Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
-<br />
6 TRAJNICE<br />
MOJ VRT<br />
Telohi<br />
Gojimo jih zaradi cvetja in listja<br />
P<br />
oleg na{ega doma~ega<br />
~rnega teloha so tudi pri<br />
nas vedno bolj cenjeni<br />
{tevilni drugi <strong>telohi</strong>. Vendar se<br />
je treba malo potruditi in<br />
poiskati trpe`ne sadike, ~e jih<br />
`elimo posaditi v svoj vrt, jim<br />
prav postre~i in potem potrpe-<br />
`ljivo po~akati, da se vrastejo,<br />
razrastejo in bogato zacvetijo.<br />
Tuji botaniki, ki se ukvarjajo z<br />
vzgojo novih kri`ancev okrasnih<br />
rastlin, `e dolgo poznajo tudi<br />
slovenska rasti{~a telohov in jih s<br />
pridom uporabljajo kot vir mati~nih<br />
rastlin za razli~na kri`anja.<br />
Tako dandanes tudi po na{ih vrtnih<br />
centrih in cvetli~arnah lahko<br />
kupujemo cveto~e telohe tujih<br />
gojiteljev (ki imajo tudi gene<br />
na{ih doma~ih telohov, pa ne<br />
samo ~rnega), vzgojene v loncih<br />
in lon~kih in cveto~e `e jeseni ali<br />
pozimi. Tudi vodilni slovenski<br />
gojitelji trajnic ponujajo kar lep<br />
izbor razli~nih telohov, tako tistih,<br />
ki rastejo v naravi v razli~nih<br />
de`elah sveta, kakor tudi raznih<br />
kri`ancev.<br />
Zeleno cveto~e telohe pri nas<br />
sre~ujemo ob zgodnjih spomladanskih<br />
potepanjih po naravi,<br />
pa jih najve~krat kar prezremo.<br />
Odkar pa so nam cvetli~arji<br />
zelene cvetove ponudili kot<br />
visoko modo, smo po~asi za~eli<br />
spreminjati svoj odnos tudi do<br />
zelenega cvetja v vrtu in v naravi.<br />
Na{ doma~i zeleni teloh zacveti<br />
zelo zgodaj spomladi, ko cvetje<br />
tudi sicer gledamo z druga~nimi<br />
o~mi, kot takrat, ko ga je povsod<br />
v izobilju. Tako po~asi za~enjamo<br />
ceniti tudi zeleno cveto~e telohe,<br />
sicer mnogo kasneje, kot evropska<br />
vrtnarska in vrtno ljubiteljska<br />
avantgarda, ampak bolje pozno<br />
kot nikoli !<br />
Vsi <strong>telohi</strong> imajo bolj ali manj<br />
usnjato, trpe`no in nekateri tudi<br />
zimzeleno listje. Nekateri {e posebno<br />
lepo oblikovano, tudi sivo<br />
zeleni lepotci so vmes in trnasti<br />
listni robovi tudi. Tak{en je recimo<br />
korzi{ki teloh (Helleborus<br />
argutifolius ali H. corsicus), ali pa<br />
recimo {ternijevi kri`anci (Helleborus<br />
x sternii), ki so posebno lepi<br />
tudi, kadar ne cvetijo. Tudi<br />
smrdljivi teloh (Helleborus<br />
foetidus) ima zelo lepa cvetna stebla<br />
z zimzelenimi listi. Pri nekaterih<br />
so cvetovi posamezni, pri<br />
drugih je na cvetnem steblu po<br />
ve~ cvetov. Rekorderji imajo na<br />
istem steblu tudi grozde s po petdeset<br />
in ve~ manj{imi cvetovi.<br />
Nekatere vrste so visoke le kakih<br />
20 cm. Tak{en je na{ ~rni teloh, ki<br />
ima ~rne le korenine, cvet pa ima<br />
bel ali rahlo ro`nato nadahnjen in<br />
nekateri njegovi kri`anci. Med<br />
njimi so nekateri, ki zacvetijo `e<br />
novembra in drugi, ki imajo cvetove<br />
{e aprila. Druge vrste in sorte<br />
dose`ejo kakih 30-40 cm. Tak{ni<br />
so vsi orientalski kri`anci in precej<br />
drugih telohov, tudi na{ ~rno<br />
{krlatni teloh (Helleborus atrorubens).<br />
Najvi{ji so korzi{ki teloh,<br />
{ternijevi kri`anci, smrdljivi teloh<br />
in njegovi kri`anci, ki dosegajo 60<br />
– 90 cm ali {e ve~.<br />
Skupina cveto~ih smrdljivih telohov (Helleborus foetidus).<br />
Nekateri <strong>telohi</strong> dobro prena{ajo<br />
sonce, ve~inoma pa morajo rasti v<br />
senci ali polsenci, vsi pa imajo<br />
radi s humusom bogata in globoka<br />
tla, da lahko razvijejo korenine v<br />
globino in tako la`e kljubujejo<br />
mrazu in su{am. Nekateri prena-<br />
{ajo tudi kisla tla, drugi imajo radi<br />
apnena, ne moremo pa narediti<br />
napake, ~e jih posadimo v nevtralna,<br />
torej navadna vrtna tla.<br />
Vzgoja sadik je zahtevna in<br />
po~asna. Od setve do prvih cvetov<br />
traja od treh do pet let. Zato<br />
ne sodijo med poceni trajnice.<br />
Tudi v vrtu potrebujejo nekaj<br />
~asa, da se vrastejo in udoma~ijo,<br />
potem pa lahko ob njihovem<br />
cvetju v nenavadnem letnem<br />
~asu u`ivamo leta in leta. Na izletu<br />
marsikdo izkoplje in prinese<br />
domov sadike na{ega doma~ega<br />
~rnega teloha, potem pa benti<br />
nad njegovim `ivotarjenjem. Tu<br />
je potrpljenje bo`ja mast. Treba se<br />
je zavedati, da smo rastlini ob<br />
izkopu po{kodovali korenine, na<br />
kar je posebno ob~utljiva in se<br />
zato le po~asi vra{~a in morda ve~<br />
let ne bo cvetela. Potem pa nas bo<br />
kar naenkrat nagradila za potrpe`ljivost.<br />
~e posadimo sadiko,<br />
vzgojeno v lon~ku, bo njena<br />
razrast kar precej hitrej{a.<br />
Ni prav veliko trajnic, ki bi<br />
cvetele pozimi. Zato so tudi <strong>telohi</strong><br />
tako spo{tovani in vsak lep zimski<br />
dan izkoristimo, da na vrtu<br />
i{~emo njegove popke in<br />
morebitne cvetove.<br />
Orientalski kri`anci telehov<br />
Najbolj barvite cvetove med<br />
vsemi <strong>telohi</strong> imajo prav gotovo<br />
orientalski <strong>telohi</strong>. Nastali so z<br />
ve~kratnim navzkri`nim kri`anjem<br />
orientalskih prednikov z<br />
nekaterimi drugimi <strong>telohi</strong>. Bota-<br />
Gosti {opi cvetja rastejo iz listne zastirke.<br />
[opek orientalskih telohov se v vazi ohrani precej dolgo, zlasti v hladnem<br />
prostoru ali na prostem, recimo na grobovih.
MOJ VRT TRAJNICE 7<br />
niki so tu zasledovali razli~ne<br />
cilje. Uspelo jim je vzgojiti sorte z<br />
velikimi cvetovi, ve~ cvetov na<br />
enem cvetnem steblu in tudi `e<br />
vrstnate, napol polnjene cvetove.<br />
Barve cvetov orientalskih telohov<br />
sicer niso kri~e~ih barv.<br />
Zastopane pa so vse nijanse od<br />
belih, belo rumenih, belo zelenih,<br />
ro`natih, {krlatno rde~ih do rjavo<br />
rde~ih, vijola ali modro rde~ih ali<br />
celo kovinsko modrih. Najlep{i in<br />
najbolj zanimivi pa so tisti cvetovi<br />
s svetlej{imi obrobami ob<br />
temnej{i osnovi ali tisti z bolj ali<br />
manj bogatimi temnimi pikami in<br />
rizbami na svetlej{i podlagi ali<br />
tisti marmorirani. Velikost cvetja<br />
je sicer razli~na, vendar vsi sodijo<br />
med velikocvetne.<br />
Orientalske telohe sadimo v<br />
senco ali polsenco, ker ne marajo<br />
`go~e pripeke. Tudi za globoka<br />
humusna tla poskrbimo, da nam<br />
bodo v veselje. Njihovo listje je<br />
sicer lepo in ko{ato, zimzeleno in<br />
dokaj trpe`no. ~e pa je ob za~etku<br />
cvetenja v pozni zimi ali zgodnji<br />
pomladi preutrujeno od burje in<br />
suhih mrazov, bo najbolje, da ga<br />
pore`emo kar pri tleh. Tako bomo<br />
cvetje naredili {e bolj vidno, ker<br />
ga ko{ato listje ne bo zakrivalo.<br />
Listje se bo takoj po cvetenju<br />
obnovilo in pripravilo spet dovolj<br />
hrane za cvetenje v naslednjem<br />
letu. Starej{a razra{~ena sadika<br />
lahko razvije tudi po ve~ deset<br />
cvetnih stebel s po dva do pet<br />
cvetov in tako bogato cvetenje<br />
kar kipi. Listje bi tu bilo res kar<br />
nekam odve~.<br />
Presajanje telohov je zelo redko<br />
potrebno, ~e smo jih posadili na<br />
pravo mesto. Obi~ajno jih pustimo<br />
na stalnem mestu desetletja.<br />
Vsekakor pa je potrebno enkrat<br />
na leto poskrbeti za dodajanje<br />
humusa, da zemlja ohrani rahlost<br />
in trajno prehranjenost. Tudi ni<br />
priporo~ljivo preve~ teptati zemlje<br />
v okolici, zlasti ne po de`ju, da<br />
se zemlja preve~ ne zbije. ~e so<br />
posajeni pod drevjem in grmovjem<br />
in jih jeseni prekrije listje,<br />
bodo zgodaj spomladi zacveteli<br />
kar iz zastirke. Po cvetenju je priporo~ljivo<br />
cvetna stebla odrezati<br />
pri tleh, da ne bodo kazila izgleda<br />
nasada. ^e `elimo iz starega grma<br />
namno`iti ve~ sadik, to lahko<br />
naredimo z deljenjem. V poznem<br />
poletju ali zgodaj jeseni celo<br />
sadiko ali njen del izkopljemo in<br />
jo razdelimo na ve~ delov ter na<br />
novo posadimo v sve`e zrahljano<br />
in pognojeno vrtno prst ter<br />
temeljito zalijemo. Listje lahko<br />
pore`emo, ni pa nujno, ~e bomo<br />
skrbeli za dovolj vlage. Tako<br />
bomo dobili ve~ enakih rastlin,<br />
bo pa spet treba kar nekaj let<br />
po~akati na bogato cvetenje.<br />
^e sodimo med radovedne in<br />
potrpe`ljive vrtnarje, lahko<br />
kak{en odcveteli cvet pustimo, da<br />
bo dozorelo seme in se bomo<br />
preizkusili pri vzgoji novih sadik.<br />
Prvo leto bo rastlinica komaj<br />
skalila, drugo leto bo `e nekoliko<br />
zrasla in prve cvetove lahko<br />
pri~akujemo ~etrto ali peto leto<br />
po setvi. Cvetovi ne bodo vsi<br />
enake barve in ve~ina tudi ne bo<br />
podobna materinski rastlini.<br />
Dobili bomo pisano dru{~ino in<br />
ob vsaki novi cveto~i rastlini<br />
bomo do`iveli presene~enje. ^e<br />
smo imeli sre~o, da smo v vrtu<br />
gojili kak{en biser~ek s polnjenim<br />
cvetjem, bo morda tudi med<br />
potomci kak{en imel polnjene<br />
cvetove, ni pa nujno.<br />
Ob vseh drugih vrtnih <strong>telohi</strong>h, so<br />
Slovenski samonikli ~rno {krlatni teloh (Helleborus atrorubens) zacveti<br />
nekoliko bolj zgodaj kot orientalski kri`anci in ima nekoliko manj{e cvetove.<br />
orientalski <strong>telohi</strong> z barvitostjo<br />
cvetja gotovo nekaj posebnega.<br />
Lahko z njimi oblikujemo zimski<br />
{opek, lahko jih posadimo v lepo<br />
okrasno posodo in ob za~etku<br />
cvetenja z njimi okrasimo hladno<br />
ve`o ali vhodno stopni{~e, verando<br />
ali teraso. V sen~nem delu vrta<br />
pa so sploh nepogre{ljivi, zlasti za<br />
tiste bolj zahtevne ljubitelje lepih<br />
rastlin.<br />
Jo`ica <strong>Golob</strong>-Klan~i~,<br />
www.trajnice.com<br />
Slike so bile posnete v vrtnariji <strong>Trajnice</strong><br />
<strong>Golob</strong>-Klan~i~, kjer smo selekcionirali<br />
`e kar precej lastnih<br />
kri`ancev orientalskega teloha.<br />
Foto: Mojca Rehar Klan~i~<br />
Pisani cvetovi z zanimivimi risbami na cvetnih listih.<br />
Kimajo~i cvetovi se prebujajo.
Change language