N.Maliqi, tekst na Makedonski, RM. NATO - FRIEDRICH EBERT ...

Doc.Dr. Nazmi Mali}i 

JIE Univerzitet - Tetovo 

Implementacija na Ohridskiot dogovor – del od standardite za ~lenuvawe 

na Republika Makedonija vo NATO 

Voved 

Istraùvaweto na tema Pribliùvawe na Makedonija kon NATO ima 

zna~ewe od teoretsko - nau~en interes za formirawe na nau~en stav za 

opravdanosta na integracionite procesi koi ja vodat zemjata kon polnopravno 

~lenuvawe vo NATO. Vo trudot se istraùvani mo`nostite za pribliùvawe 

na Makedonija kon NATO, so po~ituvawe na normite, vrednostite i 

standardite koi vo zna~itelna mera ja stimuliraat politikata na vnatre{na 

stabilnost i za regionalna sorabotka i stabilnost. Vnatre{nite politi~ki 

odnosi i demokratijata ne moàt uspe{no da funkcioniraat bez ostvaruvawe 

na politi~kiot konsenzus za pra{awata od op{t op{testven interes, kako 

{to e i za~lenuvaweto na Republika Makedonija vo NATO. 

Vo prikaùvaweto na ovoj fenomen, zemeni se vo predvid sovremenite 

sfa}awa za politikata, demokratskite procesi, ~ovekovite prava, 

regionalnata sorabotka, mirot i stabilnosta i sfa}awata za konceptot na 

integracijata, kako ideja za pribliùvawe na Republika Makedonija kon 

NATO. Fakt e deka i vo NATO integracionite procesi se zastapeni i 

natprevaruva~kite odnosi me|u dràvite, za nivnoto ~lenuvawe, me|utoa se 

prinudeni i na sorabotka i za gradewe na me|usebnite dràvni odnosi na 

recipro~na doverba. Za sovremenata priemlivost na konceptot za integracija, 

od isklu~itelno zna~ewe e pojasnuvaweto na ulogata na "me|uzavisnosta vo 

sovremenite me|unarodni odnosi" koja ima fundamentalno vlijanie i za 

NATO integracionite procesi. 

Za ostvaruvawe na strate{kite interesi za ~lenuvawe vo 

evroatlantskite strukturi vo regionalna sorabotka Republika Makedonija 

definira i vrednosti, za sorabotkata so sosedite kako pojdovna osnova za

egionalna sorabotka koja moè da se postigne preku mehanizmite na 

ekonomska, politi~ka, kulturna i drugi vidovi sorabotka kako bilateralna, 

taka i regionalna. So toa bi se vospostavil dijalog na pove}e nivoa i bi se 

sozdale uslovi za pogolema doverba i zbliùvawe na narodite koi ìveat vo 

dràvite na Jugoisto~na Evropa. Toa podrazbira politi~ka i diplomatska 

aktivnost za dijalog vo definiraweto na zaedni~kite vrednosti koi bi 

sozdale atmosfera za stabilni dobrososedski odnosi. 

Normativna ramka za podgotovkite na Republika Makedonija za ~lenstvo 

vo NATO - 1993 - 2005 

Vo objektivnite uslovi }e se potenciraat op{testveniot, politi~kiot 

sistem i zna~eweto za pribliùvawe na Makedonija kon NATO, 

me|unarodnite organizacii za mirot, regionalnata sorabotka i karakterot na 

evroatlantskata politika. Vo toj kontekst posebno vnimanie }e se obrne i na 

sorabotkata na Republika Makedonija so NATO koja se ostvaruva preku 

slednive mehanizmi: 

• Akcionen plan za ~lenstvo (MAP), 

• Akcionen plan na Evroatlantskiot partnerski sovet, 

• Inicijativata na NATO za Jugoisto~na Evropa (JIE), 

• Proces za planirawe i pregled. 

[tom Republika Makedonija se re{i za ~lenstvo vo NATO, taa mora da 

gi prifati Va{ingonskiot dogovor i site drugi opredelbi i odluki koi 

sledea po nego. Republika Makedonija idninata na NATO ja gleda kako 

solidna garancija za vkupnata evropska bezbednost, vnatre{na liberalna 

demokrati~nost i stabilnost kako fundamentalna osnova na novata evropska 

bezbednosna arhitektura. Vakvite bezbednosni ramki bi go opfatile NATO, 

vnatre{no prilagoden i pro{iren so pove}e zemji ~lenki, so zasilenoto 

Partnerstvo za mir i vospostaveniot Evroatlantski partnerski sovet. 

Vo ramkite na sorabotkata na Republika Makedonija so NATO va`ni 

se pet oblasti vrz ~ii ramki se podgotvuva Akcionen plan za ~lenstvo kade

{to se poso~uvaat pra{awata koi bi moèle da posluàt pri podgotovkite za 

pribliùvawe ili idno ~lenstvo na Republika Makedonija vo NATO. Toa se: 

• Politi~ki i ekonomski pra{awa, 

• Regionalna sorabotka, 

• Pra{awa vo odnos na vooruènite sili /ARM, 

• Pra{awa vo odnos na resursite, 

• Pra{awa vo odnos na bezbednosta i stabilnosta i 

• Pravni pra{awa. 

Od donesuvaweto na odluka za ~lenuvawe na Republika Makedonija vo 

NATO od strana na Sobranieto na Republika Makedonija sledat niza 

kontinuirani aktivnosti na Republika Makedonija so NATO, kako {to se: 

priem vo Partnerstvoto za mir vo noemvri 1995 godina, priem vo 

Severnoatlantskiot sovet za sorabotka (mart 1996), a vo juni 1996 godina so 

SAD go potpi{a SOFA dogovorot; od juli 1996 godina Makedonija ima svoi 

oficeri - pretstavnici vo sedi{teto na NATO vo Brisel i vo 

koordinativnata }elija na PM vo Mons; vo januari 1997 godina se priklu~i 

kon Procesot za analiza i planirawe na NATO (PARP) i vo juni 1997 godina 

Republika Makedonija stana ~lenka na Evroatlantskiot partnerski sovet i 

tnt. So odlukata na Vladata na Republika Makedonija od 30 juli 2002 godina e 

usvoen dokumentot Elementi za strategija na Republika Makedonija za 

~lenstvo vo NATO, vrz ~ija osnova }e se izvr{at i reformite i zajaknuvaweto 

na institucionalnata ramka za koordinacija na podgotovkite na Republika 

Makedonija za ~lenuvawe vo NATO. Vo ovaa strategija se veli deka kako 

strategiska cel na Republika Makedonija za ~lenuvawe vo NATO i vo EU, na 

nadvore{en politi~ki plan, treba da bide permanentno unapreduvaweto na 

odnosite so SAD, na odnosite so sosednite zemji i jakneweto na regionalnata 

sorabotka na Balkanot. Dinamikata na sorabotkata na Republika Makedonija 

so NATO, koja gi pokriva politi~kite, ekonomskite, odbrambenite, 

bezbednosnite i pravnite aspekti i resursi, preku Godi{nata Nacionalna 

Programa za podgotovkite na RM za ~lenstvo vo NATO (2002 / 2003; 2003 / 2004; 

2004 / 2005), se prezentira i so obvrskite od Ohridskiot ramkoven dogovor i so

sodrìnata na Nacionalnata koncepcija za bezbednost i odbrana i 

Strategiski pregled. Preku predloènata programa i za ovaa godina se 

potvrduva Strategiskata opredelba i cel za sorabotka na Republika 

Makedonija so NATO, za svojata idnina da ja ostvaruva kako del od evropskoto 

semejstvo - ~lenka na NATO i na EU. 

Vo site kordinirani aktivnosti na sorabotka na Republika Makedonija 

so NATO, prisustvoto na NATO vo Makedonija be{e oceneto vo evidentna 

pozitivna uloga za vreme na krizata vo 2001 godina, do postignuvaweto na 

Ohridskiot ramkoven dogovor vo 2001 godina. NATO vo zna~itelna mera 

pomogna vo prekinuvaweto na krizata i konfliktot na Republika 

Makedonija, vo 2001 godina, so aktivirawe na dve svoi mirovni misii. 

Evroatlantskata integracija treba da se razbere kako pat na vnatre{na 

stabilnost 

Dokolku konkretnite dejstva na Vladata na Makedonija se dobri za 

procesot koj vodi kon integrirawe na Makedonija vo NATO i vo Evropskata 

Unija, tie moè da se razberat i kako signali za oìvuvawe na edno vnatre{no 

politi~ko integrirawe, vo re{avaweto na nedorazbirawata so politi~ka i 

ekonomska sodrìna, za eden odr`liv mir. Dokolku se implementira 

Ohridskiot dogovor spored predvidenata dinamika, moè da se konstatira 

deka albansko-makedonskite nedorazbirawa {to postoele so godini, sega ne se 

zamol~eni, tuku tie i se re{avaat. Potoa, kolku postoi doverba i kako se 

pretstavuva ovaa integrativna politika pred gra|anite i vo samoto glasa~ko 

telo, bidej}i ovaa komponenta e od golemo zna~ewe. Edno vakvo konkretizirano 

dejstvuvawe dava nade` deka }e ima mnogu malku prostor za konfliktni 

situacii na nivo na me|unacionalen konflikt. Iako potoa moè da stane 

zbor za eventualno destabilizirawe sosema od edna druga problematika {to 

moè da gi dopre istovetno interesite na gra|anite, problemi so koi se 

soo~uva dene{niot svet.

Vo politi~kite odnosi analizirani vo periodot na izminatite 

~etrnaset godini, so pobednici i gubitnici, te{ko se postignuvaat 

strate{kite celi za me|unacionalna, ekonomska, politi~ka, socijalna 

stabilnost i bezbednosta na dràvata. Ovie okolnosti na politi~kite 

kontradiktornosti se po~uvstvitelni do kolku od koja bilo strana se pojavat 

politi~ari so dvoen moral, edna{ vo uloga na radikali, a potoa vo uloga na 

moderni politi~ari. Site tie politi~ari ili lu|e so politi~ko vlijanie, 

treba da razberat deka na nivnite javni nastapi treba da bidat vnimatelni i 

deka e sosema sigurno oti nivnoto vakvo dejstvuvawe }e bide del na pridonesot 

za da se nadmine ovaa krizna situacija. Odnesuvawata na politi~arite so 

dvoen moral vo odredeni momenti u{te pove}e gi popre~uvaa integrativnite 

procesi vnatre vo dràvata, go spre~uva dobliùvaweto na zaedni~kite 

interesi pome|u Makedoncite i Albancite vo izgradbata na demokratski 

poredok i ustavna ramnopravnost pome|u ovie dva etnikuma. 

Sega e nesporna opravdanosta od celosna implementacija na 

Ohridskiot dogovor. Ova go baraat mnozinstvoto gra|ani na Makedonija, ova 

go baraat vlijatelnite diplomati vo centrite koi odlu~uvaat: vo Va{ington, 

Brisel, London, Berlin, ova go bara i rakovodstvoto na NATO. Ova go baraat 

prijatelite na Albancite i na Makedoncite. Zna~i, sega ima nesporna 

potreba da se aktivira zna~eweto na politi~kata aktivnost i dijalogot, 

iskoristuvaj}i go intelektualniot, nau~niot, politi~kiot potencijal i 

kulturnoto nivo na lu|eto, so cel implementacijata na Dogovorot da bide 

transparentna, zadrùvaj}i go nivoto na odgovornost, bidej}i edna vakva 

implementacija, {to e pove}e od potrebna za zemjata, se sledi od diplomatite 

koi posakuvaat ovoj del na Balkanot da ne bide pove}e grià na Soedinetite 

Amerikanski Dràvi i na Evropskata Unija. Ovie aktivnosti }e 

eliminiraat moèbi edna nazadna logika na voena psihologija, {to be{e 

promovirana i na ovoj del od Balkanot, zaboravaj}i go faktot deka Albancite 

i Makedoncite, treba da ìveat bezbedno na ovie prostori, a koi ne moàt da 

bidat i tolku mnogu podeleni. Zatoa, i ovaa situacija na momenti na 

vnatre{na nestabilnost politi~ka, ekonomska itnt., treba da ja menaxiraat

lu|e koi se i temperamentni, no koi treba da imaat i sposobnost za da imaat 

samokontrola i dimenzija na moralna odgovornost i li~na sovest. Politi~ari 

koi sakaat edna Makedonija, so ovie granici, so ovaa teritorija i 

multietni~ki sostav, treba da im se povinuvaat na pravilata i standardite 

{to gi nudat Evropskata Unija i NATO. 

Makedonskata Vlada i diplomatija treba da gi izbegnat ocenuvawata 

deka za se {to se slu~uva lo{o vo Makedonija, deùren vinovnik treba da 

bidat Albancite. Dokolku politi~arite na Republika Makedonija se na 

linija na postepeno integrirawe na dràvata vo NATO i vo Evropskata 

Unija, do kolku se favoriziraat principite za regionalna sorabotka vo 

ramkite na Paktot za stabilnost na Jugoisto~na Evropa, Jadranskata 

Povelba, vo ovaa nasoka treba da bidat i so konstruktivni stavovi i vo odnos 

na sozdadenite okolnosti vo Makedonija, vo albansko-makedonskite odnosi. 

Zatvoraweto na otvorenite pra{awa pome|u Makedoncite i Albancite vo 

Makedonija e i od zaedni~ki interes vnatre vo dràvata, no ima i golemo 

zna~ewe i za mirot i stabilnosta vo regionot. 

Republika Makedonija, po zavr{uvaweto na albansko-makedonskiot 

konflikt i po dogovorot postignat vo Ohrid, treba{e mnogu pohrabro da se 

dviì vo nasoka na implementirawe na dogovorot, so cel da se sozdadat realni 

uslovi za dvièwe kon dràvite koi imaat razviena demokratija, za edna 

dràva kade {to mnozinstvoto nejzini gra|ani treba da imaat socijalna i 

ekonomska blagosostojba, kade {to ìvotot ima smisol, komunikacijata e 

efikasna i ima pozitivni pottiknuvawa so cel gra|anite da se nau~at da 

ìveat so progresivni promeni. Spored ovoj model na izgradba na gra|ansko 

op{testvo se sozdava i logi~na konstatacija deka so prifa}aweto na 

demokratskite vrednosti istovremeno se prifa}aat i zaedni~kite vrednosti 

za mir i kultura na mir, bidej}i nema da postojat pri~inite lu|eto da bidat 

vo konflikt eden so drug, poradi razlikite {to gi imaat vo nacionalnite, 

verskite posebnosti i partiskite ili politi~kite opredelbi. 

Vo ovaa nasoka so implementacijata na Ohridskiot dogovor, postojat 

realni {ansi ovoj dokument da se sfati i da se prifati i kako zaedni~ka

albansko-makedonska vrednost. Do kolku e taka, toga{ nema pri~ina da se 

odolgovlekuva implementacijata na ovoj dokument, do kolku i natamu postoi 

pri~inata za postoewe na Makedonija kako stabilna dràva. 

Tri godini po Ohridskiot Dogovor, treba da se potsetime deka i natamu 

ostanuvaat angaìrawata za to~kite {to ja davaat usoglasenata ramka za 

obezbeduvawe na idninata i demokratijata vo Makedonija, kako i 

ovozmoùvaweto na razvojot na pobliski i pointegrativni odnosi pome|u 

Republika Makedonija i Evro-atlantskata Zaednica. Se u{te ne se doneseni 

zakonite za upotreba na jazikot, zakonot za upotreba na nacionalnite 

simboli, i se u{te zastapenosta na albancite vo dràvnata administracija e 

daleku od ona {to bi bilo pravedna zastapenost . 

Unitarniot koncept na dràvata, izrazen vo Ohridskiot ramkoven 

dogovor, pogre{no go razbraa del od makedonskite politi~ki strukturi i po 

Ustavnite promeni prodolùvaat da ja identifikuvaat dràvata, vojskatata 

i policijata so makedonskata nacija. I natamu postoi dilema dali konceptot 

na odbrana i bezbednost se bazira na politi~kite, geostrate{kite, 

geografskite i demografskite specifiki na pove}enacionalniot sostav i 

standardite {to gi nudat NATO i Evropskata Unija za dràvite {to se 

stremat kon integrirawe vo ovie strukturi, i dali ova treba da vaì i za 

Republika Makedonija. Za Ministerstvoto za Odbrana i Ministerstvoto za 

Vnatre{ni Raboti ili za Vladata na Makedonija, spored obvrskite {to 

proizleguvaat od eden zna~aen vnatre{en i me|unaroden dokument, kako {to e 

Ohridskiot dokument, sega e posledno vreme da se razbere deka cvrstata vrska 

na dràvata so vojskata i policijata, so sudskata vlast ja zajaknuva 

bezbednosta na site gra|ani, samo dokolku ne postoi somne` deka vo 

Makedonija se sozdava ednonacionalna vojska ili vojska, i sudska vlast samo 

so ne-albanci. Ili deka Albancite treba da pretstavuvaat samo edna brojka, a 

ne i teìna vo odlu~uvaweto vo odgovornite organi na vojskata, policijata i 

sudskata vlast. 

Fakt e deka denes pokraj Ohridskiot dogovor, a posebno povikuvaj}i se 

na Aneksot C, Albancite pravat napori da se vklu~at vo sferite na voenoto i

policiskoto organizirawe, no dokolku se popre~uva implentacijata od strana 

na aktuelnata Vlada, toga{ neophodno e da se prifati faktot deka 

aktuelnite politi~ki sili vo Makedonija prodolùvaat da pokaùvaat 

politi~ka nezrelost, koja moè da se nare~e i nacionalna neodgovornost. Ovaa 

moja konstatacija, za àl, e aktuelna, dokolku imame predvid eden vid na 

redewe na ne{tata, pri {to se soo~uvame so filozofijata na odbivawe vo 

periodot na implementacijata na Ohridskiot dogovor, u{te pove}e koga 

Albancite i natamu se preokupiraat so te{kotiite za razurnuvawe na 

dosega{nata tradicija. Vo ovoj kontekst mislam deka nacionalnata 

pripadnost na gra|aninot Albanec so oficerski ~inovi i so generalski 

~inovi vo vojskata i policijata, vo nitu eden slu~aj ne treba da stoi podaleku 

od masata na zaedni~ki interesi vo Republika Makedonija. Sega ne moème da 

razgovarame za nekakov uspeh vo implementacijata na Ohridskiot dogovor, so 

primawe na eden broj plateni vojnici i na eden broj podoficeri od redovite na 

Albancite. Poradi toa jas bi rekol deka politi~kite partii koi se na vlast, 

koga gi imame predvid obvrskite {to proizleguvaat od Ohridskiot Ramkoven 

Dogovor, treba da imaat realni procenki deka porakite od NATO i EU za 

implementacija na ovoj dogovor ne se sfateni do kraj. 

Unapreduvawe na stabilizira~kite vrednosti nasproti implementiraweto 

na Ohridskiot Dogovor. 

Vo periodot na implementiraweto na Ohridskiot ramkoven dogovor, 

nesomneno pokraj po~ituvaweto na site to~ki opfateni vo ovoj dokument na 

kompromis, treba da se promoviraat koncepti za tolerancija za celosno 

po~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi i za priznavawe na pravoto na 

razliki. 

Taka, so priznavaweto na pravoto na postoewe na razliki, preku 

postoeweto na pravna dràva, moè da se napravi: 

• eden ~ekor napred vo me|usebnoto razbirawe pome|u lu|eto; 

• eden ~ekor napred vo podgotvenosta za natamo{en dijalog;

• za regulirawe na odnosite pome|u lu|eto i raznite zaednici; 

• da se sozdadat preduslovi za spre~uvawe i za re{avawe na 

eventualnite nedorazbirawa; 

• postoeweto na stabilni partii }e sozdade stabilizira~ki 

vrednosti; 

• da se sozdadat uslovi za spre~uvawe na amoralnite ili 

sociopatolo{kite pojavi, za spre~uvawe na korupcija i organiziraniot 

kriminal; itnt 

Vo unapreduvaweto na vrednostite {to ja pravat razbirliva 

tolerancijata i da sozdadat uslovi so cel lu|eto da se po~ituvaat me|u sebe, 

zatoa {to ova e edinstveniot na~in da se za~uva mirot i bezbednosta vo edna 

dràva i nadvor od nea. 

Nekoi propusti na vladinite strukturi po Ohridskiot dogovor 

Za izgradba na edna stabilna dràva treba da se definira sozdavaweto 

na to~ni odnosi za toa {to donese Ohridskiot Dogovor vo Republika 

Makedonija? Pokraj nekoi pozitivni ~ekori, nesomneno treba da se naso~at 

strelkite na sugestiite ili pak na kritikite tamu kade {to se prisutni ili 

pak evidentni i propustite. Tri godini po Ohridskiot dogovor se u{te ne e 

donesen Zakonot za upotreba na albanskiot jazik i na drugite zaednici, ne e 

napravena izmena na Zakonot za dràvjanstvo spored evropski normi, ne se 

slu~i izmena na Zakonot za regulirawe na mestoto na ìveewe na gra|anite 

na Republika Makedonija. Se postavuva u{te edna dilema- zo{to i natamu 

nemame Zakon za upotreba na simboli, ili za albanskoto zname, koga dobro e 

poznato deka ova sé u{te nedefinirano pra{awe moè da sozdade 

nedorazbirawe pome|u Albancite i Vladata na Republika Makedonija. Potoa 

vo duhot na ovie promeni treba da se spre~i ili pak poto~no da se precizira 

deka konceptot so nacionalen epitet vo Makedonija, vo segmentot na etni~ka 

podelba so apsolutno favorizirawe na Makedoncite, so implementacijata na 

Ohridskiot dogovor treba kone~no da mu se stavi kraj. Zatoa bez opravduvawe i

natamu golem broj dràvni institucii go nosat naslovot, kako na primer, 

Makedonska Radio Televizija, Makedonska Akademija na Nauki i Umetnosti 

(MANU) i tn. Ovoj koncept so nacionalen epitet e mnogu te{ko i natamu da se 

brani kako ustavno nivelizirawe, ili kako privilegija da bide samo za 

Makedoncite. 

Koi se oficijalnite stremeì na Republika Makedonija za ~lenuvawe vo 

NATO? 

Vo vremeto na adaptiraweto na zakonskite regulativi, potpirajki se 

vrz standardite na koi treba da se pridrùva i Makedonija za celosno 

za~lenuvawe vo NATO i vo Evropskata unija, so ovie kriteriumi, {to eden 

del neposredno se odnesuva na implementacijata na Ohridskiot dogovor vo 

site segmenti i so uslovuvaweto na izgradba na dobri me|uetni~ki odnosi, 

nesomneno e deka ispolnuvaweto na vakvite standardi }e go ima zna~eweto na 

pravilnoto razbirawe na vnatre{nata me|uetni~ka kohezija i bezdrugo za ova 

pra{awe treba da se sozdadat realni uslovi za politi~ki konsenzus, za 

prezemawe konkretni ~ekori {to vo bezbednosniot sistem da bidat istovetno 

prifateni site gra|ani na site nacionalni zaednici. 

Regionalna sorabotka kako proces za integriraweto na Makedonija vo 

NATO 

Evropskata unija i NATO za da im gi otvorat portite na dràvite za 

za~lenuvawe, promovira{e eden na~in {to preku ovoj proces na za~lenuvawe, 

ovie zemji treba da gi ispolnat uslovite, standardite i univerzalnite 

evropski vrednosti, a koi se: demokratija, dobri me|uetni~ki odnosi, 

vnatre{na stabilnost, pravna dràva, po~ituvawe na ~ovekovite prava, 

reformi vo strukturite na odbranata i policijata, pravata na nacionalnite 

malcinstva, pazarna ekonomija, regionalna i sosedska sorabotka.

Za vklu~uvaweto na Makedonija vo NATO i Evropskata unija 

neophodno treba da se po~ituva implementacijata na Ohridskiot dogovor, 

kade {to se opfateni re~isi site to~ki na spomnatite visoki standardi. 

Ne treba da nedostasuva seriozen pristap na vladinite i nevladinite 

strukturi, na politi~kite partii vo opozicija i pozicija koi vo procesot na 

Evroatlantskite integracii vo ramkite na proektite {to se nudat od strana 

na NATO i Evropskata unija preku Paktot za stabilnost, Republika 

Makedonija i drugite dràvi ~lenki se obvrzuvaat: 

• Da rabotat vo ramkite na me|unarodnata zaednica za da razvivaat 

zaedni~ka strategija za zabrzuvawe na demokratskiot i ekonomskiot 

razvoj vo regionot. 

• Da se angaìraat za odr`liv i dolgoro~en razvoj, prosperitet i 

stabilnost na Jugoisto~na Evropa, 

• Da gi prodolàt demokratskite reformi, 

• Zapo~nuvawe na vistinski demokratski i politi~ki reformi, 

• Borba protiv organiziraniot kriminal, itnt. 

Od faktot na regionalnata i me|usosedskata sorabotka, po~ituvajki go 

i sevkupnoto integrirawe vnatre vo dràvata, so prethodnite inicijativi 

koi proizleguvaat od evroatlantskite strukturi od vladinite strukturi i 

akademskite krugovi, treba da se favoriziraat ideite za otvoreni granici, 

zamenuvajki gi dov~era{nite izvori na balkanskite konflikti so sovremeni 

formi na regionalna sorabotka vo eden nov geopoliti~ki model na mir i 

blagosostojba, bezbednost i prosperitet na Balkanot. Sega so sega{nite odnosi 

na sé u{te nedefiniraniot kone~en status na Kosovo, bi bila mnogu opasna 

avantura za Vladata na Makedonija do kolku insistira da ja obeleì ili da 

postavi grani~ni to~ki so Kosovo, so pretstavnicite na Srpsko-Crnogorskata 

Vlada. Ova }e zna~i zapo~nuvawe na konflikt so Kosovo. Obeleùvaweto na 

granicata, dokolku e itna potreba za Vladata na Makedonija, toa toga{ treba 

da go napravi isklu~ivo so legitimnata Kosovska vlast koja proizleze od 

slobodni i demokratski izbori, UNMIK i KFOR. Vreme e Republika

Makedonija da go priznae Kosovo kako sosedna zemja, {to zasega e pod 

protektorat na Organizacijata na Obedinetite Nacii. Jas mislam deka 

Ohridskata konferencija za bezbednosta na granicite, odràna na 22 i 23 maj 

2003 godina, organizirana od strana na Evropskata unija, NATO, OBSE i 

Paktot za stabilnost, nesomneno gi napravi prvite najubedlivi ~ekori, 

granicite na dràvite od Zapaden Balkan: Makedonija, Albanija, Kosovo, 

Srbija i Crna Gora, Bosna i Hercegovina i Hrvatska, da po~nat da ~ekorat po 

primerot na Strazbur, koj od cel na vekovni sporovi me|u Francija i 

Germanija, denes e najposakuvaniot grad vo Evropa. 

Sega takvite proekti se mnogu nade`ni za zamenuvawe na istoriskite 

sporovi na balkanskite teritorii so eden nov model na relativizacija na 

granicite na Balkanskite sosedi. Prou~uvajki gi na~elata i politi~kite 

celi na dokumentite {to stanaa poznati od ovaa Konferencija za: otvoreni, 

no bezbedni granici vo soglasnost so Evropskite standardi; unapreduvawe na 

stabilizacijata vo regionot za edna pogolema bliskost so Evropskata Unija; 

razvoj na nacionalni strategii za integrativno menaxirawe za koordinirawe 

na aktivnostite zaradi spre~uvawe na ilegalnata trgovija; demokratska 

kontrola vo odnos na bezbednosnite grani~ni strukturi itn., so cel ovie 

proekti da se razberat kako takvi koi {to se stremat - namesto konfrontacii, 

nerazbirlivi me|udràvni grani~ni incidenti, namesto granici koi {to go 

ovozmoìja organiziraniot kriminal, da se vklu~i balkanska grani~na 

sorabotka vo ramkite na integrativnite procesi vo NATO i Evropskata 

Unija, da im se dade prednost na me|ugrani~nite bilatelarni spogodbi i da se 

sozdadat me|usosedski i regionalni spogodbi za slobodno dvièwe od tipot na 

Beneluks ili pak Balkanski [engen. 

Vo ovaa nasoka, {to se odnesuva do pra{aweto na Kosovo, treba da se 

prifati faktot deka aktuelnata Vlada na Republika Makedonija, zasega 

sozdava edno razbirlivo i pozitivno evoluirawe, otkaùvajki se od nivnite 

nazadni stavovi vo poslednite 10 godini deka "nezavisnosta na Kosovo }e 

pottikne vnatre{na destabilizacija na Makedonija". Sega e vreme i 

makedonskite politi~ari da razberat deka nezavisnosta na Kosovo e klu~ za

vnatre{na stabilnost na Kosovo, na Makedonija i na drugite dràvi vo 

regionot na Jugoisto~na Evropa. 

Po~ituvaweto na demokratskite vrednosti i vrednosti za integracija 

vo Evroatlanskite strukturi, NATO i Evropskata unija, kako streme` kon 

implementacijata na Ohridskiot dogovor, ednovremeno }e bide vo op{t 

interes na mirot na ovie prostori. Vo ova vreme davajki pridones za 

stabilnost i za odr`liv mir, po~ituvaj}i gi vo kontinuitet integrativnite 

vrednosti i demokratskite standardi, sfa}aj}i ja pravilno realnosta i 

opravdanosta za dobri me|uetni~ki odnosi {to treba da postojat me|u 

gra|anite na Republika Makedonija. Se razbira ovie odnosi moàt da se 

sozdadat so celosnata implementacija na Ohridskiot dogovor, so 

po~ituvaweto na diplomatskite pravila so jasna evro-atlantska vizija i so 

celosnata harmonizacija na stavovite so pretstavnicite na Soedinetite 

Amerikanski Dràvi, Evropskata unija i na NATO. 

Zaklu~ok 

Od iskustvoto na dràvite vo tranzicija, no i od iskustvata so koi se 

soo~i Republika Makedonija vo poslednite 14 godini, se potvrdi faktot deka 

za stabilnosta na dràvata i za nejzinata bezbednost ne se re{ava~ki 

represivnite sili - silna vojska i policija, no deka vlijanieto za sozdavaweto 

na edno stabilno op{testvo so odr`liva bezbednost, se nekoi drugi parametri, 

kako {to se: podignuvawe na nivoto na demokratija, po~ituvawe na ~ovekovite 

prava, neguvawe na dobri me|uetni~ki odnosi, ekonomska i socijalna 

blagosostojba itn. 

Dejstvuvawata na politi~arite koi se sposobni da gi pottiknat 

pozitivnite procesi, posvetuvaj}i se na javnite nastapi koi {to moàt da 

bidat pottiknuva~ki, sozdavaat prostor za implementacija na nova 

konstelacija, na politi~ki sili za koalicii na pribliùvawe i afirmirawe 

na stavovite {to gi nudat lu|eto. Politi~kiot kadrovski potencijal {to go 

imaat Albancite i Makedoncite vo Republika Makedonija, treba da bide vo

slu`ba na dobliùvawe na poziciite od dràven interes vo delot na 

implementacija na standardite koi go vodat zemjat vo NATO i EU. Vo 

Republika Makedonija, od politi~kite strukturi na vlast ili onie 

opozicioni, treba da se sozdadat realni uslovi za harmonizirawe na 

politi~kite aktivnosti, za sozdavawe na me|usebna me|uetni~ka doverba i 

site ovie integrativni aktivnosti vnatre vo dràvata da se pretvorat vo 

politi~ka borba, unapreduvaj}i ja formata na vistinski dijalog za 

za~uvuvawe na vrednostite od zaedni~ki interes, {to Makedoncite i 

Albancite od Makedonija gi imaat vo zaedni~kata dràva – Republika 

Makedonija. 

Koristena literatura 

1. D. Maleski, Me|unarodna politika, Me|uzavisnost vo svetskata politika, 

Praven fakultet pri Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij", Skopje, 2000 

2. L. Uolltër, Evropa në kohën tonë, faqe 13, Dituria, Tiranë, 1996 

3. NATO Handbook, NATO Office of information and Press, Brussels, 2001 

4. NATO Office of Information and Press The, Brussels, Belgium: Reader's Guide to the 

NATO Summit in Washington, 23 -25 april 1999 

5. Blerim Reka, Studime Evropiane, UEJL, Tetovë, 2004 

6. E. Gidens, Tretiot pat, Obnova na socijal-demokratijata, Skopje, 2002 

7. Institute for Regional and International Studies, Bulgaria for NATO - 2002, Open 

society foundation Sofia, Sofia, 2002 

8. Nazmi Maliqi, Toleranca politike ne funksion te paqes, Fondacioni Friedrich Ebert, 

Shkup, 2001 

9. H. Kissinger, Diplomacia, CEU, Tiranë, 1999 

10. I.M. Makinda, Soveregnity and internacional security: challenges for the UN, Global 

Governance 2 (1996) pg. 149-168; Jarat Chora and Thomas G. Weiss: Soveregnty is no 

longer sacrosanct: Codifying humanitarian intervention, Ethics, Internacional affairs, 1992 

11. Zbir: ôvekovi prava kako demokratska vrednost, M. Maleska, Pravata i 

odgovornostite odat zaedno, Fondacija Fridrh Ebert i Demokratski klub, 

Skopje, 2003 

12. Bolman, "Kosovo - dilema na edna katastrofa", MCS, Skopje, 2002 

13. The Reader's Gruide To The NATO Sumit in Washington, Statement on Kosovo, 25 

April 1999, NATO office Information and Press, Brussels, 1999 

14. L. Robertson, Secretary General of NATO, Kosovo one Year On, North Atlantic, 

Treaty Organzation, Brussels, 2000 

15. ôvekovi prava kako demokratska vrednost, Publikacija na 

Demokratskiot klub - Skopje i Fondacijata Fridrix Ebert, Skopje, 2003 

16. Nacev i R. Na~evski, Vojna, mir i bezbednost, str. 405, Skopje, 2000

Izvorni dokumenti: 

• Ustav na Republika Makedonija, Studentski zbor, Skopje, 2002 

• SOFA dogovor (mart 1996) 

• Zakon za odbrana, "Slu`ben vesnik na RM" br, 42/2002, Skopje 

• Zakon za vnatre{ni raboti, "Su`ben vesnik na RM" br.19/95, Skopje 

• Zakon za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, "Slu`ben vesnik 

na RM" br. 62/2002, Skopje 

• Nacionalna koncepcija za bezbednost i odbrana, "Slu`ben vesnik na RM" 

br. 40/23 juni 2003, Skopje 

• NATO Handbook , NATO Office of information and Press, Brussels, 2001 

• dogovori me|u Republika Makedonija i NATO za dejstvuvawe na NATO 

misii vo Makedonija (1998-2002) 

• Ohridskiot ramkoven dogovor (13 avgust 2001) 

• Programata PzM e vospostavena vo ramkite na Severnoatlantskiot sovet 

za sorabotka: 

• Akcionen plan za ~lenstvo, 

• Akcionen plan na Evroatlantskiot partnerski sovet (EAPS), 

• Dokumentet themelore të OKB -së 

• Dokumentet themelore të OSBE-së

N.Maliqi, tekst na Makedonski, RM. NATO - FRIEDRICH EBERT ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?