Pavel Golia - Knjižnica Pavla Golie Trebnje

GOLIEVA DELA
Poezija
> Pesmi o zlatolaskah (1921)
> Večerna pesmarica (1921)
> Pesmi (1936)
> Izbrane pesmi (1951)
> Gospod Baroda in druge ljudske pesmi (1966, 2009)
> Izbrano delo (1970, 1972, 1973, 1976)
> Pesmi in igre za mladino (1985)
> Uganke (1995, 1998, 2000)
> O Ester - o Renée: izbrane pesmi (1997)
Mladinska dramatika
> Peterčkove poslednje sanje : božična povest v štirih
slikah s prologom (1923)
> Triglavska bajka: pravljična igra v petih slikah (1927)
> Jurček: pravljica v štirih dejanjih (1932, 1951, 1952, 2006)
> Princezka in pastirček: pravljica v petih dejanjih (1932)
> Sneguljčica (1950)
> Igre (1953)
Dramatika
> Kulturna prireditev v Črni mlaki : veseloigra v treh
dejanjih (1933)
BIBLIOGRAFIJA
Več o Pavlu Golii si lahko preberete v naslednjih virih:
> Album slovenskih književnikov. (2006). Ljubljana :
Mladinska knjiga, str. 93
> Čuk, S. (2009). Pavel Golia. Ognjišče, 45 (št. 8),
str. 76-77
> Grdina, I. (1997). Arduš, pejmo še v bar! V: Pavel
Golia: O Ester - o Renée: izbrane pesmi, str. 122-175
> Klopčič, F. (1967). Pavel Golia v Rusiji med revolucijo.
Sodobnost, 15 (št. 6), str. 620-631
> Kolšek, P. (2009). Pavel Golia. Delo, 51 (št. 183), str. 16
> Komelj, B. (1979). Pavel Golia: (1887-1959). Dolenjski
razgledi, 3 (št. 7), str. 106-110
> Korun, B. (1997). Odblesk dekadence: Pavel Golia:
O Ester - o Renée. Razgledi, št. 13, str. 30
> Marin, M. (1996, ponatis 2003). V objemu Temenice in
Mirne: Pavel Golia: trubadur svojega okolja. [Trebnje] :
Studio 5 Marko Kapus
> Rustja, D. (1985). Goliova mladinska beseda. Dolenjski
list, 36 (št. 37), str. 15
> Saksida, I. (2006). Srce včasih še več kot pamet ve.
V: Pavel Golia: Jurček: pravljica v štirih dejanjih s
prologom, str. 85-93
> Slovenska književnost. (1996). Ljubljana : Cankarjeva
založba, str. 113-114
> Slovenski pesniki in pisatelji akademiki. (2004).
Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
str. 48-49
> Vidmar, J. (1985). Obrazi. [Ljubljana] : Državna založba
Slovenije : Borec, str. 215-240
> Zupan, J. (2009). Spomin za vse čase: ob 50. obletnici
smrti Pavla Golie. Rast, 20 (št. 1), str. 54-56
> itd.
Srce včasih več kot pamet ve
Pavel Golia
(1887-1959)
6
7
Vsebinska zasnova:
Elizabeta Vovko Ozimek, Simona Omahen Mestnik
Fotografije: Arhiv Knjižnice Pavla Golie Trebnje, Meta Gabrijel
Založila in izdala: Knjižnica Pavla Golie Trebnje
Oblikovanje: METAFORA GRAFIKA Marjeta Gabrijel s. p.
Tisk: OPTIMUS Bukovec k. d.
Naklada: 2. 000 izvodov
Leto izida in natisa: april 2011

»Na Pavla smo najmanj računali, a je dosegel največ
med svojimi brati, dosegel je čast akademika.«
S temi besedami je Vladimir Golia izrazil ponos svoje
družine na uspehe brata Pavla. Iz trebanjske meščanske,
kultivirane in slovensko zavedne družine Golia so izšli
pravniki in sodniki, a Pavla, živahnega šolarja, so poslali
v kadetnico v Karlovec.
Po končani vojni se mu je obetala sijajna vojaška kariera,
a Golia, ki je ves svoj prosti čas preživel v proučevanju
ruskega gledališča, se je odločil za slednjega. Sprva
dramaturg v Narodnem gledališču (sedanji SNG Drami)
v Ljubljani je kmalu postal ravnatelj te ustanove in razen
krajšega službovanja v Osijeku in Beogradu to funkcijo
opravljal do upokojitve leta 1946. Izkušnje iz vojaške
kariere, ki so narekovale odločnost in točnost, ter njegova
umetniška narava s prizanesljivo dobrodušnostjo, so
pripomogle, da je znal z igralci in je Drama dosegla
evropsko raven. Uspešno je sodeloval z Otonom
Župančičem kot dramaturgom in tako so uprizoritve del
Tolstoja, O’Neilla, Moliera in drugih dosegle nadpovprečen
gledališki uspeh. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega člana
Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).
Napisal je nekaj dram za odrasle, a pionirsko delo je
opravil kot mladinski dramatik. Pravljičnost, komičnost,
junaki so tu podobni vsakdanjim ljudem, vendar
ostajajo v okrilju pravljičnih bitij in njihove moči, ki
dobre nagradi, hudobne pa simbolično kaznuje. Junake
otroke ne vodi pohlep ali sovraštvo, svetu se predajajo
na tisti neposredni način, ki je značilen za otroško
razumevanje sveta. Dobrota zmaga nad hudobijo,
skromnost nad ošabnostjo. V teh delih je najbolj razgrnil
svoje dobro srce, vanje vpletel svoje spomine in lastne
mladostne izkušnje. Dobrodušen, kot je bil, je imel zelo
rad otroke in je zanje ustvarjal s posebno zavzetostjo.
Rad je prisostvoval uprizoritvam svojih iger in užival v
pozitivnem odzivu mladih gledalcev.
Ljubil je samoto, a je prav tako užival v veliki, veseli
družbi. Z ženo, pianistko Dano Kobler, svojih otrok nista
imela - žal je kmalu po poroki zbolela in umrla.
Prej Župančičevo bralno značko je na pobudo tedanjega
župana Cirila Pevca nadomestila Golieva bralna značka,
ki je bila mladim bralcem prvič podeljena leta 1970. Od
1983 se po njem imenuje trebanjska knjižnica, v kateri je
svoj prostor našel spominski kotiček s fotografijami,
njegovimi deli in medaljami.
Rojstna hiša nekoč
V pesniku po duši, ki je s kovanjem
verzov začel že pri rosnih 12 letih, služba
poklicnega vojaka ni ubila želje po pisanju.
Pronemška vzgoja v kadetnici tudi ni
omajala njegove slovenske zavesti,
pač pa je med prvo svetovno vojno
čakal na pravo priložnost, da pobegne na rusko
stran. To mu je uspelo leta 1915 in vse do konca vojne
si je prizadeval dati svoj prispevek k zrušitvi habsburške
monarhije, saj je verjel, da bo le tako prišlo do združitve
Srbov, Hrvatov in Slovencev v neodvisni in federativni
državi. V času prve svetovne vojne je bil družbeno in
politično aktiven kot vojnoobvezni avstrijski častnik,
prostovoljec v srbski vojski, disident in vodilni mož v
disidentskem gibanju, politični govornik in zastopnik
Jugoslovanov, prevajalec komunistične literature in
tudi pesnik. Za vojaške zasluge je prejel več priznanj
(Red romunske zvezde z meči, Orden zasluga za narod
II. reda, Red Sv. Save IV. stopnje, Priznanje za hrabrost
»Miloš Obilić«, Red svetega Stanislava III. vrste, Vojna
spomenica 1916-1918).
Ljubljanska Drama nekoč
Hkrati z vodenjem gledališča je ves čas ustvarjal
na področju pesništva, dramatike, prevajalstva in
publicistike.
Njegova poezija nosi značilnosti dekadence, kar se kaže
v motiviki ljubezenskih pesmi (zlatolaske, grešnice–
svetnice). Snov za svoje pripovedne pesmi je črpal
iz ljudskega izročila in motive prepesnil po svoje
– z več dramatičnosti, bolj stvarnim okoljem, večjo
pretresljivostjo. Tudi v obdobju prehoda svetovne (in
slovenske) poezije v ekspresionizem je ostal zvest
svojemu pesniškemu svetu z iskrivim veseljem do
življenja, kjer v ljubezenskih pesmih ni prostora za
resna čustva. V kasnejši poeziji je čutiti slutnjo smrti,
ki pa je pesnik prav tako ne jemlje resno.
Rojstna hiša danes
Spomin na Pavla Golio v Trebnjem ni zamrl. Leta 1969 je
bila s strani SAZU na njegovi rojstni hiši odkrita spominska
plošča na ulici, ki nosi ime Goliev trg.
Spominski kotiček nekoč
Osrednje mesto je akademik dobil tudi v stalni razstavi
Rastoča knjiga. Občina Trebnje je 10. april, rojstni dan
rojaka, 1996. leta razglasila za Goliev spominski dan.
Ob počastitvi 120-letnice rojstva pesnika je Knjižnica
Pavla Golie Trebnje leta 2007 izdala njegovo mladinsko
dramsko delo Jurček, 50-letnico njegove smrti
pa obeležila z izdajo pripovednih pesmi
Gospod Baroda in druge ljudske pesmi. V
knjižnici poteka nekaj projektov, katerih
zaščitni znak je poskočni fantič
Jurček, kot ga je v novi izdaji
upodobila domačinka Kristina
Krhin. Obenem si Knjižnica
Pavla Golie Trebnje prizadeva,
da bi pridobila vsa Golieva
izvirna dela, ki bodo tako na
ogled širši javnosti.
2
3
4
5