgodovini olimpijskih iger s pištolo nastopila le še dva slovenska strelca. V Helsinkih leta 1952 je bil to Edvard Delorenzo, leta 1976 v Montrealu in štiri leta pozneje v Moskvi pa Franc Peternel starejši. S športnim strelstvom se je Umek sreËal dokaj pozno, šele pri tridesetih letih. Ko se je kot mlad fant v Zagrebu uËil za tapetnika, za ta šport še slišal ni. Ob izbruhu 2. svetovne vojne se je iz hrvaškega glavnega mesta prebil v partizanske vrste, po koncu vojne pa je še nekaj Ëasa ostal v enotah tedanje jugoslovanske vojske. Šele v Beogradu, kjer je najprej zaËel službovati, se je prviË poskusil v streljanju z vojaško pištolo, vendar v glavnem mestu ni imel možnosti za resno vadbo. Na svoje je prišel leta 1950, ko je bil premešËen v Ljubljano. Da je nadarjen, se je pokazalo prav kmalu. Že Ëez tri leta (tedaj je bil že demobiliziran) je postal državni prvak z vojaško pištolo, v letih 1956 in 1959 pa še z MK pištolo pro- strelstvo
<strong>2004</strong> predstavljamo vam Bojan Lampreht, SD Vrhnika Rodil sem se v Celju in do srednje šole živel v Slovenskih Konjicah. Moj oËe, Alfonz LAMPREHT, je bil velik ljubitelj strelstva in dolgoletni strelski delavec. Njegova volja in delavnost je k streljanju pritegnila tudi mene. S streljanjem sem zaËel že v OŠ Dušana Jereba v ste izbire. Dve leti pred svojim edinim olimpijskim nastopom je na svetovnem prvenstvu v Moskvi s 542 krogi dosegel državni rekord, med najveËje uspehe pa šteje še zmago na mednarodnem turnirju v Varšavi ter 8. mesto v Zürichu. Karlo Umek je poleg redne in zagnane vadbe veliko Ëasa namenjal tudi raznim izboljšavam na svoji olimpijski pištoli. Ko je leta 1959 na tekmovanju v Bukarešti uporabil podaljšano merilno razdaljo, se je okoli njega nenavadno dolgo in brez besed vrtel trener sovjetske reprezentance. Naslednje leto sta na olimpijskih igrah v Rimu z Umkovo »pogruntavšËino« nastopila Rusa A. GušËin in M. Umarov ter osvojila zlato in srebrno kolajno. Pred nastopom v Rimu je Umek treniral po pet dni v tednu. Še danes se živo spominja, kako mu je na enem od treningov na ljubljanskem strelišËu uspelo sedemnajstkrat zapored zadeti desetico. V tistem trenutku je zaËel razmišljati o olimpijski kolajni, kar ga je tako iztirilo, da so nenadoma zaËele padati zgolj šestice. Sanj o stopni- Ëkah v veËnem mestu je bilo s tem hipoma konec. Zanimiva je tudi tale Umkova misel, ki veË kot zgovorno ponazarja zahtevnost športnega streljanja: “Vsaka Ëast smuËarskim skakalcem, ki jih resniËno ob- Ëudujem. Toda oni imajo na eni tekmi samo po dvakrat hudo tremo, strelec pa se mora z njo sooËiti kar šestdesetkrat. To je izjemno hud pritisk.” Slovenskih Konjicah in bil Ëlan SD Tone MeliVa. Pri streljanju in treningu sta mi z nasveti, poleg oËeta, veliko pomagala tudi Vlado Keber in Ivan Varga. Srednjo šolo sem obiskoval v Tacnu. Tu sem imel vse možnosti za trening in nadaljnje ukvarjanje s strelskim športom. Po konËanem šolanju sem se 1979 zaposlil na Vrhniki, kjer sem Ëlan SD Vrhnika od leta 1980. Sprva smo trenirali v nemogoËih razmerah in sicer v prostorih KS Vrhnika, kjer je bila velika telovadnica, brez ogrevanja z velikimi okni in razbitimi stekli. Nismo imeli ne opreme ne primernega orožja. Leta 1987 sem prevzel mesto predsednika društva in bil pobudnik, da se na Vrhniki zgradi strelišËe za zraËno orožje, s Anekdota o vrani Na enem od treningov z malokalibrskim orožjem so na ljubljanskem strelišËu strelce motile vrane. Sedele so na drevesih na robu kakih 200 metrov oddaljenega gozda in se neznansko drle. Karlo Umek, ki je imel v rokah malokalibrsko pištolo proste izbire, nastavljeno za 50-metrsko razdaljo, jih je želel prepoditi, zato je nameril proti njim. Ker na pištoli ni imel možnosti nastavitve merka za tako veliko razdaljo, je ob upoštevanju parabole leta krogle nameril nekoliko višje nad eno od vran in sprožil. Na njegovo zaËudenje in zaËudenje vseh navzoËih je vrana mrtva padla na tla. ■ Ëimer bi pridobili prepotreben prostor in pomemben športni objekt. Z delom smo zaËeli vsi Ëlani, vendar sem kmalu ostal sam. Volja, da bi dokonËal strelišËe, me je gnala naprej in tako sem eno leto sam gradil strelišËe, treniral in se udeleževal tekmovanj. V naslednjem letu sem v klub pripeljal še dva tekmovalca in sicer Jožeta PASARI- »A iz Logatca, kjer je Strelsko društvo razpadlo in domaËina Vladimirja RAVNIKARJA, ki je bil takrat Ëlan SD Komunalec. Skupaj nam je uspelo dokonËati strelišËe, nakupili smo tudi najnujnejšo opremo in orožje. Uspešno sem tekmoval s serijsko zraËno puško, kjer sem bil vsa leta obËinski prvak. Pomembnejše uvrstitve pa so bile veËkratni državni prvak 40
Page 2 and 3: kazalo/kolofon vsebina Strelstvo
Page 4 and 5: 3 23. razglasitev najboljših strel
Page 6 and 7: strokovni prispevki OPOMBA: Iz prak
Page 8 and 9: 7 1. 2 Prijem roËaja Oprijem mora
Page 10 and 11: 9 va v merilnem polju, prožilni pr
Page 12 and 13: 11 kanje na ugodne razmere. Strelec
Page 14 and 15: dogodki se lahko izkoristijo in na
Page 16 and 17: Á Na streliπËu VrapËanski potok
Page 18 and 19: ZraËna piπtola »lani 62. Boπtja
Page 20 and 21: 19 GP Beretta (uvrstitve do 10 mest
Page 22 and 23: 27. sreËanje zraËno oroæje Ljubl
Page 24 and 25: V finalu Svetovnega pokala je v kon
Page 26 and 27: Zmagovalki v Skeetu je predal medal
Page 28 and 29: 27 Posamezno 1. Boπtjan Vidmar, Im
Page 30 and 31: Posamezno 1. Luka Resman, Triglav J
Page 32 and 33: 31 3. Gorenska 62 4. Posavsko-dolen
Page 34 and 35: 33 Posamezno 1. Damjan Sajovic, Du
Page 36 and 37: DRUGA TEKMOVANJA Finale 27. dopisne
Page 38 and 39: Posamezno 1. Æeljko MoiÊeviÊ, Gr
Page 42 and 43: 41 v dopisni ligi. Poleg tega sem v
Page 44 and 45: • Robert FerenËak in RobertKranj
Page 46 and 47: 45 njih je še pred osamosvojitvijo
Page 48 and 49: ku VOLKU, Borisu MATJAŽI»U, Andre

Revija Strelstvo 2004 - Strelska zveza Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?