Šiško Bevec T. 2008. Vpis in evidentiranje stavbe v kataster stavb ter … različni pravic v zemljiško knjigo 39 Dipl.nal.-VSŠ.Ljubljana, <strong>UL</strong>,<strong>FGG</strong>, Odd. za geodezijo, Geodezija v inţenirstvu V evidenčni list C osnovnega vloţka se lahko vpiše sluţnostna pravica in zaznamba pravnih dejstev.
Šiško Bevec T. 2008. Vpis in evidentiranje stavbe v kataster stavb ter … različni pravic v zemljiško knjigo 40 Dipl.nal.-VSŠ.Ljubljana, <strong>UL</strong>,<strong>FGG</strong>, Odd. za geodezijo, Geodezija v inţenirstvu 5 SOLASTNINA O solastnini govorimo, kadar si dve ali več oseb lasti isto stvar, npr. istega zemljišča, istega stanovanja ipd., pri čemer ima vsak izmed solastnikov na nerazdeljeni stvari idealni deleţ. Idealni deleţ ni nujno zunanje razpoznaven, izrazi se z ulomkom ali procentom. Kadar deleţi niso določeni, velja, da so deleţi enaki. Solastnina nastane s pravnim poslom, dedovanjem in sodno odločbo. 5.1 Pravice in dolţnosti Solastniki so dolţni kriti bremena stvari v sorazmerju z idealnimi deleţi in so upravičeni, da v skladu s svojim deleţem izvršujejo posest, stvar uporabljajo in uţivajo njene plodove ter sodelujejo pri odločanju glede upravljanja stvari. Pri poslih rednega upravljanja odločajo z navadno večino po idealnih deleţih. Ob nujnih poslih lahko zainteresirani lastnik kljub glasovanju ostalih solastnikov zahteva nadomestno odločanje sodišča. Posli, ki posegajo redno upravljanje, ne omogočajo nadomestnega odločanja sodišča. Kako s celotno stvarjo razpolagati, zahteva soglasje vseh solastnikov. Vsak od solastnikov prosto razpolaga s svojim solastniškim deleţem, ne da bi za to potreboval soglasje ostalih solastnikov. To pomeni, da lahko svoj solastniški deleţ proda, odda v najem, zastavi, ipd., ne da bi moral za to poprej pridobiti dovoljenje ostalih solastnikov. Razpolaganje z idealnim deleţem je torej prosto in ima le obligacijske posledice. Edino pri prodaji solastniškega deleţa na nepremičnini imajo ostali solastniki predkupno pravico, kar pomeni, da imajo ob enakih prodajnih pogojih prednost pri nakupu deleţa, ki se prodaja, pred vsemi ostalimi osebami, ki niso solastniki. 5.2 Delitev solastnine Solastnik lahko ob vsakem času zahteva delitev stvari. Delitev lahko poteka sporazumno v primeru nestrinjanja pa delitev opravi sodišče. Sodišče ima moč odloţiti delitev ob zainteresiranem solastniku, ob enakem pogoju lahko stvar dodeli enemu od solastnikov, ki je dolţan v določenem roku izplačati ostale od vrednosti, kot jo oceni sodišče. Solastniku