THE STATUS AND ROLE OF RURAL WOMEN

D-R JORDE JAKIMOVSKI D-R JORDE JAKIMOVSKI
D-R NAUM MATILOV
D-R NAUM MATILOV
POLO@BATA I ULOGATA NA
@ENATA NA SELO
THE STATUS AND ROLE
OF RURAL WOMEN
Skopje, 2002 godina
Skopje, 2002

Rakovoditel:
D-r Jorde Jakimovski
Avtori:
D-r Jorde Jakimovski
D-r Naum Matilov
Lektura: Simona Gruevska-Maxoska
Pe~ati:
CIP -

S O D R @ I N A
PREDGOVOR 10
OP[TI METODOLO[KI OSNOVI NA
ISTRA@UVAWETO 12
1. Celi na istra`uvaweto 14
2. Predmet na istra`uvaweto 16
3. Metodolo{ki pristap 18
I. POLO@BATA NA @ENATA NA SELO I
NEJZINATA ULOGA VO ZEMJODELSTVOTO 20
1. Socio-ekonomski karakteristiki na `enskoto
naselenie na selo 22
1.1. Starosna struktura 24
1.2. Vrabotuvawe na `enata 32
1.3. Obrazovna struktura 34
2. @enata za ekonomskata i socijalnata
sostojba na seloto 38
3. Polo`bata na `enata vo doma}instvoto 48
3.1. @enata za problemite vo zemjodelstvoto 50
3.2. Programi za poddr{ka na `enata zemjodelec
i proizvoditel 50
4. Stavovi na `enata za mestoto na `iveewe
i rabota 62

II. POLO@BATA NA @ENATA VO SEMEJSTVOTO
NA SELO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA 72
1. Planirawe na semejstvoto 76
2. Semejni odnosi 90
3. Semejniot sistem na vrednosti i normi 118
ZAKLU^NI RAZGLEDUVAWA 136

P R E D G O V O R
Istra`uvaweto na tema "Polo`bata i ulogata na `enata
na selo" e sprovedeno vrz osnova na dogovorot me|u GTZ-
Poddr{ka na modernizacijata na makedonskoto zemjodelstvo i
Fondacijata "Fridrih Ebert" - Kancelarija Skopje i so sorabotnici
od Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni
istra`uvawa-Skopje.
Dosega{nite istra`uvawa za polo`bata na `enata na
selo kaj nas glavno se zasnovaa na statisti~kite pokazateli
ili pak na parcijalni anketni prou~uvawa. Takvite prou~uvawa,
iako nedovolni i retki, davaat odredeni podatoci od koi
mo`at da se sogledaat nekoi demografski strukturni promeni
na selskoto naselenie ili pak parcijalni soznanija za `enata
na selo. Me|utoa, poradi slo`enosta na procesite na selo i
nivnoto vlijanie vrz polo`bata na `enata nekoi pojavi ostanuvale
nedovolno objasneti.
Osnovna cel na ova istra`uvawe be{e nau~no da se
prou~i polo`bata na `enata vo doma}instvoto, vo zemjodelstvoto
i vo semejstvoto na selo.

OP[TI METODOLO[KI OSNOVI
NA ISTRA@UVAWETO
Nesinhroniziranosta me|u industrijalizacijata, urbanizacijata,
migracijata i deagrarizacijata predizvika zna~ajni
promeni vo strukturata na naselenieto i doma}instvata na
selo, pri {to se otvoreni mnogu pra{awa za polo`bata na
`enata vo selskite doma}instva. Makro i mikro-ekonomskata
politika i programi, vklu~uvaj}i ja i agrarnata politika, ne se
sekoga{ kreirani taka {to da go zemaat predvid i svoeto
vlijanie vrz `enite, osobeno na onie koi `iveat na selo.
Za razlika od 1948 godina koga vo selata `ivee{e 72%
od naselenieto, denes vo niv `ivee 40% od vkupnoto naselenie
vo Republika Makedonija. Spored popisot od 1994 godina,
121 selska naselba se napolno raseleni, odnosno tamu ne `ivee
nitu eden `itel.
Ona {to go pravi osobeno te`ok problemot na selo e
mo{ne zna~itelnoto u~estvo na staro i nepismeno naselenie.
Nepismenite, licata bez obrazovanie, kako i drugite
obrazovni grupi, ne se ednakvo zastapeni vo odnos na polovata
struktura. @enite se pove}e zastapeni vo grupite: nepismeni i
so nezavr{eno osnovno obrazovanie, dodeka ma`ite se zna~itelno
zastapeni vo grupite so sredno, so vi{o i so visoko obrazovanie.
Vo sistemot na zadol`itelnoto osnovno obrazovanie vo
ruralnite sredini decata se vklu~eni so 88,5% (88,9% ma{ki,
83,0% `enski - sostojbata e od 1997 godina).
Poseben i mnogu zna~aen beleg na seloto
pretstavuva neramnomerniot porast na ekonomskiot, op{testveniot
i kulturniot standard vo odnos na negoviot pridones
vo vkupnoto op{testvo. Eden del od toa e posledica na tradicionalnata
selska izoliranost, zapostavenost i niskiot standard
na selo. No toa e i posledica od neizgradenosta na
infrastrukturni objekti, obrazovni i zdravstveni institucii.
Prepu{taweto na reprodukcijata na naselenieto i obrazovanieto
prete`no ili isklu~ivo na mo`nostite na ekonomskata
sila na doma}instvata, go zgolemuva jazot me|u razvienite i

nerazvienite sredini, me|u seloto i gradot, me|u zemjodelcite
i nezemjodelcite, kako i me|u polo`bata na `enata i ma`ot.
Stihijnoto dvi`ewe vo procesot na deagrarizacijata dovede
do toa zemjodelstvoto sé pove}e da bide prepu{teno na
`enata i toa na stari lica. Imeno, `enata vo individualnite
zemjodelski stopanstva sé pove}e e zemjodelski proizvoditel,
i toa pove}e se odnesuva za `enata od me{ovitite doma}instva.
So vrabotuvaweto na ma`ite nadvor od individualnoto
stopanstvo i {koluvaweto na decata, rabotite na farmata sé
pove}e ostanuvaat na `enata.
Ottamu proizleguvaat i konfliktite koi{to gi do`ivuva
`enata-zemjodelec - konflikti me|u nejzinite obvrski {to
proizleguvaat od zemjodelskoto proizvodstvo, od doma}instvoto
i od semejstvoto.
Iako `enata sé pove}e e nositel na zemjodelskoto proizvodstvo,
taa sé u{te nedovolno participira vo zemjodelskite
asocijacii (zdru`enija, kooperativi). Zna~i, `enite sé u{te
se potisnati so tradicionalnite odnosi i so sopstvenosta.
Polo`bata na selskite `eni kako soprugi ne ja odreduva
samo ekonomskata zavisnost od ma`ot. Mnogu faktori na selo
vlijaat vrz polo`bata na `enata, a nekoi od tie faktori se:
semejniot sostav na doma}instvoto, profesionalnata orientacija
na ~lenovite na doma}instvoto, stanbeno-komunalnite
uslovi na selo i sli~no.
Tranzicijata ima nesrazmerno negativno vlijanie vrz
platenoto vrabotuvaweto na `enata, a posebno vrz selskata
`ena. @enata na selo ~esto nema drug izbor osven da prifati
da raboti na rabotno mesto na koe mu nedostasuva socijalna
sigurnost, da raboti vo neza{titeno doma{no proizvodstvo
ili, pak, da bide nevrabotena.
Golem broj od ruralnite `eni `iveat vo siroma{tija i
toa osobeno `enite koi `iveat vo oddale~eni i ridsko-planinski
selski podra~ja.
1. Celi na istra`uvaweto
Istra`uvaweto "Polo`bata i ulogata na `enata na
selo" treba da dade opredeleni elementi koi mo`at korisno
da poslu`at za kreirawe na oddelni merki na agrarnata i

uralnata politika i da ja utvrdi povrzanosta me|u socioekonomskiot
status na `enata i aspiraciite za menuvawe na
aktivnosta.
Ottamu i osnovna cel na ova istra`uvawe e izu~uvaweto
na ekonomskite, socijalnite i kulturnite dvi`ewa na selo i
nivnoto vlijanie vrz polo`bata na `enata. Vsu{nost, istra`uvaweto
treba da poka`e:
• Koi procesi se odvivaat na selo, kakov e nivniot
intenzitet i koi se modalitetite na nivnoto izrazuvawe
i, posebno, kakvo e nivnoto vlijanie vrz socioekonomskiot
status na `enata na selo.
• Da se otkrijat osnovnite faktori {to ja uslovuvaat
nejzinata polo`ba vo procesot na odlu~uvaweto za
proizvodstvoto, posebno za voveduvawe na programi
vo farmerskoto proizvodstvo, planiraweto na semejstvoto
i semejnite odnosi.
Vrz baza na toa da se uka`e na vlijanieto na oddelnite
merki na ekonomskata i socijalnata politika, kako i na pravcite
na op{testvenata akcija za natamo{na podobra polo`ba
na `enata vo zemjodelstvoto i na selo.
Pokraj toa, istra`uvaweto {to se sprovede za potrebite
na ovaa studija sozdade mo`nosti i uslovi za natamo{no
sledewe na pra{awata neposredno i posredno povrzani so polo`bata
na `enata na selo i }e ovozmo`i komparativna analiza
so drugi zemji.
2. Predmet na istra`uvaweto
Imaj}i gi predvid celite na istra`uvaweto, o~igledno
e deka celokupniot empiriski istra`uva~ki zafat mora da
bide kompleksen.
Istra`uvaweto, imeno, gi opfati procesite i promenite
{to se odvivaat vo seloto.
Uspe{noto realizirawe na postavenite celi bara
izu~uvawe na:
- Selskite naselbi kako aglomeracija vo koja `ivee
40% od vkupnoto naselenie na Republika Makedoni-

ja, od aspekt na tendenciite i faktorite {to imaat
vlijanie vrz polo`bata na `enata na selo. Vo taa
smisla, predmet na istra`uvaweto pretstavuva: konfiguracijata
na naselbite, socio-ekonomskite karakteristiki
i drugo.
- Selskite doma}instva so osnovnite socio-ekonomski
karakteristiki i organizacijata na selskiot `ivot.
- Polo`bata na `enata vo semejstvoto.
3. Metodolo{ki pristap
So cel podlabinski da se navleze vo otkrivaweto na
polo`bata na `enata na selo, vo istra`uva~kiot zafat be{e
primeneta anketa.
Sonda`ata so pomo{ na anketen pra{alnik od 40 pra{awa
be{e izvr{ena vo noemvri 2001 godina, a so anketata bea
opfateni 800 `eni na selo.
Vo izborot be{e koristen slu~aen primerok po naseleni
mesta.
Selskite naselbi vo Republika Makedonija bea grupirani
po nadmorska viso~ina (konfiguracija): ramni~arski
(do 800 m) i ridsko-planinski (nad 800 m).
Vaka izbraniot primerok na `enskata populacija na selo
spored kriteriumot nadmorska viso~ina ja ima slednata
struktura:
@ena na selo na vozrast od 20 i pove}e godini
Broj na `eni %
Konfiguracija
Vkupno Vo
primerok
Vkupno Vo
primerok
Ramni~arski 212.351 680 85,6 85,0
Ridskoplaninski
35.841 120 14,4 15,0
Vkupno 248.192 800 100,0 100,00

Vo vtorata faza od konstituiraweto na primerokot se
izvr{i izbor na 80 sela: 68 vo ramni~arskite i 12 vo ridskoplaninskite
podra~ja.
Vo poslednata etapa od konstituiraweto na primerokot
se izvr{i izbor na 10 `eni od sekoe prethodno izbrano selo.
I. POLO@BATA NA @ENATA NA SELO I
ULOGATA VO ZEMJODELSTVOTO
Vo Republika Makedonija `enata na selo sé u{te e
zna~ajna rabotna sila vo zemjodelstvoto. @enata na selo
pretstavuva supstituirana rabotna sila za deagrariziranite
ma{ki lica, pri {to taa gi prezema rabotnite obvrski vo
zemjodelskoto proizvodstvo. Poradi nedovolnoto op{to i
stru~no obrazovanie, `enata na selo nema alternativa vo
odnos na zemjodelskoto zanimawe, odnosno aktivnosta na selskata
`ena vo zemjodelstvoto e kako posledica na op{testvenata
i ekonomskata nu`nost, a ne kako nejzin socijalen
izbor.
Op{testvenata polo`ba na `enata na selo ja opfa}a
nejzinata polo`ba vo doma}instvoto, vo semejnata farma, vo
semejstvoto i vo ostanatite primarni grupi, kako i vo javniot
`ivot na selo.
Vrz polo`bata na `enata na selo vo osnova vlijaat
slednite procesi:
- industrijalizacijata;
- modernizacijata;
- deagrarizacijata;
- migracijata;
- urbanizacijata.
Me|utoa, vrz nejzinata polo`ba odredeno vlijanie imaat
i: tradicijata, sfa}awata za mestoto i ulogata vo doma}instvoto
i vo selskata zaednica kako agromeracija za rabota i
`iveewe.

1. Socio-ekonomski karakteristiki na `enskoto
naselenie na selo
Industrijalizacijata, deagrarizacijata i urbanizacijata
imaat predizvikano zna~ajni promeni vo strukturata na naselenieto.
Aktivnoto naselenie od seloto i zemjodelstvoto
pominuva{e vo urbanite sredini, vo industrijata i vo drugite
srodni dejnosti, pri {to doa|a{e do razoruvawe na tradicionalnata
selska i agrarna struktura. Vo industrijata sé pove}e
se vrabotuva{e ma{kata rabotna sila pri {to doa|a{e do naru{uvawe
na polovata i starosnata struktura na naselenieto
vo selskite sredini.
Edno od zna~ajnite sociodemografski dvi`ewa vo
samoto zemjodelstvo pretstavuva{e prenesuvaweto na tovarot
na zemjodelskoto rabotewe koe porano go izvr{uvaa ma{kite
lica na tovar na `enskata rabotna sila. Feminizacijata na rabotnata
sila vo zemjodelstvoto pretstavuva{e zna~ajno i aktuelno
pra{awe, no so o~ekuvawe deka vo ponatamo{niot
op{testveno-ekonomski razvoj }e dojde do nejzino nadminuvawe.
Primerite vo razvienite zemji poka`uvaat deka na povisok
stepen na razvoj od zemjodelstvoto se seli aktivnata `enska
rabotna sila pove}e odo{to ma{kata, pri {to polovata struktura
postepeno se podobruva. 1
1 Vo Francija, ma{kata rabotna sila vo aktivnoto zemjodelsko naselenie se
zgolemuva od 64,6% vo 1954 god. na 67,1% vo 1962 god. N.Gerviasa, C.Servolina i
J.Weilla: Une France sans paysans, Editions du seuil, 1965.

godina
Tabela 1: Dinamika na procesot na feminizacija na
rabotnata sila vo zemjodelstvoto
Zemjodelsko naselenie
Vkupno
1
@ensko
2
%
2 : 1
Izvor: Na{i presmetuvawa, Stanovni{tvo Jugoslavije u
posleratnom periodu, Savezni zavod za statistiku, Beograd,
1966, str. 111, Naselenie spored vitalnite, etni~kite, obrazovnite
i ekonomskite belezi, kniga II, Zavod za statistika na
Republika Makedonija, str.49.
Brojot na aktivno ma{ko zemjodelsko naselenie vo
periodot 1953-1981 e namalen za 55%, a na aktivnoto `ensko
zemjodelsko naselenie za 18%. Me|utoa, vo periodot 1981-1994
godina se zabele`uva obratna tendencija - brojot na aktivnoto
ma{ko naselenie e namalen za 37%, a na `enskoto za 80%.
Podatocite upatuvaat na pretpostavkata deka aktivnata
`enska rabotna sila se seli od seloto i zemjodelstvoto vo
urbanite sredini i vo nezemjodelskite dejnosti.
1.1. Starosna struktura
Aktivno zemjodelsko
naselenie
@ensko
4
Vkupno
3
%
4 : 3
1953 818.467 412.799 50,44 372.634 127.611 34,25
1961 721.550 370. 540 51,35 323.661 121.326 37,48
1971 657.138 329. 933 50,21 306.975 110.577 36,02
1981 392.299 213. 030 54,30 215.779 104.344 48,35
1994 226.498 112. 574 49,70 91.354 20.871 22,85
Promenite vo starosnata struktura najneposredno se
usloveni od promenite vo natalitetot, mortalitetot i migracionite
dvi`ewa. Vo zavisnost od na~inot na deluvawe na spomenatite
faktori vo opredeleni fazi od demografskiot razvoj
na naselenieto se formira starosnata struktura.

Promenite izrazeni preku starosnata struktura na selskoto
naselenie spored petgodi{ni starosni intervali go poka`uvaat
demografskiot razvoj na seloto.
Tabela 2: Strukturna dinamika na selskoto naselenie
spored osnovni starosni grupi vo period 1961-1994 godina
godina 1961 1971 1981 1994
Vkupno 100,0 100,0 100,0 100,0
0-19 47,6 45,3 41,10 36,0
20-39 28,4 27,1 28,3 30,5
40-59 15,9 17,3 19,6 19,0
60 i pove}e 8,0 10,0 10,8 14,2
Nepoznato 0,1 0,3 0,2 0,3
Izvor: Statisti~ki pregled br.65, br.126 i kniga I od 1994
godina,Skopje, Republi~ki zavod za Statistika
Starosnata grupa do 20-godi{na vozrast ima tendencii
na opa|awe, i toa, od 47,6% vo 1961 godina, na 36,0% vo 1994
godina. U~estvoto na drugite starosni grupi (29-39, 40-59 i 60 i
pove}e godini) se zgolemuva so razli~en intenzitet. Zna~itelno
ponaglaseno zgolemuvawe se manifestira kaj starosnata
grupa od 60 i pove}e godini. Taka selskoto naselenie vo Republika
Makedonija spored u~estvoto na staroto naselenie se nao|a
na pragot na demografska starost.
Vo odnos na polovata struktura na aktivnoto zemjodelsko
naselenie treba da se uka`e na pomaloto u~estvo na `enite
vo starosnite grupi do 29 i 30-39 godini, a pogolemo na onie
od 40 do 50 godini vo sporedba so ma`ite. Toa zna~i deka `enskata
rabotna sila e relativno postara vo zemjodelstvoto.

Tabela 3: Struktura na aktivno zemjodelsko naselenie spored
starosnata grupa i polot
Sostojba vo 1994 godina
Vkupno Ma{ko @ensko
Vkupno 100,0 100,0 100,0
Do 19 5,9 5,3 8,1
20-29 22,0 23,2 18,1
30-39 21,6 22,1 19,8
40-49 18,4 17,4 21,9
50-59 19,1 18,9 19,8
60 i pove}e 12,8 13,0 12,1
Nepoznato 0,2 0,1 0,2
Izvor: Popis na naselenieto, doma}instvata, stanovite i
zemjodelskite stopanstva vo Republika Makedonija, 1994 god. Kniga II.
Edna od bitnite karakteristiki na stareeweto na rabotnata
sila vo zemjodelstvoto e i rasporedot na vrabotenite
spored starosta. Raspolo`livite podatoci poka`uvaat opredelena
pretstava za promenite koi nastanale vo vremenskiot
interval od 1971 do 1994 godina.
Tabela 4: Dinamika na strukturata na rabotnicite vo
zemjodelstvoto spored starosnite grupi i polot
1971 god. 1994 god.
Vkupno @ensko Ma{ko Vkupno @ensko Ma{ko
Vkupno 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
Do 19 19,8 27,3 15,0 5,8 8,0 5,2
20-24 12,0 15,4 9,9 10,2 9,6 10,4
25-34 15,8 18,4 14,1 23,1 17,5 24,7
35-44 16,9 17,3 16,7 20,5 22,4 20,0
45-54 13,1 11,4 14,2 18,3 21,2 17,5
55-64 13,2 6,9 17,3 17,0 15,6 17,4
65 i
pove}e 0,0 3,1 12,6 4,9 5,4 4,7
Nepoznato 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1
Izvor: Popis na naselenie i stanovi vo 1971god., Kniga III, i vo 1994
godina, Kniga II, Skopje, Republi~ki zavod za statistika

Od podatocite se zabele`uva pomestuvawe kon postarite
starosni grupi bidej}i u~estvoto na mladite lica vo zemjodelstvoto
do 19 godini opa|a za 14 indeksni poeni. Starosnata
struktura spored polot vo dvete posmatrani godini poka`uva
deka vo 1971 godina `enite bile pomladi vo sporedba so
ma`ite. Vo 1994 godini relativno e ponisko u~estvo na `enite
vo odnos na ma`ite {to indicira stareewe na `enskata rabotna
sila vo zemjodelstvoto.
I analizata na strukturata na rabotnata sila spored polot
na semejnite farmi poka`uva deka diferencijalizacijata
na farmite spored posedovnata struktura bele`i zna~ajni promeni.
Tabela 5: U~estvo na `enskata rabotna sila na semejnite farmi
spored goleminata na posedot vo Republika Makedonija
Vo %
Golemina
Godina
na posedot 1960 1981
Vkupno 52,5 50,9
Do 0,50 ha 71,8 62,1
0,51- 1,00 ha 59,8 54,0
1,01- 1,00 ha 63,4 50,9
2,01- 3,00 ha 51,1 49,2
3,01- 4,00 ha 50,3 48,2
4,01- 5,00 ha 49,7 47,9
5,01- 8,00 ha 49,0 47,1
8,01- 10,00 ha 49,2 48,0
Preku 10,01 ha 49,7 48,7
Izvor: Statisti~ki pregled br.18, 1971 godina i interen
materijal, Popis na naselenie, doma}instva i stanovi, 1981
godina
Od distribucijata proizleguva deka na privatnite semejni
farmi imalo pove}e `enska rabotna sila vo odnos na ma-

{ka. Imeno, vo 1960 godina `enskata rabotna sila u~estvuvala
so 52,5%, a vo 1981 godina so 50,9%. Feminizacijata dostignala
najgolem stepen na farmite so posed do 2 ha (vo 1960 godina
- 58,9%, a vo 1981 godina - 54,0%).
Posebno e interesen faktot {to u~estvoto na `enskata
rabotna sila na semejnite farmi se namaluvalo, a na ma{kata
se zgolemuvalo. Spored toa, mo`e da se konstatira deka procesot
na feminizacijata vo zemjodelstvoto (dominacija na `enskata
rabotna sila na semejnite farmi) e zapren. Vo site kategorii
na semejni farmi u~estvoto na `enskata rabotna sila se
namaluva, no najintenzivno namaluvawe se zabele`uva kaj farmite
so pomal posed. Taka na primer, kategoriite na farmite
do 1 ha bele`at namaluvawe na `enskata rabotna sila za 7,9
procentni poeni.
1.2. Vrabotuvaweto na `enata
Vrabotuvaweto e eden od bitnite aspekti za pozicijata
na `enata vo op{testvoto. Preku procesot na vrabotuvawe
`enata go realizira aspektot na aktivniot princip na eden
aktiven ~len od op{testvoto.
Spored podatocite, `enata mnogu malku e vrabotena vo
grankite so zemjodelsko proizvodstvo, a u{te pomalku vo grankite
povrzani so zemjodelskite uslugi. Taka vo zemjodelskoto
proizvodstvo vo vkupniot broj u~estvuvaat 27.843 ma`i i 7.463
`eni, a vo grankite povrzani so zemjodelskite uslugi vo vkupniot
broj u~estvuvaat 91.913 ma`i i 439 `eni. Interesen e isto
taka i faktot deka od `enskiot kadar koj raboti vo ovie
raboti pogolemiot broj - 2001 e so sredno obrazovanie, 1009 se
so nisko, a 1055 se nekvalifikuvani `eni.
Spored ova mo`e da se zaklu~i deka `enata e vrabotena
kako agraren rabotnik vo ramkite na semejstvoto, no spored toa
ne se nao|a kako obvrzuva~ko oficijaliziraweto na nejziniot
status, a isto taka, `enskiot del od vrabotenite vo ovaa sfera
na op{testvoto e pomalku kvalifikuvan od ma{kiot raboten
del.
Pomal broj od `enskoto naselenie vo ruralnite sredini
na Republika Makedonija e vraboteno vo neagrarnite dejnosti,
taka {to eden pomal del e anga`iran vo industriskoto proiz-

vodstvo, vo pogoni koi rabotat vo ruralni sredini, a drugiot
del e anga`iran vo vonstopanskite dejnosti, posebno vo obrazovanieto
i zdravstvoto. Eden negativen element e faktot deka
so procesot na odeweto pod ste~aj na mnogu pretprijatija,
prvite pogoni koi se zatvoraat se tokmu tie koi funkcioniraat
vo ruralnite sredini. Taka {to, kako i vo drugite zemji vo
tranzicija, ve}e sme svedoci na vra}aweto na `enata vo domot
poradi nedostatok na prostor za vrabotuvawe. Poradi patrijarhalnite
koncepcii gubeweto na rabotata od strana na `enata
ne se pre`ivuva tolku tragi~no kako gubeweto na rabotata
od strana na ma`ot, zatoa {to `enata sekoga{ }e ja ima de`urnata
neplatena rabota okolu doma}instvoto i semejstvoto, {to
ne e slu~aj so ma`ot.
1.3. Obrazovna struktura
@enata na selo sé u{te gi nema dvata osnovni subjektivni
preduslova za potpolno koristewe na prednostite koi gi
dava slobodnoto vreme:
- Fizi~kata aktivnost od 10 i pove}e ~asovi vo tekot
na denot ne ostava dovolno vreme taa da mo`e slobodno
da se posveti na sopstvenite interesi i poradi
toa ~esto odi na pasivno odmorawe.
- Nivoto na obrazovanie na selskata `ena gi namaluva
mo`nostite za racionalno koristewe na slobodnoto
vreme.

Tabela 6: [kolska podgotovka na `enskoto naselenie staro 15 i
pove}e godini spored popisot od 1994 godina
Gradsko
Selsko
Broj % Broj %
VKUPNO * 450 668 100,00 281 817 100,00
Bez {kolska
27 747 6,16 43 290 15,36
podgotovka
Nezavr{eno
73 779 16,40 87 990 31,22
osnovno obraz.
Osnovno
135 900 30,16 111 863 39,69
obrazovanie
Sredno obrazovanie 162 840 36,13 32 591 11,59
Vi{o i visoko
48 617 10,79 3 597 1,28
obrazovanie
Nepoznato 450 0,10 665 0,23
*) Razlikite me|u brojot na vkupnoto naselenie na vozrast od
15 i pove}e godini dadeni vo prviot red e zbirot na lica od
poodelni redovi so licata na vozrast od 15 i pove}e godini
koi sé u{te posetuvaat osnovno u~ili{te.
Izvor: Kniga III, Naselenie spored vitalnite, etni~kite, obrazovnite
i ekonomskite belezi, Zavod za statistika na Republika
Makedonija, str.36.
Od navedenite podatoci vo tabelata 6 se gleda deka vo
Republika Makedonija sekoe treto lice na `enskoto selsko
naselenie postaro od 15 godini (31,22%) e so nezavr{eno osnovno
u~ili{te. Za odbele`uvawe e deka licata so povisoko
obrazovanie, po~nuvaj}i od sredno pa nagore, zna~itelno poretko
se zastapeni na selo otkolku vo gradot i, isto taka,
takvite lica se poretko me|u `enite otkolku me|u ma`ite.
Niskiot obrazoven stepen na selskoto naselenie voop-
{to, a posebno na `enata, vo zna~itelna mera go ote`nuva zapoznavaweto
na `enata so sovremenite tekovi na naukata i
tehnikata, bez koi ne e mo`no napredno vodewe na zemjodelstvoto,
doma}instvoto, a u{te pove}e sovremenoto vospituvawe
na decata.
Vo semejstvata kade {to ma`ot i `enata se steknati so
{kolska podgotovka se sre}ava naizmeni~en tip na avtoritet.
Kaj ovie semejstva so semejniot buxet naj~esto rakovodat ma`ot

i `enata, dodeka rakovodeweto so semejniot buxet od strana
na ma`ot zna~itelno e namalen.
So rasteweto na stepenot na {kolskata podgotovka na
selskoto naselenie voop{to, a posebno na `enata-majka, permanentno
opa|a avtoritetot na ma`ot pri odlu~uvaweto. Od istra`uvawata
sprovedeni vo Republikata se doa|a do soznanija
deka vo selskite semejstva kade {to ma`ot i `enata imaat
obrazovanie, procentot na odlu~uvawe na ma`ot opa|a.
Interesno e da se ka`e deka postojat i objektivni faktori
(tradicijata, naselbi bez kino sali, sredstva za masovna
komunikacija i sl.) koi ja namaluvaat mo`nosta na selskata
`ena za sodr`insko koristewe na slobodnoto vreme. Me|utoa,
`enata na selo slobodnoto vreme ~esto go koristi vo dopolnitelna
rabota (pletewe, vezewe i sli~no).
I pokraj toa {to vo selskoto semejstvo se prisutni ostatoci
od patrijarhalnite semejni odnosi spored koi `enata i
ma`ot retko go pominuvaat slobodnoto vreme zaedno, sepak sé
pove}e se ~uvstvuva vlijanie na sovremenite semejni odnosi
taka {to `enata slobodnoto vreme go pominuva zaedno so svojot
ma`.
2. @enata za ekonomskata i
socijalnata sostojba na seloto
Vo poslednite dvanaeset godini stopanskiot i socijalniot
razvoj vo Republika Makedonija ostvaruva negativen
trend i toa kako na globalen plan taka i vo ramkite na oddelni
granki, a pri {to posebno vnimanie zaslu`uva dinamikata
na porastot na zemjodelskoto proizvodstvo. Na primer, vo poslednite
nekolku godini prodol`uvaat te{kotiite vo procesot
na reprodukcijata, a ostvaren e i negativen rast na bruto
doma{niot proizvod. Namaleni se, isto taka, realnite prihodi
po doma}instvo, zna~itelno e zgolemena nevrabotenosta, so
{to se zgolemuva i odeweto na na{ite mladi lica vo stranstvo.
Tranzicijata dovede do opa|awe na subvencijata vo zemjodelstvoto
od 1,4% od BDP 1994 god. na 0,4% vo 2001 god. Zem-

jodelskite doma}instva imaat ponizok godi{en prihod za 15%
vo odnos na nezemjodelskite, odnosno za 25% ponizok vo odnos
na me{ovitite doma}instva.
Seto toa, kako i nekoi drugi pokazateli na koi ne se zadr`uvame,
pridonese da se vlo{i socioekonomskata sostojba
vo zemjodelstvoto i na selo. Namalen e, imeno, `ivotniot standard
na selo i oslabena e materijalnata i socijalnata sigurnost
na selskata populacija.
Individualnite zemjodelski stopanstva i drugite nositeli
na stopanskata aktivnost na selo se soo~eni so seriozni
problemi i te{kotii vo ostvaruvaweto na svoite zada~i, razvojni
programi i planovi vklu~uvaj}i se vo sistemot na novite
re{enija i preorientiraj}i se na noviot na~in na stopanisuvawe
vo zemjodelstvoto.
Pokraj ova, kako posledica na iznesenite oscilacii, negativnite
i poslo`eni uslovi na stopanisuvawe, realniot pad
na sredstvata za `ivotniot standard, li~nata potro{uva~ka i
op{testveniot standard, vo istra`uvaweto za sostojbata na
seloto se postaveni pove}e pra{awa so cel da se dobijat subjektivni
stavovi za nekoi aspekti od ovaa slo`ena problematika.
Edno od pra{awata se sostoe{e vo ocenkata na ekonomskata
i socijalnata sostojbata na seloto.
Tabela 7. Stavovi na `enite za ekonomskata i socijalnata
sostojba na selo vo poslednite 10 god.
se podobrila
se vlo-
{ila
ostanala
ista
ne mo-
`at da
ocenat
Vkupno
a) Konfiguracii na seloto
1. Ramni~arski 9,9 52,9 33,3 3,9 100,0
2. Ridskoplaninski
13,6 58,2 25,5 2,7 100,0
b) Vozrast
1. Od 18 do 29 god. 15,0 40,2 39,5 5,5 100,0
2. Od 30 do 39 god. 9,6 54,5 32,8 3,0 100,0
3. Od 40 do 49 god. 7,7 61,2 25,7 5,5 100,0
4. Od 50 do 59 god. 14,4 56,8 26,7 2,1 100,0

5. Od 60 i pove}e 6,8 51,4 39,0 2,7 100.0
v) Obrazovanie
1. Nepismeni 6,3 40,6 50,0 3,1 100,0
2. So nezavr{eno
osn. 6,4 55,1 36,4 2,1 100,0
3.So osnovno
obrazov. 10,0 56,1 28,6 5,2 100,0
4. So sredno 13,5 54,0 29,5 3,0 100,0
5. So vi{o i
visoko 18,6 48,8 25,6 7,0 100,0
g) Vid na doma}instvo
1. ^isto
doma}instvo 2,6 65,1 28,3 3,9 100,0
2. Me{ovito 10,5 51,0 34,1 4,4 100,0
3. Nezemjodelsko 19,5 50,4 29,3 0,8 100,0
d) Mese~ni pari~ni prihodi na doma}instva (vo denari)
1. Do 6.200 9,1 64,3 23,4 3,1 100,0
2. 6201-9 300 10,7 55,1 28,3 5,9 100,0
3. 9.301-12.400 9,9 45,7 39,5 4,9 100,0
4. 12.401-21.700 8,2 44,3 46,4 1,0 100,0
5. 21.701- 31.000 28,6 28,6 42,9 0,0 100,0
6. 31.001 i pove}e 0,0 33,3 66,7 0,0 100,0
|) Raboten status
1. Vrabotena 21,1 40,0 38,5 0,0 100,0
2. ^isto zemj.
proizv. 3,0 53,4 35,6 5,0 100,0
3. Vrabotena i
zemj. proizvoditel 14,0 54,7 26,7 4,7 100,0
4. Penzioner 14,0 58,0 26,0 2,0 100,0
5. Penzioner i emj.
proizvoditel 9,7 45,2 41,9 3,2 100,0
6. Doma}inka 15,8 46,6 32,9 4,8 100,0
7. Doma}inka i
zemj. proizvoditel 6,8 56,2 33,9 3,2 100,0
8. Student 15,8 47,4 21,2 15,8 100,0
9. Nevrabotena 6,3 68,8 23,4 1,6 100,0
Dobienite rezultati, vo kontekst na op{tata ekonomska
i socijalna polo`ba vo Republika Makedonija - nedovolno zgolemuvawe
na produktivnosta na trudot i pad na bruto doma{niot
proizvod, namaluvawe na izvozot, opa|awe na potro{uva~ka-

ta, pro{iruvawe na siroma{tijata, ekonomskata situacija na
selo, `enite glavno ja ocenuvaat kako "lo{ena (53,6%).
So `elba podlaboko da se navleze vo iznesenite pokazateli,
ocenkata na sostojba na selo e dadena spored socioekonomskite
karakteristiki na ispitanicite.
Pokazatelite {to se odnesuvaat za ocenkata na ekonomsko-socijalnata
sostojba na seloto vo izminatite 10 godini
spored obrazovanieto na `enite, o~igledno upatuva na pomislata
deka taa, iako e subjektiven stav, zna~itelno zavisi od
stepenot na obrazovanieto na `enata. So drugi zborovi, so porastot
na obrazovnoto nivo na selskata `ena, raste i brojot na
ispituvanite `eni koi ekonomsko-socijalnata sostojba ocenuvaat
deka "se podobruva".
Nepismenite `eni koi za ekonomsko-socijalnata sostojba
na selo dale ocenka deka "ostanala ista" se pretpostavuva
deka taa e rezultat na nedovolnata zainteresiranost, neinformiranost
i malata participacija vo raznite oblici na
odlu~uvaweto.
Ne{to sli~na tendencija na prethodnoto grupirawe na
odgovorite se gleda i kaj ocenkata na ekonomsko-socijalnata
polo`ba na selo spored vidot na doma}instvata na selo. Modalitetot
"se vlo{uva" e natprose~no koncentriran kaj ~isto
zemjodelskite doma}instva (65,1%), a najnisko kaj nezemjodelskite
doma}instva (50,4%).
Ottamu jasno e, a naedno u{te edna{ se potvrduva ve}e
izneseniot stav, deka konkretnata ocenka na ekonomsko-socijalnata
sostojba na selo vo Republika Makedonija e vo neposredna
zavisnost od pove}e faktori od koi eden, sekako osnoven,
e onoj spored koj mestoto na `enata vo op{testvoto go
predodreduva i nejziniot stav kon ova pra{awe.
Konfiguracijata na seloto ostvaruva isto taka opredeleno
vlijanie vrz opredelbite na ispitanicite, pa taka na primer,
58,2% od `enite vo ridsko-planinskite sela se izjasnile
za modalitetot deka sostojbata na selo "se vlo{uva".
Spored mese~nite prihodi na doma}instvata se manifestira
izvesna korelacija. Imeno, odgovorot "se vlo{uva"
najmnogu se sretnuva kaj doma}instvata so pari~en prihod do
6.200 denari (64,3%), a poretko kaj doma}instvata so pari~ni

prihodi od 21.701 denari do 31.000 (28,6%), odnosno nad 31.000
denari (33,3%).
Razli~nata profesija na `enite na selo, odnosno razli~niot
raboten status, isto taka poka`uva izvesno vlijanie
vrz stavovite za sostojbata na selo. Vo taa smisla indikativno
e {to nevrabotenata `ena (68,8%), penzionerkata (58,04%), doma}inkata-
zemjodelski proizvoditel (56,2%) i ~istiot zemjodelski
proizvoditel (55,4%) se `eni koi mislat deka ekonomsko-socijalnata
sostojba na selo "se vlo{uva". Nasproti niv,
sekoja petta vrabotena `ena (21,2%) odgovorila deka sostojbata
na selo "se podobruva".
So cel poprecizno, podlaboko i pove}estrano na posreden
na~in da se utvrdat komponentite koi u~estvuvaat vo donesuvaweto
na op{tata ocenka kaj `enite za globalnata sostojba
na selo, a naedno i nivnoto mislewe, se postavi pra{aweto
koe se odnesuva na osnovniot (glavniot) problem na selo.
Problemi
Tabela 8: Op{to zemeno, spored va{e mislewe, koj e
glavniot problem na selo?
Konfiguracija na
Ramni-
~arski
seloto
Ridskoplaninski
Vkupno
Lo{a komunalna infrastruktura
21,2 36,4 23,3
Nedovolna zdravstvena gri`a 8,8 9,1 8,9
Nedostig na pari 21,4 14,5 20,5
Lo{i uslovi za domuvawe 2,0 7,3 2,8
Nedovolen pristap do obrazovni,
kulturni i drugi institucii 5,7 2,7 5,3
Nevrabotenost 28,3 20,0 27,1
Socijalna nesigurnost 8,4 9,1 8,5
Nedovolna participacija
vo vlasta 2,8 0,9 2,5
Nasilstvo (kriminal) 0,6 0,0 0,5
Nema problemi 0,9 0,0 0,8
Vkupno 100,0 100,0 100,0

Faktot {to najgolemiot broj od ispituvanata populacija
se opredelila za ,,nevrabotenosta" (27,1%), jasno zboruva za
aktuelnosta i te`inata na problemot so koj se soo~uva Republika
Makedonija.
Navleguvaj}i natamu, spored konfiguracijata na seloto,
zabele`uvame deka glaven problem vo ridsko-planinskite sela
pretstavuva "lo{ata komunalna infrastruktura" (36,4%).
Relativno zna~ajno statisti~ko otstapuvawe, vo smisla
na korelacija so glavniot problem na selo, se zabele`uva od
aspekt na regionalnata pripadnost. Taka, spored regionot na
koj pripa|aat, "nevrabotenosta" e najaktuelna vo vardarskiot
region (52,5%), dodeka problemot "nedostig na pari" vo jugoisto~niot
region (28,0%), a "lo{ata komunalna infrastruktura"
vo severoisto~niot region (45,0%).
Rabotniot status na `enata na selo ostvaruva isto taka
odredeno vlijanie vrz problemite na seloto. Vo taa smisla za
vrabotenata `ena na selo najgolem problem pretstavuva
"lo{ata infrastruktura" (36,5%), za `enata zemjodelski
proizvoditel "socijalnata nesigurnost (penzija)" (18,8%), za
vrabotenata `ena-zemjodelski proizvoditel i penzionerkatazemjodelski
proizvoditel - "nedostig na pari".
Naj~estiot problem "nevrabotenosta" (27,1%) go izbiraat
samo nevrabotenite `eni (48,1%) i doma}inkite (31,5%).
4. Polo`bata na `enata vo doma}instvoto
Selskata `ena ima dve ekonomski funkcii: vo oblasta
na potro{uva~kata i vo oblasta na proizvodstvoto. Ova
proizleguva od prirodata na selskoto doma}instvo koe istovremeno
se pojavuva kako proizvodna edinica-stopanstvo
(farma) i kako potro{uva~ka edinica-doma}instvo. Poradi
toa, selskata `ena izvr{uva funkcija na doma}inka i funkcija
na zemjodelski proizvoditel. Sé u{te selskata `ena ja
vr{i funkcijata na doma}inka vo ote`nati okolnosti: optovarena
so rabotata vo zemjodelskoto proizvodstvo, bez dovolno
znaewe za doma}instvoto, vo nepovolni stanbeno-komunalni
uslovi i vo nerazviena komunalna i op{testvena infrastruktura,
osobeno vo ridsko-planinskite naselbi.

4.1. @enata za problemite vo zemjodelstvoto
So ogled na ekonomskite i socijalnite nastani vo zemjodelstvoto,
istra`uvaweto poka`uva deka sekoja treta `ena na
selo (34,3%) smeta deka najseriozen problem vo zemjodelstvoto
pretstavuva "nesigurniot pazar na zemjodelski proizvodi",
sekoja ~etvrta `ena (26,8%) se izjasnuva za "finansiskite
problemi (nedostig na pari)", a sekoja {esta se
opredelila za problemot "golema anga`iranost vo zemjodelskoto
proizvodstvo". Relativno zna~ajni otstapuvawa vo
smisla na op{tata distribucija se zabele`uvaat od aspekt na
rabotniot status na `enata. Modalitetot ,,nesiguren pazar na
zemjodelsko proizvodstvo" e natprose~no koncentriran kaj
`enata "vrabotena-zemjodelec" (47,7%) i "zemjodelec"
(45,5%). Od druga strana, onie koi smetaat deka "nedostigot
na pari" e osnoven problem vo zemjodelstvoto se `enite "penzioner-zemjodelski
proizvoditel", dodeka socijalnata grupa
"student" odgovorila deka najzna~aen problem vo zemjodelstvoto
pretstavuva "golemata anga`iranost na `enata vo samoto
zemjodelstvo" (47,4%).
Konfiguracijata na seloto isto taka poka`uva korelacija
so odredeni stavovi za problemite vo zemjodelstvoto. Vo
taa smisla, indikativno e {to `enite vo ridsko-planionskite
sela mislat deka ,,golemata anga`iranost na `enite vo samoto
zemjodelstvo" e najseriozen problem vo zemjodelstvoto,
a od druga strana `enite vo ramni~arskite sela odgovorile
deka najseriozen problem pretstavuva "nesigurniot pazar na
zemjodelskoto proizvodstvo" (37,1%).
3.2. Programi za poddr{ka na `enata-zemjodelski
proizvoditel
Pra{aweto za poddr{ka na zemjodelskoto proizvodstvo
nesomneno zaslu`uva posebno vnimanie. Programite i merkite
na agrarnata politika za razvoj na zemjodelskoto proizvodstvo
ne mo`at da bidat indiferentni sprema pra{aweto: Koi programi
treba da se razvivaat za poddr{ka na `enata-zemjodelski
proizvoditel?

Vo kontekst na ova pra{awe interesno e sekako misleweto
na javnosta (`enata na selo) za najzna~ajnite merki-programi
{to treba da ja poddr`at i `enite na selo. Kakvo e misleweto
na `enata na selo za poddr{kata na zemjodelskite
proizvoditeli se gleda od slednite podatoci.
Najmnogu od ispitanicite se izjasnile za programata
"Finansiska poddr{ka (krediti)" (43,4%), no i programata za
obezbeduvawe "Socijalna sigurnost (penzii) " na `enata na
selo ne zaostanuva mnogu (35,5%).
Stavot za razvoj na programite za poddr{ka na "`enata
zemjodelski proizvoditel" poka`uva zna~ajna statisti~ka korelacija
od aspekt na regionalnoto poteklo na `enata. Najgolem
broj na `eni na selo koi smetaat deka treba da se razviva
programata "Finansiska poddr{ka (krediti)" gi ima vo vardarskiot
region (60,0%), a za programata "Socijalna sigurnost
(penzija)" najmnogu od ispitanicite (`eni) se izjasnile vo
pelagoniskiot (53,0%), jugoisto~niot (52,0%), isto~niot
(45,5%) i severoisto~niot region (41,3%).
Vtor faktor koj uslovuva statisti~ka korelacija so programite
za poddr{ka na `enata-zemjodelski proizvoditel e
stepenot na obrazovanieto. Imeno, nepismenite `eni i onie so
nezavr{eno osnovno obrazovanie vo najgolema mera se izjasnuvaat
za programata "Socijalna sigurnost (penzija)" (40,6 :
42,8%), a `enite so osnovno i sredno obrazovanie najmnogu se
opredelile za programata "Finansiska poddr{ka (krediti)".
Rabotniot status na `enata na selo e sledniot faktor
koj poka`uva korelacija so programite za poddr{ka na `enatazemjodelski
proizvoditel. Za programata "Socijalna sigurnost"
najmnogu se izjasnile `enite "penzionerki" (62,0%) i
`enite "~ist zemjodelski proizvoditel" (41,6%).
Programata "Finansiska poddr{ka (krediti)" najzastapena
e kaj `enite "penzionerki-zemjodelski proizvoditeli"
(61,3%), "vraboteni-zemjodelski proizvoditeli" (53,5%) i
"doma}inki-zemjodelski proizvoditeli" (48,6%).
Vakviot stav {to otstapuva od op{tata distribucija na
odgovorite, pokraj drugoto, mo`e da se objasni so toa {to ovie
socijalni grupi vo tekot na proizvodstvoto mnogu pove}e se soo~uvaat
so problemi od finansiska priroda, bidej}i socijal-

noto pra{awe na "penzionirawe" go imaat re{eno preku vrabotuvawe
vo druga dejnost.
Potrebata od stru~na pomo{, be{e slednoto pra{awe
kon koe be{e fokusirana istra`uva~kata aktivnost. Stru~nata
pomo{ vo zemjodelskoto proizvodstvo `enite vo najgolem
broj na slu~ai ja baraat od "prijatelite i rodninite"
(31,0%) i od "zemjodelskite zdru`enija" (20,0%). Deka nemaat
potreba od stru~na pomo{ iska`ale 21,9% od vkupniot broj
na anketirani `eni.
Podatocite spored socio-ekonomskite karakteristiki
na ispitanicite uka`uvaat na toa deka stru~na pomo{ od
"prijatelite i rodninite" baraat `enite so ponisko obrazovanie,
penzionerkite-zemjodelski proizvoditeli i `enite -
~isti zemjodelci. Taka, stru~na pomo{ od prijatelite i rodninite
barale 38,5% od `enite so nezavr{eno osnovno obrazovanie,
41,6% od `enite - ~isti zemjodelski proizvoditeli i
48,4% od `enite penzionerki-zemjodelci.
Me|u onie {to odgovorile deka stru~na pomo{ baraat od
,,zemjodelski zdru`enija" pove}eto se so sredno obrazovanie
(25,7%) na vozrast od 30-39 godini (23,7%), kako i `enite vraboteni-zemjodelski
proizvoditeli (30,2%) .
Me|utoa, `enite so visoko obrazovanie vo pogolemiot
broj odgovorile deka stru~na pomo{ barale od Agencijata za
unapreduvawe i razvoj na zemjodelstvoto (11,6%).
Pri utvrduvaweto na potrebata od stru~na pomo{ smetame
deka }e bide od poseben interes da se doznae i toa vo koja
sfera `enata-zemjodelski proizvoditel ima potreba od
stru~na pomo{. Na toj na~in smetame deka vo ovaa zna~ajna
stopanska dejnost }e mo`e da se osoznae potrebata od stru~na
pomo{ koja vo golema mera e osnova i pretpostavka za nivnoto
natamo{no anga`irawe i unapreduvawe na zemjodelskoto proizvodstvo.
Rezultatite od istra`uvaweto uka`uvaat na toa deka
me|u `enite na selo postoi golem broj {to veruvaat deka so
stru~na pomo{ vo "proda`bata na proizvodite" (26,0%) i so
stru~na pomo{ vo "nabavkata na repromaterijalite" (20,0%)
vo golema mera }e se pridonese za razvojot na zemjodelskoto
proizvodstvo.

Razgleduvaj}i gi stavovite na ispitanicite po oddelni
regioni, se poka`uva vidlivo deka ispitanicite vo vardarskiot
region (42,5%), jugozapadniot (32,0%), jugoisto~niot
(32,0%) i polo{kiot region (33,3%) najgolemo zna~ewe í pridavaat
na pomo{ta vo "proda`bata na zemjodelskite proizvodi",
a vo isto~niot, na pomo{ta za "nabavka na repromaterijali"
(35,6%).
Goleminata na zemji{niot posed na doma}instvata ostvaruva
isto taka odredeno vlijanie vrz opredelbite na `enata
vo odnos na sferata na stru~nata pomo{. Ova e osobeno vidlivo
koga stanuva zbor za stru~nata pomo{ vo "proda`bata na
zemjodelskite proizvodi" kade potrebata od vakva pomo{
pravoproporcionalno korelira so goleminata na zemji{niot
posed.
Tabela 9 : Potreba od stru~na pomo{
Vo proizvoden
Golemina
na posed proces
Vo nabavka
na repromaterijali
Vo proda`ba
na proizvodi
Vo reklama
i
promocii
Vkupno
Do 1 ha 14,4 47,3 36,3 2,0 100,0
1,1-2ha 19,1 31,3 41,2 8,4 100,0
2,1-3 ha 16,5 28,5 43,1 11,9 100,0
3,1-5 ha 11,3 9,7 50,0 29,0 100,0
5,1-8 ha 10,7 28,6 46,4 14,3 100,0
Nad 8 ha 0 32,8 58,9 14,3 100,0
Vkupno 15,2 32,4 42,3 10,1 100,0
So drugi zborovi, so porastot na goleminata na zemji{-
niot posed raste i brojot na `enite-ispitanici koi imaat potreba
od pomo{ za proda`ba na zemjodelskite proizvodi.
Zadovolstvoto na `enata na selo od koristenata stru~na
pomo{ be{e slednoto pra{awe na koe be{e fokusirano istra`uvaweto.
Ottamu na ispitanicite im be{e postaveno pra-
{aweto "Kolku ste zadovolni od dosega koristenata stru~na
pomo{?"
Dobienite odgovori poka`uvaat deka blizu sekoja treta
`ena (31,1%) ne koristela stru~na pomo{, a sekoja petta `ena

(21,1%) e zadovolna (mnogu zadovolna 1,9%, donekade zadovolna
19,3%) od stru~nata pomo{. Relativno zna~ajno statisti~ko
otstapuvawe vo smisla na korelacija na zadovolstvoto od koristenata
stru~na pomo{ se zabele`uva od aspekt na regionalnata
pripadnost. Taka spored regionot na koj pripa|aat,
osobeno zadovolstvo od koristenata stru~na pomo{ manifestiraat
`enite vo polo{kiot (31,2%) i jugoisto~niot region
(28,0%), dodeka visok stepen na nezadovolstvo (donekade nezadovolni,
mnogu nezadovolni) postoi kaj `enite vo vardarskiot
region (55,0%).
Odredeno nivo na korelacija poka`uva pra{aweto za
zadovolstvoto od koristenata stru~na pomo{ od aspekt na rabotniot
status na `enata. Imeno, odredeni otstapuvawa od
normalnata distribucija se zabele`uvaat kaj `enite ~isti
zemjodelski proizvoditeli od koi 32,6% se zadovolni od
stru~nata pomo{, a nezadovolni se 22% od socijalnata kategorija
doma}inka-zemjodelski proizvoditel.
Modernizacijata vo zemjodelskoto proizvodstvo, a pred
sé mehanizacijata i hemizacijata, ja promenija tradicionalnata
podelba na trudot me|u ma`ite i `enite na selo. Denes site
ili golem broj od ma{kite raboti mo`at da bidat i `enski.
Sosema e mal brojot na raboti koi denes `enata ne mo`e da gi
izvr{uva. Osobeno e namaleno u~estvoto na `enata vo nekoi
raboti (oraweto, seidbata, `etvata), ne poradi toa {to obvrskata
za nivnoto izvr{uvawe ja prezema ma`ot, tuku poradi
voveduvaweto na novata tehnika i tehnologija vo proizvodstvoto.
Interesno e i toa {to pri vr{eweto na zemjodelskite
raboti `enata se pojavuva kako pomo{na rabotna sila, {to
uka`uva na izvesno namaluvawe na optovarenosta na `enata na
selo.
@enata kako zemjodelski proizvoditel najmnogu u~estvuva
vo vr{ewe na rabotnata operacija "kopawe" (38%). Poradi
postojnata podelba na trudot, pove}e odgovara takvo
zemjodelsko proizvodstvo koe e povrzano so ekonomskiot dvor
i dozvoluva promena na rabotnite zada~i vo tekot na rabotniot
den, taka {to `enata mo`e da vr{i funkcija na doma}inka
i na zemjodelski proizvoditel.

U~estvoto na selskata `ena vo zemjodelskoto proizvodstvo
ne e podednakvo vo site semejni farmi, odnosno toa zavisi
od negovite socio-ekonomski belezi: goleminata na posedot,
modernizacijata, socijalnata struktura, profesionalnata
orientacija na ~lenovite na doma}instvoto, brojot na
~lenovite vo doma}instvoto i sl.
Za rabotnata operacija "kopawe" vo pogled na goleminata
na posedot, najbrojna e kategorijata na semejstvata so zemji-
{en posed nad 8 ha (75%) i kategorijata na `enite so isklu~ivo
zemjodelsko zanimawe (50,5%).
Objektivno ne mo`e da se re~e deka podelbata na ma{ka
i `enska rabota napolno is~eznuva, no sepak slo`enite i pote{kite
raboti vo zemjodelskoto proizvodstvo i vo doma}instvoto
i ponatamu gi izvr{uva ma`ot.
Me|utoa, vo retki slu~ai ovie raboti gi vr{at i `enite,
no tie ne gi prezemaat kako ma{ki raboti, tuku gi izvr{uvaat
kako u~esnici vo zemjodelskoto proizvodstvo nezavisno od
polot.
Avtoritetot na ma`ot (doma}inot) sé pove}e go gubi porane{noto
zna~ewe, taka {to vo doma}instvoto na selo sé pove}e
se slu{a glasot i na drugite ~lenovi na doma}instvoto.
So cel da go potvrdime postojniot sistem na demokratizacija
na odnosite vo doma}instvoto na selo, vo istra`uvaweto
se obidovme ovie promeni da gi posmatrame preku odlu~uvaweto
za zemjodelskoto proizvodstvo. Na pra{aweto: Koj vo
va{eto doma}instvo odlu~uva za zemjodelskoto proizvodstvo
gi dobivme slednite odgovori:
1. Doma}inot na ku}ata (ma`ot) 24,1 %
2. Doma}inkata (`enata) 5,4 %
3. Doma}inot i doma}inkata zaedno 35,4 %
4. Site vozrasni ~lenovi vo
doma}instvoto 18,9 %
5. Nema zemjodelsko proizvodstvo 15,9 %
6. Bez odgovor 0,4 %
Vrz osnova na podatocite se gleda deka avtoritetot na
`enata za ova pra{awe sé u{te e nezna~itelno, no visokiot

procent na nejzinoto odlu~uvawe zaedno so ma`ot e va`en
indikator koj uka`uva na sovremen odnos vo doma}instvoto.
Spored stepenot na obrazovanieto na `enata postojat
me|usebni razliki vo stavovite po odnos na odlu~uvaweto za
zemjodelskoto proizvodstvo. Vo taa smisla, ma`ot (doma}inot)
najvisok procent na odlu~uvawe ima kaj nepismenite `eni
(31,3%), a najmal kaj `enite so vi{o i so visoko obrazovanie
(20,0%).
Od druga strana pak, `enite so vi{o i so visoko obrazovanie
mnogu po~esto od op{tiot prosek se izjasnile deka
odlukite gi nosat site vozrasni ~lenovi vo doma}instvoto
(25,6%).
Rabotniot status na `enata poka`uva, isto taka,
korelacija so odlukite vo doma}instvoto za zemjodelskoto proizvodstvo,
pa vo taa smisla za modalitetot "doma}inot i doma}inkata
(ma`ot i `enata)" najmnogu se izjasnile `enite koi
isklu~ivo se zanimavaat so zemjodelskoto proizvodstvo
(54,5%) i socijalnata grupa doma}inka-zemjodelski proizvoditel
(47,0%).
Dvete ekonomski funkcii na selskata `ena rabota vo
doma}instvoto i rabota na farmata se isprepletuvaat vo tekot
na rabotniot den do taa mera {to te{ko mo`e da se oceni
dali selskata `ena e prete`no doma}inka ili prete`no
zemjodelski proizvoditel.
4. Stavovi na `enata za mestoto na
`iveewe i rabota
So ogled na ekonomskite, socijalnite i drugite nastani
vo Republika Makedonija, istra`uvaweto poka`uva deka `enata
na selo vo najgolem broj slu~ai (52,4%) smeta deka treba da
"`ivee na selo i da bide vrabotena", natamu, "da se otseli
vo grad i tamu da `ivee i da raboti" (24,4%), a samo 12,8%
"da `ivee na selo i da raboti vo zemjodelstvoto ".
Nadmorskata viso~ina na seloto ostvaruva odredeno
vlijanie vrz opredelbata na `enata vo odnos na mestoto na `iveewe
i rabota. Taka na primer, stavot "da se otseli vo grad

i tamu da `ivee i raboti" natprose~no e koncentriran vo ridsko
planinskite sela (32,7%).
Tabela 10: Na~in na `ivot i rabota spored
nadmorskata viso~ina
Vkupno
Ramni~arsk
i sela
Ridsko-planinski
sela
Da `ivee na selo i da
raboti vo zemjodelstvo 18,6 19,0 16,4
Da `ivee na selo i da
bide vrabotena 52,4 53,9 42,7
Da se otseli vo grad i
tamu da `ivee i da raboti 24,4 23,0 32,7
Bez odgovor 4,6 4,1 8,2
Vkupno 100,0 100,0 100,0
Vidot na doma}instvoto e sledniot faktor koj poka`uva
korelacija so opredelbata za `ivot i rabota na `enata na
selo. Vo taa smisla, indikativno e {to sekoja ~etvrta `ena
(25,7%) kaj ~isto zemjodelskite doma}instva saka "da `ivee
na selo i da raboti vo zemjodelstvoto", a nasproti niv
37,4% od `enite kaj nezemjodelskite doma}instva "ne sakaat
da `iveat na selo i ne sakaat da rabotat vo zemjodelstvo".
Postojat izraziti razliki vo izborot na mestoto za
`iveewe i rabota vo pogled na vozrasta na `enata. Najmnogu
od anketiranite na vozrast od 18 do 29 godini (36,2%) se izjasnile
deka "sakaat da se otselat vo grad i tamu da `iveat i
rabotat". Opredelbata za "`iveewe na selo i rabota vo zemjodelstvoto"
e najzastapena kaj `enata na vozrast od 60 i
pove}e godini (39,0%).
Stepenot na obrazovanie ostvaruva relativno zna~ajni
statisti~ki otstapuvawa vo smisla na mestoto na `iveewe i
rabota. Ova e osobeno vidlivo koga stanuva zbor za opredelbata
"da `ivee na selo i da raboti vo zemjodelstvo", kade `iveeweto
na selo i rabotata vo zemjodelstvoto obratno proporcionalno
korelira so stepenot na obrazovanieto. Vaka se
izjasnile nepismenite `eni 37,5%, so nezavr{eno osnovno
obrazovanie 34,8%, so sredno obrazovanie 3,4%, a so vi{o i so
visoko nema nitu edna `ena. Od druga strana, kaj onie koi se

izjasnile "da se otselat vo grad i tamu da `iveat i rabotat"
prisutna e sprotivna tendencija. So vi{o i so visoko obrazovanie
vaka se izjasnile 48,8%, a od "nepismenite" samo 10,9%.
Tabela 11: Na~in na `ivot i rabota spored stepenot na
obrazovanieto
Stepen na
obrazovanie
Da `ivee
na selo i
da raboti
vo zemjodelstvo
Da `ivee na
selo i da
bide
vrabotena
Da se otseli
vo grad i tamu
da `ivee i da
raboti
Bez
odgovor
Nepismena 37,5 37,5 10,9 14,1
Nezavr{eno
osnovno 34,8 41,7 17,1 14,1
Osnovno 19,3 52,4 23,0 5,2
Sredno 3,4 65,0 30,8 0,8
Vi{o i
visoko 0,0 51,2 48,8 0,0
Rabotniot status na `enata e sleden faktor koj poka`uva
korelacija so opredelbata za `iveewe i rabota. Vo taa smisla,
najgolem broj od `enite {to odgovorile deka "sakaat da
`iveat na selo i da rabotat vo zemjodelstvo" se od socijalnite
grupi: ~ist zemjodelec (28,7%), penzioner-zemjodelski
proizvoditel (29,0%) i doma}inka-zemjodelski proizvoditel
(27,9%). Simboli~en interes ima kaj vrabotenata `ena (3,8%)
i nevrabotenata (1,6%), a voop{to nema interes kaj `enatastudent.
Nasproti ova, naglaseno golem interes za "otseluvawe,
`iveewe i rabota vo grad " se zabele`uva kaj `enite od
redot na studenti (57,9%).
Vo kontekst na vakvite opredelbi i tendencii za rabota
i `iveewe od `enite na selo se pobara da se iska`at po pra-
{aweto koi se `ivotnite potrebi vo doma}instvoto i eve
{to konkretno poka`uvaat podatocite:

%
1. Razvoj na zemjodelskoto proizvodstvo 12,8
2. Podobruvawe na ekonomskata polo`ba
vo doma}instvoto (zgolemuvawe na prihodite) 39,9
3. Obezbeduvawe na doma{na nega i pomo{ 7,8
4. Podobruvawe na uslovite za domuvawe 5,5
5. [koluvawe na decata 11,0
6. Vrabotuvawe 22,0
7. Nema `ivotni potrebi 1,0
Vkupno: 100,0
Vo globalni ramki, odgovorite za "podobruvaweto na
ekonomskata polo`ba (zgolemuvawe na prihodite) vo doma-
}instvoto i vrabotuvaweto" soodvestvuvaat na ve}e iznesenite
podatoci za socio-ekonomskata polo`ba na doma}instvata
na selo.
Od analizata na odgovorite spored karakteristikite proizleguva
deka poobrazovanite `eni mnogu pove}e se za vrabotuvawe,
a poneobrazovanite za razvoj na zemjodelskoto proizvodstvo.

Tabela 12: @ivotni potrebi spored stepenot na obrazovanie
Nepismeni
Vi{o i
visoko
Nezavr{
eno osnovno
obrazovanie
Osnovno
obrazo
vanie
Sredno
obrazov
anie
Razvoj na zemjodelsko
proizvodstvo 17,2 16,0 14,9 8,0 4,7
Podobruvawe na
ekonomskata polo`ba
vo doma}instvoto
42,2 38,0 38,7 43,9 30,2
Obezbeduvawe na
doma{na nega i
pomo{ 23,4 16,6 52,2 0,8 0,0
Podobruvawe na
uslovite za
domuvawe 1,6 4,3 6,7 5,9 7,0
[koluvawe na
decata 4,7 7,5 16,7 9,7 7,0
Vrabotuvawe 9,4 17,1 17,1 30,0 51,2
Nema `ivotni
potrebi 1,5 0,5 0,7 1,7 0,0
Vkupno 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
Kaj vrabotenite `ena najgolema `ivotna potreba e "podobruvaweto
na ekonomskata polo`ba vo doma}instvoto"
(55,8%), a kaj `enite zemjodelski proizvoditeli "razvojot na
zemjodelskoto proizvodstvo" (29,7%). Kaj socijalnata grupa
penzioner postoi karakteristi~no pomestuvawe, odnosno zgolemuvawe
na brojot na onie koi imaat potreba od obezbeduvawe
na doma{na nega i pomo{ (20,0%).
Spored vidot na doma}instvoto isto taka se manifestira
korelacija. Imeno, odgovorot "razvoj na zemjodelsko proizvodstvo"
se sretnuva kaj 27% od vkupniot broj na ~isto zemjodelski
doma}instva, a mnogu poretko kaj me{ovitite doma-
}instva (10,9%). @ivotnata potreba "vrabotuvawe" e najzastapena
kaj `enite vo nezemjodelskite doma}instva (31,7%), a
najmalku kaj `enite vo ~isto zemjodelskite doma}instva
(18,4%).

II. POLO@BATA NA @ENATA VO
SEMEJSTVOTO NA SELO VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA
Semejstvoto kako primarna op{testvena grupa dolgo
vreme go predizvikuvalo nau~niot interes na golem broj istra-
`uva~i na op{testvenata stvarnost. Pritoa, sobran e bogat
fond na nau~no provereni podatoci za vnatre{niot semeen `ivot,
kako i za vlijanieto na op{testvoto vrz semejstvoto. Sepak,
se ~ini deka od sociolo{ki aspekt mo`e da se ka`e deka
polo`bata na `enata vo semejstvoto, posebno vo ruralnite sredini,
ne e dovolno nau~no prou~ena.
Vedna{ treba da se napomene deka sevkupnata transformacija
na semejstvoto vo Republika Makedonija nu`no dovede
i do niza promeni vo polo`bata na `enata vo semejnata
grupa. Vo patrijarhalnata ~ove~ka zaednica, odnosno vo patrijarhalnoto
semejstvo, koe i denes e prisutno, posebno vo ruralnite
podra~ja na Republika Makedonija, sé u{te prevladuvaat
sfa}awata deka `enata ednostavno e vrzana za semejstvoto i
deka nema {to da bara nadvor od nego. So samiot ~in na ma`eweto
`enata vo sekoj pogled stanuva zavisna od ma`ot. Osven
toa, so ogled na hierarhiskata postavenost na semejnite odnosi,
`enata e pot~ineta i na svekorot i na svekrvata. Imeno, vo
patrijarhalnoto semejstvo, mnogu pogolemo zna~ewe mu se pridava
na polot vo odnos na starosta na ~lenovite na semejstvoto.
Vo toj pogled, vo semejnata hierarhija majkata ima prili~no
nizok rang. Taa nikoga{ ne mo`e da bide ramnopravna so ma{-
kite ~lenovi na semejstvoto. Toa voedno zna~i deka ni nejziniot
avtoritet nikoga{ ne mo`e da bide posebno visok. Osven
toa, i svekrvata se odnesuva sprema snaata pove}e diktatorski
otkolku roditelski, odnosno na hierarhiskata skala se nao|a
nad nea. Snaata za nea nema nikakov avtoritet, taa e nov ~len
na semejstvoto, dojdena od strana, ~ija osnovna i edinstvena
dol`nost e da raboti vo ku}ata. 2
2 Vidi poop{irno: Porodica u transformaciji, Naprijed, Zagreb, 1964, str.65, 76

Vo Makedonija vo oddelni regioni ~esto bilo prisutno
stre{instvoto sprema godinite na starost, taka {to mladite,
bez razlika na polot, po pravilo, bile pot~ineti na postarite.
Sepak, vo Makedonija imalo i regioni (gi ima i denes) vo koi
ma{kite ~lenovi, bez razlika na vozrasta, imaat povisok rang
vo odnos na `enskite ~lenovi. 3
Op{tata nepovolna polo`ba na `enata vo patrijarhalnoto
semejstvo na selo e rezultat, pred sé, na privatniot karakter
na sredstvata za proizvodstvo. Imeno, `enata aktivno
raboti na posedot na svojot ma`, a istovremeno taa e i doma-
}inka pri {to gi izvr{uva i site najva`ni doma{ni raboti. Podignuvaweto
i vospituvaweto na decata isto taka e nejzina
obvrska, a vo planiraweto na semejstvoto taa naj~esto ne u~estvuva.
4 Procesite na industrijalizacija i urbanizacija dovedoa
do krupni promeni vo celokupnata op{testvena struktura, pri
{to intenzivni promeni pretrpe i najintimnata i najzatvorena
op{testvena grupa - semejstvoto. Semejstvoto dolgo vreme
egzistira{e kako samodovolna op{testvena grupa vo ~ii ramki
li~nosta ne mo`e{e da gi afirmira svoite mo`nosti i kvaliteti.
Vo vakviot tip na semejstvo strogo be{e odredena polo`bata
i ulogata na sekoj nejzin ~len. 5
Eden od osnovnite determinatori za progresivnite promeni
vo re~isi site oblasti na semejniot `ivot pretstavuva
izmenetata polo`ba na `enata, ~ii tvore~ki sili sé pove}e se
osloboduvaat pri {to ñ ovozmo`uvaat zaedno so ma`ot da stane
ramnopraven faktor na sevkupniot socio-ekonomski razvoj
na op{testvoto. Kako najbitni faktori koi ovozmo`uvaat sé
pogolema ramnopravnost i emancipacija na `enata se obrazovanieto
i vrabotuvaweto koi voedno pridonesuvaat i za ekonomska
sigurnost na `enata.
Polo`bata na `enata vo semejstvoto na selo vo ova
istra`uvawe }e ja posmatrame preku slednive indikatori:
planirawe na semejstvoto, semejni odnosi i semeen sistem na
vrednosti i normi.
3
Vidi: Isto, str. 95, 96.
4
Vidi poop{irno: Dr Borislav Dimkovi¢, Dru{tveni polo`aj seoske
`ene,Sociologija sela, br.63-64, 1979.
5
Vidi: Zagorka Golubovi}, Porodica kao qudska zajednica, Naprijed, Zagreb.

1. Planirawe na semejstvoto
Planiraweto na semejstvoto pretstavuva organizirano
dejstvuvawe na reproduktivnata funkcija na semejstvoto i toa,
kako od strana na op{testvoto, taka i od strana na semejstvoto.
Me|utoa, toa vlijanie ne se odviva na institucionalno, tuku na
semejno nivo. Negova osnovna cel e pogolema humanizacija na
ovaa semejna funkcija, pri {to planiraweto na semejstvoto se
karakterizira so "demografska neutralnost". Imeno, ma`ot i
`enata vo ramkite na semejnata grupa bi trebalo slobodno da
odlu~uvaat za brojot na ra|awata imaj}i gi predvid ne samo
sopstvenite, tuku i po{irokite op{testveni mo`nosti i potrebi.
Vakvata cel mo`e da se postigne so pogolema demokratizacija
na semejnite odnosi, pred sé, pome|u ma`ot i `enata, {to
podrazbira i zgolemuvawe na nivnite znaewa od oblasta na
biolo{kata reprodukcija. Preku planiraweto na semejstvoto,
koe se ostvaruva kako osnovno ~ove~ko pravo, op{testvoto semejnata
grupa ja tretira kako "~ove~ka zaednica" po~ituvaj}i ja
specifi~nosta na semejstvoto kako osnovna, odnosno primarna
op{testvena grupa.
Bidej}i na op{tata fizionomija na semejstvoto, kako i
na mestoto na `enata vo nego, golemo vlijanie ima reproduktivnoto
odnesuvawe na `enata, vo na{eto istra`uvawe se obidovme
da gi utvrdime nastanatite promeni vo stavovite na
`enata vo odnos na ova pra{awe, koi vo golema mera ja determiniraat
i nejzinata polo`ba vo ruralnoto semejstvo.
Od dosega{nite istra`uvawa na ovaa problematika, poznato
e deka promenite vo reproduktivnoto odnesuvawe na `enata
se determinirani od pove}e faktori: obrazovni, socioprofesionalni,
etni~ki i dr.
Ovaa problematika vo sprovedenoto nau~no istra`uvawe
ja obrabotivme preku postavuvawe na nekolku pra{awa na
ispitanicite.
Na postavenoto pra{awe: Kolku deca bi (ste) sakale da
imate pred stapuvaweto vo brak, op{tata distribucija na odgovorite
{to gi dale ispitanicite e slednata:

Br %
Edno dete 20 2,5
Dve deca 356 44,5
Tri deca 214 26,8
^etiri deca 86 10,8
Pet i pove}e deca 4 0,5
Ne sum razmisluvala 120 15,0
Vkupno 800 100,0
Navedenite podatoci nedvosmisleno poka`uvaat deka i
vo ruralnite podra~ja na Makedonija ve}e se sogledani i spoznaeni
site prednosti na planiraweto na semejstvoto. I pokraj
toa {to navedenite podatoci vsu{nost pretstavuvaat deklarativni
stavovi na anketiranite `eni vo ruralnite sredini, sepak
vakvata op{ta tendencija ja potvrduvaat i site na{i dosega{ni
istra`uvawa realizirani vo ISPPI, kako i oficijalnite
statisti~ki podatoci. Faktot {to pove}e od dve tretini od
anketiranite `eni se opredeluvaat za natalitet do tri deca
indirektno zboruva za progresivnite promeni vo polo`bata na
`enata vo semejstvoto. Toa doveduva do konstituirawe na nov
model na semejstvo sprema koj se planira ra|awe najmnogu do
tri deca so {to se sozdavaat i neophodnite preduslovi za postepen
premin od patrijarhalno vo sovremeno semejstvo, so {to
sé pove}e doa|a do izraz i emancipacijata na `enata.
Poznato e vo naukata deka stavovite na `enata za nejzinoto
reproduktivno odnesuvawe se tesno povrzani so nejzinata
vozrast. Taka na primer, dodeka anketiranite `eni na vozrast
od 18 do 29 godini samo vo 8,1% slu~ai bi se opredelile za
natalitet od 4-5 deca, dodeka nitu edna ne bi se opredelila za
ra|awe na 6 i pove}e deca, a `enite ispitani~ki na vozrast od
60 i pove}e godini (i pokraj toa {to treba da se ima predvid
deka se anketirani samo 4 `eni na ovaa vozrast) vo 33, 7%
slu~ai preferiraat ra|awa na 4-5 deca, dodeka duri 50% od
niv se opredelile za ra|awe na 6 i pove}e deca.
Do pred nekolku decenii vo uslovi na op{ta ekonomska
nerazvienost, vo uslovi na dominacija na agrarnoto stopanstvo,
polo`bata na `enata vo semejstvoto bila posebno te{ka.
Patrijarhalnite semejni odnosi ja vrzuvale `enata za zemjo-

delskoto proizvodstvo, taa se gri`ela za vospituvaweto i odgleduvaweto
na decata, a osven toa `enata bila i doma}inka.
Denes, globalniot op{testven progres doveduva do sé
pogolema ramnopravnost me|u polovite {to }e bide predmet na
na{ata natamo{na analiza.
Dosega{nite nau~ni istra`uvawa poka`uvaat deka sfa-
}awata na `enata za brojot na ra|awata se determinirani i od
tipot na semejstvoto.
Tabela br:1 Stavovite na `enata za nejzinoto reproduktivno
odnesuvawe sprema tipot na semejstvoto
Broj na
Tip na semejstvoto
deca zemjod. me{ano nezemj.
Edno 0,7 3,4 0,8
Dve 43,4 43,4 50,4
Tri 25,0 29,1 18,7
4-5 12,5 11,4 5,7
6 i pove}e 0,0 0,8 0,0
Ne sum razm. 18,5 11,8 24,4
Vkupno 100 100 100
Najgolema sklonost kon povisok fertilitet poka`uvaat
`enite od zemjodelskite i me{anite semejstva, dodeka takvata
sklonost kaj `enite od nezemjodelskite semejstva e zna~itelno
poniska.
Ako se ima predvid faktot deka pogolemiot broj na deca
sozdava i pogolemi obvrski za roditelite, a poznato e deka
tovarot okolu nivnoto zgri`uvawe i vospituvawe vo ruralnite
sredini na Makedonija prete`no pa|a na `enata koja kaj zemjodelskite
i me{anite semejstva istovremeno e anga`irana i na
izvr{uvaweto na zemjodelskite raboti, jasno e deka polo`bata
na `enata vo ovie semejstva e mnogu ponepovolna vo odnos na
`enata od nezemjodelskite semejstva koja naj~esto ja ima edinstveno
ulogata na doma}inka.
Me|utoa, reproduktivnoto odnesuvawe na `enata, a so
samoto toa i planiraweto na semejstvoto, tesno e povrzano i so
etni~kata pripadnost na `enata, odnosno na semejstvoto. Vakvata
konstatacija ja potvrduvaat podatocite od site dosega{ni

istra`uvawa od ovaa oblast, a taa se potvrduva i so podatocite
od slednata tabela:
Tabela :2 Stavovite na `enata za nejzinoto reproduktivno
odnesuvawe sprema etni~kata pripadnost
Broj
Etni~ka pripadnost
na deca Makedonka Albanka Tur~inka Srbinka Drugo
Edno 3,2 0,7 0,0 0,0 0,0
Dve 52,4 19,7 6,7 28,2 45,5
Tri 22,8 40,1 53,3 30,8 18,2
4-5 6,4 25,4 20,0 20,5 9,1
6 i
pove}e 0,3 0,0 6,7 2,6 0,0
Ne
razmis. 14,8 14,1 13,3 17,9 27,3
Vkupno 100 100 100 100 100
Sprema toa, vo pogled na podgotvenosta i `elbata na
`enata za ra|awe, pome|u makedonskite i albanskite semejstva
postojat golemi razliki. U{te pred stapuvaweto vo brak, albanskata
`ena, za razlika od makedonskata, e spremna za pove-
}e ra|awa, {to od svoja strana ima golem pridones kon oddale-
~uvaweto od modelot na sovremeno semejstvo. Mo`e da se konstatira
deka reproduktivnoto odnesuvawe na albanskata `ena
koe se karakterizira so visok fertilitet se javuva kako eden
od faktorite koj go onevozmo`uva konstituiraweto na albanskoto
semejstvo vo spomenatiot sovremen tip na semejstvo, so
{to istovremeno e onevozmo`eno podobruvaweto na polo`bata
na `enata vo semejstvoto.
Od druga strana, spored navedenite podatoci, samo 6,4%
od Makedonkite izjavile deka pred stapuvawe vo brak sakale
da imaat po 4-5 i pove}e deca (za ovoj modalitet se opredelile
duri edna ~etvrtina od vkupno anketiranite `eni Albanki),
{to voedno zna~i deka `enata Makedonka pove}e ne se tretira
kako "niva po koja ma`ot go see semeto na `ivotot" (Bahofen).
Toa isto taka zna~i deka za nea, so ogled na prisutnata orientacija
kon planiraweto na semejstvoto, biolo{kata reprodukcija
pove}e ne pretstavuva osnovna i primarna funkcija.

Vedna{ da napomeneme deka spored dosega{nite istra-
`uvawa, kako i spored oficijalnite statisti~ki podatoci, vo
pogled na posakuvanite i fakti~ki rodenite deca, pome|u Makedonkite
i Albankite ne postojat golemi razliki. Poznato e
deka pomaliot broj na deca, odnosno planiraweto na semejstvoto,
zna~itelno ja olesnuva tradicionalno te{kata polo`ba na
`enata posebno vo selskoto semejstvo i voedno pretstavuva golem
~ekor napred kon nejzinata natamo{na emancipacija.
Vo natamo{nata analiza na empiriskiot materijal }e
navedeme u{te nekoi primeri koi uka`uvaat na progresivnite
promeni na polo`bata na `enata vo semejstvoto vo ruralnite
podra~ja na Makedonija. Stanuva zbor za vkorenetoto sfa}awe
koe dolgo vreme pretstavuvalo osnovna karakteristika na patrijarhalnoto
semejstvo na selo vo Makedonija, sprema koe osnovnata
i najva`nata funkcija na `enata vo semejstvoto ednostavno
se sostoela od ra|awe na {to pogolem broj na deca. Se
razbira, vo vakvite slu~ai ne mo`e da stane nitu zbor za nekakvo
organizirano planirawe na semejstvoto. Vsu{nost, "planiraweto
na semejstvoto" bilo naso~uvano kon ra|awe na pove}e
deca koi eden den }e bidat upotrebuvani kako neophodna rabotna
sila na zemjodelskiot imot od tatkoto. Pritoa, voop{to
ne se razmisluvalo za realnata polo`ba na `enata vo semejstvoto
koja bila na sosema nezavidno nivo.
Vo taa smisla, na postavenoto pra{awe: "Dali ma`ot
treba da ja ostavi `enata dokolku taa ne mo`e da rodi", od anketiranata
`enska populacija na selo dobiena e slednata
op{ta distribucija na odgovori:
Br %
Da 9 1,1
Mo`ebi vo nekoi slu~ai 89 11,1
Vo nikoj slu~aj 616 77,0
Ne znam 86 10,8
800,0 100,0
Sprema navedenite podatoci mo`e da se konstatira deka
spomenatiot, najblago re~eno, nehuman odnos kon `enata pove}e
ne postoi. Toa zna~i deka na `enata se gleda kako na ramnopravno
~ove~ko su{testvo koe{to vo nikoj slu~aj ne e predo-

dredeno samo za ra|awe deca, tuku taa ima i drugi kvaliteti.
Faktot {to odgovorite gi davale samite `eni u{te pove}e gi
potvrduva progresivnite promeni vo nivnata svest, kako i nivnata
podgotvenost za neprifa}awe na dolgovekovnata pot~ineta
polo`ba.
Sporeduvaj}i go ova pra{awe so drugi nezavisni varijabli
ne mo`evme da konstatirame nekoi pogolemi otstapuvawa
od navedenata op{ta distribucija na odgovori. Edinstveno
komparacijata po odnos na odgovorite na ova pra{awe pome|u
dvete najgolemi etni~ki grupi vo Makedonija, Makedoncite i
Albancite, poka`uvaat zna~itelni razliki. Imeno, dodeka za
`enite Makedonki vo 81% slu~ai ma`ot vo nikoj slu~aj ne
treba da ja ostavi svojata sopruga dokolku taa ne mo`e da rodi,
kaj `enite Albanki toj procent e zna~itelno ponizok - 58,5%.
Toa vo sekoj slu~aj zboruva za relativno poniskiot stepen na
emancipiranost na `enata Albanka, odnosno za nejzinata relativno
ponepovolna polo`ba vo ruralnite semejstva, iako vo
komparacija so nejzinata polo`ba od pred nekolku decenii jasno
se voo~livi niza promeni vo progresivna nasoka.
Treba da se napomene i toa deka vo patrijarhalnoto semejstvo
na selo vo Makedonija, osven toa {to osnovnata funkcija
na `enata se sostoe{e od ra|awe na {to pogolem broj na
deca, be{e posakuvano po mo`nost tie deca da bidat ma{ki.
Imeno, ma{kite deca vo tradicionalnite sredini vo ruralnite
semejstva bile posebno ceneti, pred sé zaradi toa {to tie
eden den trebalo da stanat naslednici na imotot od tatkoto.
Vo vrska so ovaa problematika na ispitani~kite im be-
{e postaveno slednoto pra{awe: "Dali `enata treba da prodol`i
so ra|awata sé dodeka rodi ma{ko dete".

Odgovorite na ova pra{awe se slednite:
Br %
Da 45 5,6
Mo`ebi vo nekoi slu~ai 130 16,3
Vo nikoj slu~aj 559 69,9
Ne znam 66 8,3
Vkupno: 800 100,0
I vo ovoj slu~aj o~igledni se progresivnite transformacii
kaj `enata vo ramkite na ruralnoto semejstvo, koi o~igledno
uka`uvaat na nejzinata sé ponaglasena emancipiranost.
@elbata za ra|awe na ma{ko dete re~isi bez isklu~ok e prisutna
vo patrijarhalnite sredini taka {to `enata bila pomirena
so takvite sostojbi. Od druga strana, `enskite deca se
smetale za pomalku vredni.
Vakvite recidivi, iako vo pomal obem, se prisutni i
denes. Vo toj kontekst, na odgovorite na `enite na ova pra{awe
odredeno vlijanie ima tipot na semejstvoto. Imeno poznato
e deka kaj zemjodelskite i, vo pomala mera, kaj me{anite semejstva
prevladuvaat patrijarhalnite semejni odnosi, dodeka kaj
nezemjodelskite semejstva, poradi karakterot na materijalnata
osnova na koja se zasnovaat, poprisutni se sovremenite semejni
odnosi. Vo taa smisla, dodeka 68% od anketiranite `eni
od zemjodelskite i me{anite semejstva smetaat deka `enata vo
nikoj slu~aj ne treba da prodol`i so ra|awata sé dodeka da rodi
ma{ko dete, ovoj procent kaj `enite od nezemjodelskite semejstva
e zna~itelno povisok - 77,2%.
Isto taka, mo`evme da utvrdime zna~itelna povrzanost
pome|u ova pra{awe i nacionalnata pripadnost na `enata.
Imeno, dodeka 76,9% od anketiranite `eni Makedonki se na
mislewe deka `enata vo nikoj slu~aj ne treba da prodol`i so
ra|awata ako ne rodila ma{ko dete, ovoj procent kaj `enite
Albanki e mnogu ponizok i iznesuva 45,1%. Zna~i, ma{kite
deca kaj albanskite semejstva sé u{te vo golema mera se pove}e
posakuvani od `enskite, {to uka`uva na stepenot na transformiranost
na albanskoto semejstvo i na polo`bata na `enata vo
nego. Toa isto taka uka`uva i na prakti~nata zastapenost na
planiraweto na semejstvoto.

Sepak, vo globalni ramki, i pokraj vakvite ostatoci od
pobliskoto minato, prilo`enite podatoci na nekoj na~in go signaliziraat
po~etokot na krajot na dominacijata na ma`ot vo
patrijarhalnoto semejstvo vo Makedonija i voedno go ozna~uvaat
po~etokot na sozdavawe na novo, sovremeno semejstvo, zasnovano
na humani i demokratski odnosi, vo koe `enata po svoite
prava, no i po svoite dol`nosti sé pove}e stanuva ramnopravna
so ma`ot.
2. Semejni odnosi
Mnogubrojnite odnosi koi{to se vospostavuvaat pome|u
~lenovite na semejstvoto vsu{nost pretstavuvaat edna od najzna~ajnite,
a voedno i najslo`enite sferi na semejstvoto i
toa, pred sé, poradi faktot {to toa pretstavuva osnovna i najintimna
op{testvena grupa.
Sé do pred nekolku decenii vo Makedonija dominirale
patrijarhalnite semejni odnosi, ~ii recidivi, vo pomala ili
pogolema mera, so razli~en intenzitet, se sre}avaat sé do dene{no
vreme. Treba da se napomene deka Makedonija relativno
docna se vklu~ila vo pari~noto stopanstvo kako i vo sovremenite
op{testveni dvi`ewa. Poradi toa i promenite vo semejniot
`ivot bile nezabele`itelni. Semejnite odnosi bile regulirani
na specifi~en patrijarhalen na~in, so evidentna prisutnost
na odredena humana dimenzija. Semejnite odnosi se karakterizirale
so smirenost i discipliniranost, a polo`bata
na `enata gi zadr`ala site elementi na tradicionalnata
principielna pot~inetost. 6
Me|utoa, poznato e deka nastanatite krupni promeni vo
globalniot op{testven sistem kaj nas, kako {to napomenavme i
vo vovedniot del, imaa silno vlijanie i na menuvaweto na semejnite
odnosi, taka {to avtoritativnite odnosi, odnosno odnosite
koi se karakteriziraa so pot~ineta uloga na `enata vo
semejstvoto, sé pove}e se gubat i im otstapuvaat mesto na odnosite
na ramnopravnost pome|u site ~lenovi na semejstvoto, a
posebno pome|u ma`ot i `enata.
6 Vidi: Vera Erlih, Op. cit., str. 430.

So ogled na karakterot na raspolo`livite empiriski
podatoci, vo analizata {to pretstoi, osven kvantitativniot,
}e go primenime i kvalitativniot, odnosno sodr`inskiot pristap,
koj ovozmo`uva, pokraj strukturnata dimenzija, da bide sogledana
i sodr`inskata strana na semejnite odnosi, vo ovoj
slu~aj odnosite pome|u sopruzite, kako i pome|u roditelite i -
decata, od {to neposredno }e mo`e da se sogleda i polo`bata
na `enata vo ruralnite semejstva.
Najnapred, kako indikator za utvrduvawe na polo`bata
na `enata vo semejstvoto }e ni poslu`at odgovorite na ispitani~kite
vo vrska so odnesuvaweto na ma`ot kon `enata vo momentite
na nesoglasuvawe.
Istra`uva~kite empiriski podatoci uka`uvaat na slednata
sostojba:
Br %
Se kara, vika 243 30,4
Izleguva od doma 182 22,8
Mol~i, pu{i, pie 88 11,0
Me tepa, pcue 9 1,1
Ne se luti 148 18,5
Nema soprug 79 9,9
Bez odgovor 51 6,4
Vkupno: 800 100
Sprema patrijarhalnite semejni normi, grubiot odnos na
ma`ot kon `enata koj naj~esto preminuval i vo fizi~ko presmetuvawe
se smetal za sosem normalno odnesuvawe zatoa {to
edinstveno na toj na~in mo`elo da se sogleda koj e "gazda" vo
semejstvoto.
Pri postavuvaweto na ova pra{awe bevme svesni deka
~ovekot po svojata generi~ka su{tina pome|u drugoto e i "semejno
su{testvo," odnosno odredeni intimni pra{awa po sekoja
cena nastojuva da gi zadr`i vo semejnite ramki. Pritoa, smetame
deka navedenite podatoci se posebno interesni, dotolku
pove}e ako se ima predvid deka dosega{nite sociolo{ki istra`uvawa
vo Makedonija voop{to ne go doprele ova isklu~itelno
zna~ajno podra~je na semejniot `ivot, koe vo kraen slu~aj
go opredeluva i samiot tip na semejstvoto.

Podatocite ni otkrivaat evidentni promeni vo ovaa
sfera od semejniot `ivot. Posebno e voo~livo drasti~noto
opa|awe na ekstremnoto odnesuvawe na ma`ot kon `enata (tepawe,
pcuewe), {to be{e dominantna i mnogu ~esta forma na
odnesuvawe vo tradicionalnoto patrijarhalno semejstvo vo ruralnite
podra~ja. Imeno, direktnoto agresivno odnesuvawe na
ma`ot, {to vo vakvi slu~ai bila normalna i voobi~aena praktika
vo patrijarhalnite sredini, vo semejstvata vo ruralnite
podra~ja vo Makedonija skoro i da ne e zastapena, taka {to taa
mo`e da se posmatra kako recidiv od minatite vremiwa. Od
druga strana, i pokraj postoeweto na odredena konfliktna situacija,
mo{ne visok e procentot na miroqubivo odnesuvawe
na ma`ot kon `enata, {to vo sekoj slu~aj zna~i deka semejnite
odnosi stanuvaat sé posovremeni, odnosno deka polo`bata na
`enata vo ruralnite semejstva na Makedonija poka`uva tendencija
na progresivni promeni.
Od podelbata na rabotata pome|u ~lenovite na semejstvoto
okolu izvr{uvaweto na doma{nite raboti isto taka mo-
{ne egzaktno mo`e da se utvrdi polo`bata na `enata na semejstvoto
na selo. Imeno, vakvata podelba na rabotata pretstavuva
primaren odnos vo semejstvoto od koj vo pogolema ili pomala
mera se determinirani i ostanatite semejni odnosi.
Razli~nata zastapenost vo u~estvoto na ~lenovite na
semejstvoto okolu izvr{uvaweto na doma{nite raboti pretstavuva
va`na komponenta po koja sovremenoto semejstvo se razlikuva
od patrijarhalnoto. Imeno, dodeka za sovremenite semejni
odnosi e karakteristi~na nivnata egalizacija, odnosno pribli`no
podednakvo u~estvo na ma`ot i `enata okolu izvr{uvaweto
na doma{nite raboti, za patrijarhalnite semejni odnosi
karakteristi~na e pot~inetata polo`ba na `enata vo odnos
na ma`ot, taka {to i izvr{uvaweto na doma{nite raboti pretstavuva
obvrska, pred sé, na `enata.
So cel da gi utvrdime globalnite sostojbi na ova podra~je,
na ispituvanata populacija im be{e postaveno pra{aweto:
"Kakva e podelbata na doma{nite obvrski vo Va{eto semejstvo?"
Pritoa anketiranite `eni vo sprovedenoto istra`uvawe
gi dale slednite odgovori:

Br %
Site raboti gi izvr{uvam sama 162 20,3
Vo pomal obem mi pomagaat i
drugite ~lenovi 275 34,4
Ramnopravno se podeleni pome|u
site ~lenovi na semejstvoto 337 42,1
Nemam re~isi nikakvi obvrski 11 1,4
Imam ku}na pomo{ni~ka 1 0,1
Bez odgovor 14 1,8
----------------------------------------------------------------------------------
Vkupno: 800 100
Sprema ovie podatoci, i pokraj ostatocite od minatoto,
sovremenite semejni odnosi na selo vo Makedonija se nao|aat
vo poln zamav. Imeno, kaj sekoe petto anketirano semejstvo site
doma{ni raboti gi izvr{uva isklu~ivo `enata, {to jasno
zboruva za nejzinata preoptovarenost i pot~inetost, odnosno
za nejzinata te{ka i nepovolna polo`ba vo semejstvoto, so {to
u{te edna{ e potvrdeno prisustvoto na patrijarhalnite ostatoci
vo semejniot `ivot. Sepak, podatokot spored koj pribli`no
kaj polovinata od ruralnite semejstva doma{nite raboti
ramnopravno se podeleni na site ~lenovi na semejstvoto nedvosmisleno
ja otkriva tendencijata na zabrzano menuvawe na
nejzinata tradicionalna pot~ineta polo`ba, kako i na nejzinoto
sé pogolemo pribli`uvawe i izedna~uvawe so polo`bata i
semejniot avtoritet {to so vekovi bil isklu~iva privilegija
na ma`ot.
Doveduvaj}i go ova pra{awe vo vrska so drugi nezavisni
varijabli, dojdovme do odredeni interesni, no vo sekoj slu~aj ,
o~ekuvani soznanija.
Imeno, zemaj}i ja predvid vozrasta na anketiranite
`eni, mo`evme da konstatirame deka najdemokratski semejni
odnosi po odnos na ova pra{awe se sre}avaat kaj `enite na

vozrast od 18 do 29 godini. Od vkupniot broj anketirani `eni
na ovaa vozrast duri 58% odgovorile deka doma{nite raboti
ramnopravno se podeleni pome|u site ~lenovi na semejstvoto.
Ovoj procent na dadeni odgovori na istoto pra{awe kaj `enite
od vozrasnata grupa nad 60 godini e daleku ponizok i iznesuva
36%. Toa jasno poka`uva deka nositeli, odnosno konzervatori
na patrijarhalnite semejni odnosi se, prete`no, pripadnicite
na postarata generacija, dodeka sovremenite semejni odnosi,
koi voedno zna~at i podobra polo`ba na `enata vo semejstvoto,
prete`no se povrzani so pomladata generacija.
Isto taka, zna~itelna diferencijacija vo odgovorite na
anketiranite `eni na selo e prisutna i so ogled na nivnata nacionalna
pripadnost. Taka, dodeka re~isi polovinata od anketiranite
`eni Makedonki (48%) izjavile deka doma{nite obvrski
vo semejstvoto ramnopravno se podeleni pome|u site ~lenovi,
odgovorite {to gi dobivme po ova pra{awe od `enite
Albanki zna~itelno se razlikuvaat. Samo 21% od niv odgovorile
deka vo nivnite semejstva postoi ramnopravnost pri podelbata
na doma{nite raboti. Iako i kaj albanskite semejstva
o~igledni se krupnite progresivni promeni vo site sferi od
semejniot `ivot, sepak navedeniot podatok ja otkriva relativno
pogolemata zatvorenost i otpornost od op{testvenite vlijanija
na albanskoto semejstvo vo komparacija so makedonskoto.
Toa sekako e rezultat, pred sé, na silnata tradicija koja uporno
nastojuva da ja odr`i pot~inetata polo`ba na `enata vo albanskoto
semejstvo voop{to, a posebno na selo.
Vsu{nost, polo`bata na `enata vo semejstvoto mo`e mo-
{ne uspe{no da se sogleda, ako se zeme predvid avtoritetot
{to taa go u`iva vo ramkite na semejnata grupa.
Treba da se napomene deka avtoritetot na roditelite vo
semejstvoto sé do pred 2-3 decenii bil neprikosnoven. Vo toj
kontekst posebno bil izrazen avtoritetot na ma`ot, dodeka avtoritetot
na `enata vo semejstvoto bil zna~itelno ponizok.
Taka na primer, o`enetiot sin ne smeel vo prisustvo na tatkoto
da sedi, da pu{i, da pie ili pak da razgovara so `enata.
Obi~aj bilo decata da im baknuvaat raka na tatkoto, majkata,
dedoto i sl. Vo vakvite patrijarhalni sredini stanuvalo zbor

za t.n. "priroden avtoritet", odnosno vo izvesna smisla za vrodeno
~uvstvo na pot~inetost sprema postarite. 7
Izmenetite globalni op{testveno-ekonomski priliki vo
Makedonija se osnovni pri~ini za promenite na polo`bata na
`enata vo semejstvoto. Vo taa smisla i promenite vo semejniot
avtoritet treba da se doveduvaat vo vrska so sevkupnite promeni
nastanati pod vlijanie na spomenatite procesi na industrijalizacija
i urbanizacija. Promenite vo ekonomskata osnova
na semejstvoto (vrabotuvawe nadvor od zemjodelskiot imot i
sl.) doveduvaat do radikalni promeni i vo semejnite odnosi.
Avtoritetot na glavata na semejstvoto sé pove}e go gubi porane{noto
zna~ewe, taka {to vo sovremenoto semejstvo vo Republika
Makedonija sé pove}e se slu{a glasot i na ostanatite
~lenovi.
Sepak, i pokraj navedenite promeni vo globalnata op-
{testvena struktura koi imaat golemo vlijanie i vrz semejstvoto
i semejnite odnosi, sé u{te i vo sovremenite priliki,
posebno vo selskite sredini, egzistiraat odredeni faktori
koi ja onevozmo`uvaat pozabrzanata egalizacija na semejnite
odnosi.
Vo ova istra`uvawe, promenite vo semejniot avtoritet
od koj e determinirana i polo`bata na `enata vo semejstvoto
najnapred }e gi utvrdime preku semejnite odnosi koi se vospostavuvaat
preku rakovodeweto so semejniot buxet.
Semejniot buxet pretstavuva eden od najbitnite komponenti
na semejniot `ivot voop{to. Vedna{ treba da se naglasi
deka edna od glavnite karakteristiki na patrijarhalnoto semejstvo
e i taa {to so sevkupniot semeen buxet rakovodi isklu-
~ivo ma`ot zatoa {to se smeta deka `enata ednostavno ne e
sposobna da izvr{uva takvi zna~ajni raboti. Vakviot odnos kon
semejniot buxet ostava svoj pe~at i na semejnite odnosi vo celina
kako i na polo`bata na `enata.
Me|utoa, procesot na industrijalizacija menuvaj}i ja
ekonomskata osnova na patrijarhalnoto semejstvo doveduva do
krupni promeni vo polo`bata na `enata i vo ovaa sfera na semejniot
`ivot. Taka, za industriski razvienite op{testva, odnosno
za sovremenoto semejstvo e karakteristi~no toa {to
7 Vidi: Vera Erlih, Op.cit., str.32, 38,47.

`enata pri rakovodeweto so semejniot buxet stanuva sé poramnopravna
so ma`ot.
Vakvite promeni koi od svoja strana doveduvaat do intenzivna
transformacija na tradicionalnata nepovolna i pot-
~ineta polo`ba na `enata na selo se prisutni i vo Republika
Makedonija. Silniot intenzitet na vakvite promeni nedvosmisleno
go potvrduvaat i podatocite od na{eto istra`uvawe.
Na pra{aweto: "Koj rakovodi vo Va{eto semejstvo so semejniot
buxet?", odgovorite na ispitani~kite celosno odat vo
prilog na prethodnite konstatacii.
Br %
@enata i ma`ot 600 75,0
Decata 11 1,4
Site ~lenovi na semejstvoto 169 21,1
Bez odgovor 20 2,5
----------------------------------------
Vkupno: 800 100
O~igledno e deka vo dene{noto selsko semejstvoto vo
Republika Makedonija procesot na egalizacija na semejnite odnosi
vo odnos na ova pra{awe e vo poln zamav. Sé pogolemata
ramnopravnost na `enata so ma`ot vo pogled na rakovodeweto
so semejniot buxet zboruva za nastanati krupni progresivni
promeni vo mestoto i ulogata na `enata vo ruralnoto semejstvo.
Edna od pri~inite za vakvite promeni na `enata, vo smisla
na drasti~no zgolemuvawe na nejziniot semeen avtoritet,
sekako e i taa {to vo steknuvaweto na dohodot osven ma`ot
u~estvuva i `enata, kako i drugite ~lenovi na semejstvoto. 8
Od sociolo{ka gledna to~ka, eden od najsigurnite indikatori
za utvrduvawe na karakterot na semejnite odnosi, odnosno
na semejniot avtoritet, bez somnenie pretstavuva donesuvaweto
na pova`ni odluki vo semejstvoto.
Treba da se ima predvid pri analizata na semejnite odnosi
i vo ovie ramki na semejniot avtoritet, deka tie, osven od
socio-ekonomskite i kulturnite obele`ja na semejstvoto, vo
golema mera se determinirani i od karakteristikite na sama-
8
Vidi: Ru`a First, Struktura autoriteta u seoskim doma}instvima,
Sociologija sela, br.7, 1969.

ta li~nost na sopruzite. Imeno, semejnite odnosi koi voedno
pretstavuvaat i najintimni odnosi {to voop{to mo`at da se
vospostavat vo edna op{testvena zaednica, se li~ni odnosi
pome|u intimno povrzani poedinci, odnosno toa se neinstitucionalizirani
odnosi. 9 Vo ovaa prilika samo }e napomeneme
deka, sepak, vlijanieto na li~nosta vrz semejnite odnosi ne
mo`eme da go posmatrame odvoeno od ostanatite globalni karakteristiki
na semejstvoto koi vo golema mera go odreduvaat
dejstvuvaweto na poedincite.
Vo sekoj slu~aj, dosega{nite sociolo{ki istra`uvawa
na semejstvoto potvrduvaat deka vo tradicionalnite semejstva
site pova`ni odluki vo semejstvoto gi donesuval ma`ot. Isto
taka, istra`uvawata od ovaa oblast uapatuvaat na konstatacijata
deka vo nerazvienite regioni, vo komparacija so razvienite,
promenite vo semejnite odnosi i semejniot avtoritet se
mnogu poslabi. Pri toa, pome|u dvete ekstremni to~ki na avtoritet
- patrijarhalen i egalitaren, postoi cela niza na preodni
formi. 10
Edna od pova`nite odluki vo semejstvoto sekako pretstavuva
odlu~uvaweto za kupuvawe na povredni raboti.
Sli~no kako i vo dosega{noto izlagawe, najnapred smetame
deka, zaradi komparacija so sega{nite sostojbi na strukturata
so semejniot avtoritet vo Republika Makedonija, e potrebno
da se potsetime na karakteristikite na dvata ekstremni
tipovi na semejni odnosi.
Imeno, za ekstremno patrijarhalnite semejni odnosi karakteristi~no
e toa {to za kupuvawe na site pova`ni raboti
vo semejstvoto kone~nata odluka ja donesuva ma`ot. Od druga
strana, za ekstremno sovremeni semejni odnosi se smetaat onie
kaj koi za kupuvawe na povredni raboti vo semejstvoto, ramnopravno
odlu~uvaat site vozrasni ~lenovi vo semejstvoto, a posebno
neposredno zainteresiranite. Za nas posebno zna~ajno e
da ja sogledame ulogata i polo`bata na `enata vo odnos na ova
pra{awe.
Vo vrska so odlu~uvaweto za kupuvawe na povredni
raboti vo semejstvoto, sprema raspolo`livite empiriski poda-
9 Vidi: Zagorka Golubovi¢, Porodica kao qudska zajednica, Naprijed, Zagreb,
1981, str. 187 i ponatamu.
10 Vidi: Ru`a First: Op.cit.

toci dobieni preku istra`uvaweto, vakvata odluka ja donesuvale
slednite ~elenovi na semejstvoto:
Br %
Ma`ot 155 19,4
@enata 62 7,8
Ma`ot i `enata 386 48,3
Site ~lenovi na semejstvoto 184 23,0
Bez odgovor 13 1,6
----------------------------------
Vkupno: 800 100
Rezultatite od sprovedenoto istra`uvawe, pome|u drugoto,
ovozmo`uvaat dobivawe na eden uvid vo polo`bata vo
koja se nao|a `enata vo semejstvoto na selo vo Republika Makedonija.
Ovoj horizontalen presek na semejnite odnosi, odnosno
semejniot avtoritet, otkriva golemi promeni vo pogled na
strukturata na avtoritetot. Dodeka do pred 2-3 decenii, pri
kupuvaweto na povredni raboti vo semejstvoto, dominira{e
avtoritetot na tatkoto 11 , denes negoviot avtoritet e rapidno
opadnat, taka {to pri kupuvaweto na povredni raboti, toj sé
pove}e se konsultira so `enata, odnosno sé pomalku odlu~uva
sam. Toa istovremeno zna~i golem porast na avtoritetot na `enata
vo semejstvoto na selo, na nejzinata sé pogolema ramnopravnost
so ma`ot, {to uka`uva na golemi progresivni promeni
na nejzinata polo`ba vo semejstvoto, vo smisla na sé pogolema
egalizacija na semejnite odnosi.
Sepak, ako se zeme predvid nacionalnata pripadnost na
semejstvoto se dobiva ne{to poinakva distribucija na avtoritetot
pome|u ~lenovite na semejstvoto.
11 Vidi poop{irno: Naum Matilov, Promenite na sovremenoto semejstvo vo
Makedonija, doktorska disertacija, Filozofski fakultet, Beograd, 1990.

Tabela br. 3. Kupuvawe na povredni raboti vo semejstvoto
sprema nacionalnata pripadnost na semejstvoto
Nacionalna
Koj odlu~uva za kupuvawe na povredni raboti
Ma`ot Site
pripad.
Bez
Ma`ot @enata i ~l. na
odgovor
`enata sem.
Vkupno
Makedonska
16,2 5,7 48,9 27,7 1,5 100,0
Albanska 32,4 14,8 48,6 2,1 2,1 100,0
Turska 53,3 6,7 26,7 13, 3 0,0 100,0
Srpska 10,3 15,4 33,3 38,5 2,6 100,0
Drugo 9,1 0,0 90,1 0,0 0,0 100,0
So ogled na toa {to rezultatite izrazeni vo apsolutni
broevi kaj ostanatite semejstva se mnogu niski, taka {to i
izvedenite zaklu~oci bi bile problemati~ni, od ovaa tabela
}e gi komentirame samo rezultatite od makedonskite i
albanskite semejstva.
I pokraj toa {to procentot na odlu~uvawe za kupuvawe
na povredni raboti kaj `enata Albanka e relativno visok, sepak,
podatokot spored koj procentot kaj albanskite semejstva
vo koi pri odlu~uvaweto vo semejstvoto dominira ma`ot e
dvojno povisok od onoj kaj makedonskite semejstva, zboruva
deka avtoritetot na tatkoto e najsilen kaj albanskite semejstva.
Osven toa, kaj albanskite semejstva, za razlika od makedonskite,
samo vo nezna~itelen broj na slu~ai pri odlu~uvaweto
za kupuvawe na pova`ni raboti se vklu~eni site ~lenovi
na semejstvoto, {to zna~i deka avtoritetot vo ramkite na semejstvoto
e skoncentriran kaj roditelite, odnosno kaj majkata i
tatkoto, {to e edna od karakteristikite na patrijarhalnite
semejstva. Toa isto taka zna~i deka i procesot na egalizacija
na semejnite odnosi kaj albanskite semejstva vo komparacija so
makedonskite se odviva so pobavno tempo.
Ako go zememe predvid tipot na semejstvoto, mo`eme da
konstatirame deka avtoritetot na ma`ot, sosema o~ekuvano, e
najdominanten kaj zemjodelskite semejstva (27,0%), dodeka toj e
relativno najslab kaj nezemjodelskite semejstva (16,3%). Od
druga strana, avtoritetot na `enata e najslab kaj zemjodelskite
semejstva (4,6%), dodeka toj e relativno najsilen kaj ne-

zemjodelskite semejstva (13,0%). Vo ovj slu~aj me{anite semejstva
se javuvaat kako eden vid na preodna forma pome|u
spomenatite semejstva. Imeno, poznato e deka kaj zemjodelskite
semejstva so ogled na karakterot na sopstvenosta dominiraat
patrijarhalnite semejni odnosi, kade {to, kako {to spomenavme,
od pove}e pri~ini, polo`bata na `enata e mnogu nepovolna.
Od druga strana, dominacijata na sovremenite semejni
odnosi kaj nezemjodelskite semejstva pridonesuvaat polo`bata
na `enata da bide na edno relativno zadovolitelno nivo.
Promenite vo strukturata na semejniot avtoritet, a vo
toj kontekst i promenite vo polo`bata na `enata vo semejstvoto,
}e gi prezentirame i preku utvrduvawe na karakterot na semejnite
odnosi koi se vospostavuvaat pri donesuvaweto na odluka
vo vrska so ma`eweto ili `eneweto vo semejstvoto.
Treba da potencirame deka vo ne taka dale~noto minato,
ova pra{awe se re{avalo na tradicionalen na~in. Imeno, roditelite,
a naj~esto tatkoto, neposredno odlu~uvale za ma`eweto
ili `eneweto na nekoj ~len od semejstvoto. Sekoe pogolemo
otstapuvawe od ova op{to prifateno pravilo se smetalo za
svoeviden eksces. Pritoa, samite mladi koi neposredno bile
zainteresirani za `eneweto ili ma`eweto, pri izborot na
bra~niot drugar nemale re~isi nikakvo vlijanie taka {to na
ovoj plan tie bile vo sosema podredena polo`ba.
Vo toj kontekst zboruvaj}i za odlu~uvaweto pri izborot
na bra~niot drugar vo patrijarhalnite sredini, vklu~uvaj}i ja
i Makedonija, Vera Erlih napomenuva deka vo vakvite sredini
pri izborot na bra~niot drugar odlu~uvaat re~isi isklu~ivo
roditelite na mladite, dodeka misleweto na mladite vo toj
pogled e isklu~eno. 12
Me|utoa, vo sovremenite uslovi na `iveewe, duri i vo
ruralnite semejstva, semejnite odnosi i semejniot avtoritet
pretrpele krupni promeni koi napolno se razlikuvaat od prethodnite
sostojbi.
Vo taa smisla, na pra{aweto: "Koj vo Va{eto semejstvo
odlu~uva za ma`eweto ili `eneweto", se dobieni slednite
rezultati:
12 Vidi: Vera Erlih, Op. cit., str. 146.

Br %
Ma`ot 13 1,6
@enata 8 1,0
Ma`ot i `enata 77 9,6
Samite mladi 602 75,3
Site ~lenovi na sem. 41 5,1
Nema deca 38 4,8
Bez odgovor 21 2,6
-----------------------------------------
Vkupno: 800 100
Podatocite od istra`uvaweto poka`uvaat mo{ne interesni
sovremeni struewa vo semejniot `ivot koi dovele do razoruvawe
na starite patrijarhalni odnosi i sfa}awa kako i do
razoruvawe na starata struktura na semejniot avtoritet. Vo
ovoj slu~aj, podatokot spored koj samo vo nezna~itelen broj na
slu~ai `enata odlu~uva za stapuvaweto vo brak na mladite ne
treba da se posmatra izolirano od globalnite tendencii zatoa
{to taka protolkuvan toj ne mo`e da pretstavuva nikakov
indikator za sogleduvawe na polo`bata na `enata vo semejstvoto.
Imeno, vo patrijarhalnoto semejstvo, ova pra{awe (stapuvaweto
vo brak na mladite) bilo vo isklu~iva nadle`nost
na roditelite. Sega{nite sostojbi, spored koi za stapuvaweto
vo brak odlu~uvaat, pred sé, samite mladi, pretstavuva golem
~ekor napred kon sé pointenzivnoto osovremenuvawe na semejnite
odnosi, {to voedno zna~i deka i polo`bata na `enata vo
semejstvoto na selo gi sledi istite tie progresivni tendencii.
Polo`bata na `enata vo semejstvoto mo`e da se sledi i
preku odlu~uvaweto vo vrska so raboteweto i raznite drugi
vidovi na pomagawe na decata vo ramkite na semejnata grupa.
Ako za komparacija go zememe ekstremno patrijarhalniot tip na
semejstvo, odnosno ekstremno patrijarhalnite semejni odnosi,
}e konstatirame deka tatkoto e toj koj ima isklu~ivo pravo da
odlu~uva i da gi odpredeluva rabotnite zada~i na decata. Vo
toj pogled, misleweto na `enata voop{to ne bilo zemano vo
predvid. Za dijametralno sprotivniot tip na semejni odnosi
edna od osnovnite karakteristiki e taa {to pri odlu~uvaweto
za doma{nite raboti na decata ramnopravno u~estvuva i

`enata, kako i drugite ~lenovi na semejstvoto, vklu~uvaj}i gi i
samite mladi. 13
Podatocite koi }e gi navedeme, }e ni ovozmo`at da
utvrdime kon koj tip na semejni odnosi se pobliski odnosite na
dene{noto semejstvo na selo vo Republika Makedonija, odnosno
kakvi promeni nastanale vo semejniot avtoritet, a so samoto
toa i vo polo`bata na `enata vo semejstvoto.
Imeno za rabotnite zada~i koi treba da im se dadat na
decata vo selskite semejstva odlu~uvale:
Br %
Ma`ot 62 7,8
@enata 170 21,3
Ma`ot i `enata 347 43,4
Site ~lenovi, drugi 164 20,5
Bez odgovor, nema deca 57 7,1
800 100
Od ovie podatoci jasno mo`e da se sogleda deka vo
sovremenite priliki vo odnos na ova pra{awe nastanale
krupni promeni. O~igledno e deka vo makedonskoto semejstvo
na selo, kako {to spomenavme vo pove}e navrati, sé pove}e se
probivaat sovremenite semejni odnosi koi vo golema mera pridonesuvaat
za podobruvawe na polo`bata na `enata. Vo odnos
na ova pra{awe `enata duri dominira nad ma`ot, odnosno vo
pogolemiot broj na slu~ai tokmu `enata gi opredeluva rabotnite
zada~i na decata {to dovolno zboruva za nejzinata promeneta
polo`ba, uloga i mesto {to go zazema vo dene{noto semejstvo
na selo. Sepak, vo najgolemiot broj na slu~ai ma`ot i `enata
ramnopravno, zaedni~ki odlu~uvaat za na~inot i vidot na
rabotnoto anga`irawe na decata vo semejstvoto. "Sovetuvaweto
na ma`ot so `enata ja poka`uva pozitivnata strana na raspa|aweto
na patrijarhalniot red..." 14
Polo`bata na `enata vo semejstvoto na selo }e se
obideme da ja utvrdime i preku analizata na semejnite odnosi
13 Vidi poop{irno: Naum Matilov, Ibidem.
14
Vidi: Vera Erlih, isto, str. 231.

koi se odnesuvaat na nejzinoto mesto i uloga pri odlu~uvaweto
za natamo{noto {koluvawe na decata.
Obrazovanieto na mladite vo sovremenite uslovi na `iveewe
e eden od najbitnite faktori od koi neposredno zavisi
ne samo horizontalnata tuku i vertikalnata podvi`nost na naselenieto,
posebno na selskoto. Vo tradicionalno zatvorenite
op{testveni sredini sevkupnite znaewa neophodni za vklu~uvaweto
vo procesot na proizvodstvoto, poedinecot gi steknuval
vo ramkite na semejstvoto. Obrazovanieto nadvor od semejstvoto,
vo dene{na smisla na zborot, bilo privilegija na pouglednite
semejstva koi voedno, i vo odnos na materijalnata
polo`ba se izdeluvale od ostanatite. Pritoa, pra{awata okolu
{koluvaweto na decata bile vo isklu~iva nadle`nost na
tatkoto.
Iako i denes, spored nekoi na{i porane{ni istra`uvawa,
vo odredeni tipovi na semejstva, posebno vo ruralnite sredini,
vo nezna~itelna mera sepak sé u{te se prisutni vakvi
sostojbi, sepak, za niv se zboruva kako za ostatok od starite
patrijarhalni semejni odnosi. Toa e potvrdeno i so rezultatite
od na{eto istra`uvawe.
Na postavenoto pra{awe: "Koj vo Va{eto semejstvo
odlu~uva za natamo{noto {koluvawe na decata?", op{tata
distribucija na dobienite odgovori e slednata:
Br %
Nema deca 51 6,4
Ma`ot 29 3,6
@enata 10 1,3
Ma`ot i `enata 198 24,8
Samite mladi 406 50,8
Site ~lenovi 97 12,1
Bez odgovor 9 1,1
------------------------------------------------------
Vkupno: 800 100
Prika`anite podatoci otkrivaat golemi promeni vo semejnite
odnosi vo odnos na ova pra{awe. Avtoritetot na tatkoto
kontinuirano opa|a, taka {to toj ve}e stanuva sé pove}e simboli~en.
Vsu{nost, vo konkretniov slu~aj, simboli~en e avtoritetot
i na `enata. Me|utoa, ako se ima predvid, spored pri-

lo`enite podatoci, deka stanuva zbor za op{ti progresivni
promeni vo semejstvoto vo celina, toa zna~i deka i polo`bata
na `enata vo semejstvoto e sovremena. Imeno, koga stanuva zbor
za pra{awa koi se od vitalno zna~ewe i interes za mladata
generacija, nivniot avtoritet pri odlu~uvaweto za sopstvenata
idnina i natamo{na perspektiva, nazadr`livo raste. Toa
zna~i deka vo konkretniov slu~aj, sli~no kako i vo prethodno
analiziranite pra{awa, navleguvaweto na novite demokratski
odnosi vo semejstvoto, odnosno nivnata egalizacija vo ovaa
zna~ajna sfera na semejniot `ivot koja ponatamu ima golemo
vlijanie na sevkupnata semejna struktura i semeen `ivot se odviva
so zasilen intenzitet. Pritoa, vakvite promeni se prisutni
kaj site tipovi na semejstva, bez razlika na nivnata etni~ka
pripadnost i sl. Vo tie ramki treba da se posmatraat i sovremenite
promeni na polo`bata na `enata vo semejstvoto na selo
vo Republika Makedonija.
3.Semejniot sistem na vrednosti i normi
Polo`bata na `enata vo semejstvoto mo`e da se utvrdi
i preku analizata na semejniot vrednosen sistem, odnosno preku
negovite promeni. Vrednosniot sistem vo semejstvoto, iako
na prv pogled ima avtonomen karakter, sepak e pod silno vlijanie
na po{irokoto globalno op{testveno ureduvawe. Pri izvr-
{uvaweto na odredeni konkretni ulogi vo semejnata grupa, poedinecot
vsu{nost se pridr`uva na vrednostite i normite koi,
vo pogolema ili pomala mera, se op{toprifateni vo dadeniot
istoriski period i koi se negov proizvod. Promenliviot karakter
na semejnite vrednosti i normi najdobro mo`e da se sogleda
niz nivniot dosega{en evolutiven razvitok, koj vo voop-
{tena smisla se dvi`el od patrijarhalen vrednosen sistem,
preku negovata "preodna" odnosno transformirana forma do
sovremen sistem na vrednosti i normi, koj isto taka e sklon
kon natamo{ni promeni. 15
15 Vidi poop{irno: D-r Olivera Buri¢-´ukovi¢: Promene u porodi~nom
`ivotu nastale pod uticajem `enine zaposlenosti, Institut dru{tvenih
nauka, Beograd, 1968, str.126-172, kako i d-r Slobodan Jak{i¢: Porodica u
sistemu vrednosti Jugoslavije, Savremena administracija, Beograd, 1978.

Me|utoa, za da stane personalna op{testvenata vrednost,
taa treba da bide prifatena od konkretnite poedinci.
Toa prifa}awe vo golema mera e determinirano od karakterot
na op{testvenata sredina.
Taka, vo uslovi na patrijarhalni semejni sredini, pri
dominacija na avtoritarni semejni odnosi, kaj mladite li~nosti
naj~esto se sozdava heteronomen vrednosen sistem, odnosno
se prifa}aat vrednosnite stavovi i normi nametnati od druga
avtoritarna li~nost, pri {to samostojnosta vo opredeluvaweto
na poedincite ne doa|a do izraz.
Od druga strana, kaj preodnite tipovi na semejstva kakvo
{to e na{eto, kako i kaj sovremenite tipovi, kade {to
vrednosnite opredelbi ne se nametnuvaat odnadvor kako gotova
rabota koja mora da bide prifatena, se sozdava avtonomen
vrednosen sistem vo koj dominira avtonomnosta na poedinecot.
Vo taa smisla semejstvoto ne treba da se sfati kako obi~en posrednik
pome|u op{testvoto i poedinecot, zatoa {to toa prenesuvaj}i
gi op{testvenite vrednosti i standardi na svoite ~lenovi
vodi smetka i za predispoziciite na poedincite poradi
{to niv gi prenesuva "alternativno", pritoa ostavaj}i ñ {iroki
mo`nosti na li~nosta za samostojno opredeluvawe. Sudirot
pome|u avtonomniot i heteronomniot vrednosen sistem {to e
~esto prisuten kaj roditelite vo semejstvata vo "preodniot"
period, ako e zasnovan na principielna osnova ima pozitivno
vlijanie na mladata generacija koja po svojata priroda e sklona
kon avtonomniot tip na vrednosen sistem. 16
Vo istra`uvaweto, promenite vo vrednosniot sistem gi
utvrdivme preku stavovite na anketiranite `eni vo ruralnite
sredini za odredeni pra{awa koi se od posebno zna~ewe za semejniot
`ivot. Tie voedno ni poslu`ija i kako indikatori za
sogleduvawe na promenite vo polo`bata na `enata vo selskite
semejstva.
Vo toj kontekst, od `enite-ispitani~ki vo selskite sredini
na Republika Makedonija be{e pobarano da se proiznesat
za toa kolku za niv li~no pri izborot na bra~niot drugar se va-
`ni stepenot na obrazovanieto, nacionalnata pripadnost, bogatstvoto
i veroispovedta na bra~niot drugar.
16
Vidi poop{irno: D-r Zaga Peri¢-Golubovi¢, Op. cit., str.197 i ponatamu.

Zna~eweto na obrazovanieto pri izbor na bra~en drugar
Br %
Ne e va`no 228 28,5
Malku e va`no 139 17,4
Sredno e va`no 144 18,0
Mnogu e va`no 266 33,3
Bez odgovor 23 2,9
-----------------------------------------
Vkupno: 800 100
Poznato e deka vo patrijarhalnite sredini brakovite po
pravilo se sklu~uvaat pome|u ma`ite i `enite koi se pripadnici
na ista klasa, narodnost, sloj, religija i sl. Vo taa smisla,
stepenot na obrazovanie, nacionalnata pripadnost i drugi
sli~ni komponenti, bile od presudno zna~ewe pri sklu~uvaweto
na brakot. Me|utoa, navedenite podatoci poka`uvaat deka
vo sovremeni uslovi sklopuvaweto na brak sé pove}e preminuva
vo li~na rabota na `enata na selo, {to voedno zna~i i napu{tawe
na stariot vrednosen sistem kade {to pome|u drugoto
i obrazovanieto na bra~niot drugar be{e mnogu zna~aen faktor
pri stapuvaweto vo brak. Vo konkretniov slu~aj, samo edna tretina
od anketiranite `eni obrazovanieto go smetaat za va`en
faktor pri izbor na bra~en drugar, dodeka ostanatite ne go
smetaat za odlu~uva~ki faktor. Opa|aweto na zna~eweto na
obrazovanieto pri sklu~uvaweto na brak poka`uva deka op-
{testvenite razliki pome|u polovite stanuvaat po~eten uslov
za otvorenost na op{testvenite sloevi i grupi kon heterogamija,
{to voedno pretstavuva i golem ~ekor napred kon pogolema
emancipacija na `enata na selo. 17
So drugi zborovi, toa zna~i deka osnovnata vrednost pri
sklopuvaweto na brakot kaj `enata vo sovremenoto semejstvo
na selo vo Republika Makedonija, sé pove}e pretstavuva zaemnata
naklonetost i simpatiite me|u partnerite, {to vo izvesna
smisla pretpostavuva osovremenuvawe i podobruvawe na polo`bata
na `enata vo semejstvoto kako i napu{tawe na stariot
17
Vidi: Ru`a Petrovi¢: Brak i dru{tvena stratifikacija, Sociologija, br.1-
2, Beograd, 1991, str. 234.

patrijarhalen vrednosen sistem i negovo sé pogolemo pribli-
`uvawe kon sovremeniot.
Treba da se napomene deka posebno golemi otstapuvawa
od ovaa op{ta distribucija na odgovorite (i toa kaj site spomenati
indikatori-obrazovanie, bogatstvo, nacionalna pripadnost,
veroispoved) se sre}avaat ako se zemat predvid etni~kite
karakteristiki na semejstvata. Poradi toa, vo natamo{noto
izlagawe dobienite rezultati od op{tite distribucii na site
ovie indikatori }e gi dovedeme vo vrska so etni~kata pripadnost
na semejstvoto.
Taka na primer, vo pogled na va`nosta na obrazovanieto
pri izborot na bra~niot drugar, dodeka duri edna tretina
(33,6%) od vkupno anketiranite `eni Makedonki izjavile deka
obrazovanieto na bra~niot drugar ne e va`no, ovoj procent kaj
anketiranite `eni Albanki iznesuva samo 6,3%. Od druga strana,
dodeka samo 23,3% `eni Makedonki se izjasnile deka pri
izborot na bra~niot drugar obrazovanieto e mnogu va`no, procentot
na `enite Albanki koi go dale istiot ovoj odgovor e ~etvorostruko
povisok - 81,7%. Od ovie odgovori mo{ne ilustrativno
mo`e da se sogleda ras~ekorot na makedonskoto semejstvo
pome|u patrijarhalniot i sovremeniot semeen vrednosen
sistem, kako i razlikite vo pogled na mestoto i ulogata na `enata
vo ovie dva razli~ni semejni vrednosni sistemi.
Zna~eweto na bogatstvoto pri izborot na bra~niot drugar:
Br %
Ne e va`no 216 27,0
Malku e va`no 116 14,5
Sredno e va`no 203 25,4
Mnogu e va`no 254 31,8
Bez odgovor 11 1,4
----------------------------------------
Vkupno: 800 100
Ovie podatoci, sli~no kako i prethodnite podatoci za
zna~eweto na obrazovanieto, potvrduvaat deka i bogatstvoto
na bra~niot partner pove}e ne pretstavuva odlu~uva~ki i najzna~aen
faktor pri sklu~uvaweto na brakot. Imeno, samo

ne{to pomalku od edna tretina od ispitani~kite bogatstvoto
na bra~niot partner go potenciraat kako mnogu va`en faktor
za stapuvawe vo brak. Treba da se napomene deka te{kata ekonomska
sostojba na semejstvata vo Republika Makedonija, posebno
vo ruralnite sredini e edna od pri~inite za vakvite odgovori.
Sepak, ostanatite dve tretini od anketiranata `enska
populacija na selo ne mu pridavaat golemo zna~ewe na bogatstvoto
na bra~niot partner pri stapuvaweto vo brak. Za niv
mnogu pozna~ajni se drugite osobini na bra~niot drugar koi ne
se vo direktna vrska so negovoto materijalno bogatstvo.
Me|utoa, kako {to spomenavme i prethodno, ako gi zememe
predvid odgovorite {to gi davale `enite pripadni~ki na
dvete najgolemi etni~ki grupi vo Republika Makedonija, makedonskata
i albanskata, }e utvrdime zna~ajni diferencijacii
na odgovorite vo odnos na ova pra{awe. Imeno, bogatstvoto pri
stapuvaweto vo brak ne e va`no kaj 31,0% od vkupno anketiranite
`eni Makedonki i samo kaj 4,9% od anketiranite `eni Albanki,
dodeka toa e mnogu va`no samo kaj 21,1% `eni Makedonki
i duri kaj 85,9% `eni Albanki.
Ovie pokazateli ja potvrduvaat nezavidnata uloga na
`enata Albanka vo semejstvoto, koja poradi op{tata te{ka polo`ba
vo semejnata zaednica vo brak stapuva re~isi isklu~ivo
od materijalni pri~ini. Eden od pozna~ajnite faktori koi pridonesuvat
za odr`uvawe na vakvite sostojbi sekako e i relativno
niskoto obrazovno nivo na `enata Albanka, kako i tradicionalnata
zatvorenost na albanskoto semejstvo i negova izoliranost
od op{testvenite vlijanija. Vo toj pogled, kaj makedonskite
semejstva se sre}avame so daleku poradikalno napu{-
tawe na pogore spomenatite vo osnova tradicionalni sfa}awa
(vo pogled na zna~eweto na obrazovanieto i bogatstvoto pri
stapuvaweto vo brak), {to voedno zna~i i pogolemo pribli`uvawe
kon sovremenite vrednosti i normi, a so samoto toa i polo`bata
na `enata Makedonka vo semejstvoto e zna~itelno popovolna.
Me|utoa, ako rezultatite od istra`uvaweto poka`uvaat
deka faktorite "stepen na obrazovanie" i "bogatstvo" ne se odlu~uva~ki
i najzna~ajni elementi pri sklu~uvaweto na brakot,
sepak, vo istiot ovoj kontekst, ako se zemat predvid zna~eweto
na faktorite "nacionalna pripadnost" i "veroispoved", se

dobivaat sosema porazli~ni soznanija. Imeno, iako vo na{eto
istra`uvawe stanuva zbor za deklarativni stavovi na `eniteispitani~ki
od ruralnite sredini, sepak golemoto zna~ewe
{to im se pridava na etni~kata pripadnost, kako i na veroispovedta
pri sklu~uvaweto na brakot, zboruva deka vo semejstvoto
vo golema mera se zadr`ani starite patrijarhalni vrednosti,
koi vo kraen slu~aj, vo pomala ili pogolema mera, ja onevozmo`uvaat
pogolemata transformacija na `enata.
Vakvata sostojba mo{ne uverlivo ja potvrduvaat i podatocite
od istra`uvaweto :
Zna~eweto na nacionalnata pripadnost pri sklu~uvaweto
na brakot:
Br %
Ne e va`no 27 3,4
Malku e va`no 43 5,4
Sredno e va`no 55 6,9
Mnogu e va`no 662 82,8
Bez odgovor 13 1,6
--------------------------------------------
Vkupno: 800 100
Zna~eweto na veroispovedta pri sklu~uvaweto na
brakot:
Br %
Ne e va`no 22 2,8
Malku e va`no 25 3,1
Sredno e va`no 45 5,6
Mnogu e va`no 698 87,3
Bez odgovor 10 1,3
--------------------------------------------
Vkupno: 800 100
Navedenite op{ti distribucii na odgovorite poka`uvaat
deka spored misleweto na anketiranata `enska populacija

vo selskite sredini na Makedonija spomenatite vrednosti (nacionalnata
pripadnost i veroispovedta) imaat isklu~itelno
golemo zna~ewe pri stapuvaweto vo brak, taka {to vo toj kontekst
tie moraat da bidat zemeni predvid.
Sepak, ako ovie odgovori gi dovedeme vo vrska so etni~kite
karakteristiki na semejstvata, se nametnuva konstatacijata
deka patrijarhalnite recidivi ne se vo podednakva mera
prisutni, na primer, kaj makedonskite i kaj albanskite semejstva.
Imeno, dodeka za `enite Albanki nacionalnata pripadnost
pri sklu~uvaweto na brakot e mnogu va`na vo 96,5% slu-
~ai, kaj `enite Makedonki taa e mnogu va`na vo 80,6% slu~ai.
Ist e slu~ajot i pri utvrduvaweto na zna~eweto na veroispovedta
pri izborot na bra~niot drugar. Taka, bukvalno site anketirani
`eni Albanki (100,0) smetaat deka pri stapuvaweto
vo brak veroispovedta na bra~niot drugar treba zadol`itelno
da bide zemena predvid, dodeka takov stav imaat zna~itelno
pomal procent od vkupniot broj na anketiranite `eni Makedonki
- 84,8%.
Vedna{ da napomeneme deka raznovidniot etni~ki sostav
na naselenieto vo Republika Makedonija ovozmo`uva, vo
zavisnost od op{testvenata komunikacija pome|u etni~kite
grupi, vo pogolema ili pomala mera, sklu~uvawe na etni~ki me-
{ani brakovi, koi od druga strana se va`en indikator za otvorenosta,
odnosno zatvorenosta na konkretnata op{testvena
sredina, kako i za polo`bata na `enata vo semejstvoto. Vo Republika
Makedonija po Vtorata svetska vojna brojot na etni~ki
me{anite brakovi vo vkupniot broj na brakovi konstantno iznesuval
okolu 10% 18 {to zna~i deka vo okolu 90% slu~ai prisutna
e etni~kata homogamija. Vakvata sostojba na nekoj na~in
vo praktikata se smeta za "normalna", posebno ako se ima predvid
deka pri sklu~uvaweto na brak eden od voobi~aenite preduslovi
e i postoeweto na odredena op{testvena bliskost pome|u
ma`ot i `enata.
I pokraj konstatiranata diferencijacija vo odnos na
odgovorite {to gi davale na ova pra{awe anketiranata `enska
18
Vidi: Ru`a Petrovi¢:" Odlika braka u Jugoslaviji", vo knigata:
Doma¢instvo, porodica i brak u Jugoslaviji, Institut za sociolo{ka
istra`ivawa Filozofskog fakulteta u Beogradu, Beograd, 1987, str.236.

populacija od makedonska i albanska nacionalna pripadnost,
sepak, empiriskiot materijal od na{eto istra`uvawe potvrduva
deka globalnata sostojba vo odnos na ovaa problematika e
bez pogolemi promeni. Re~isi kaj site anketirani `eni, bez
razlika na nivnata etni~ka i verska pripadnost, stepen na
obrazovanie, vozrast, raboten i semeen status i dr., dominiraat
sfa}awata spored koi etni~kata pripadnost i veroispovedta
se mnogu va`ni, a kaj `enite od albanskata etni~ka pripadnost
tie se duri i presudni faktori pri sklu~uvaweto na brakot.
So ogled na determiniranosta na semejniot vrednosen sistem
od aktuelnite op{testveno-ekonomski i politi~ki priliki
vo po{irokata op{testvena sredina, vakvite deklarativni
stavovi na ispitani~kite se o~ekuvani i se odraz na postojnata
sostojba. Voenite dejstvija vo Republika Makedonija koi vo
su{tina imaa etni~ka osnova dovedoa do zaostruvawe i do
u{te pogolema izoliranost vo me|uetni~kite odnosi {to dovede
do jaknewe na nacionalizmot. Seto toa nu`no ima{e silno
vlijanie i vrz semejniot vrednosen sistem, vo smisla na natamo{no
egzistirawe i jaknewe na elementite koi ja ovozmo`uvaat
etni~kata homogenost i zatvorenost, so {to vo sekoj slu~aj
se onevozmo`uva pozabrzaniot op{testven prosperitet vo site
sferi. Vakvite vlijanija posebno nepovolno se odrazuvat vrz
polo`bata na `enata vo semejstvoto, koja, kako {to mo`evme
da se uverime, poka`uva niza progresivni tendencii i pribli-
`uvawe kon sovremenite semejni odnosi vo pove}e sferi od semejniot
`ivot.

ZAKLU^NI RAZGLEDUVAWA
Makedonskoto selo vo izminatite nekolku decenii pomina
niz proces na dinami~na tranzicija.
Pokraj pozitivnite promeni, toa ima nekolku negativni
pojavi i procesi. Intenzivnata deagrarizacija i nekontroliraniot
ruralen egzodus dovede do golemo praznewe na ruralniot
prostor i posebno do devitalizacija na zemjodelskoto naselenie.
Socijalnata struktura na selskata populacija vo Republika
Makedonija e promeneta i e reducirana na nekolku socijalni
kategorii. Vo doma}instvata na selo dominiraat lica so
nezemjodelski ili so dvojni zanimawa (zemjodelec-rabotnik).
Selskoto naselenie se nao|a na pragot na demografskata
starost.
Zna~ajno e da se napomene deka `enskata rabotna sila
vo zemjodelstvoto e postara vo sporedba so ma{kata rabotna
sila. So stareeweto na `enskata rabotna sila, oslabuva
op{toto odr`uvawe na doma}instvoto, nedovolno se obrabotuva
zemjata i se namaluva sto~niot fond.
@enite na selo pove}e se zastapeni vo grupite na nepismeni
(75%), bez obrazovanie (73%), so nezavr{eno osnovno
obrazovanie (57%), dodeka ma`ite se zna~itelno zastapeni vo
grupite so sredno (68%), so vi{o i so visoko obrazovanie
(73%).
Otsustvoto na soodvetnata razvojna politika na selo,
kako {to e procesot na izgradba na infrastruktura (komunalni,
socijalni uslugi), pretstavuva golem negativen element na
vkupnata razvojna politika vo Republika Makedonija. Mnogu
sela denes se nadvor od dosegot na op{testveno-ekonomskiot
razvoj i nivniot socio-ekonomski `ivot poleka se gasi. Argumentite
deka se namaluva produktivnosta, se zgolemuva nevrabotenosta,
opa|a li~nata potro{uva~ka, se pro{iruva i se prodlabo~uva
siroma{tijata, gi objasnuvaat odgovorite na `enite
koi sostojbata na selo glavno ja ocenuvaat kako vlo{ena
(54%).

Kako rezultat na objektivno i realno sogleduvawe na
`ivotnite problemi, za najzna~aen faktor za aktuelnosta i
te`inata na problemot na selo se istaknuva "nevrabotenosta".
Fakt e deka golem broj od selskoto naselenie e nedovolno
vraboteno vo zemjodelstvoto i e na rabot na siroma{tijata i
koga se zboruva za ruralen razvoj treba da se misli na mo`nostite
za diverzifikacija na ruralnata ekonomija, odnosno diverzifikacija
na prihodite na ruralnite doma}instva.
Postoi cvrsta opredelenost deka najseriozen problem
vo zemjodelstvoto pretstavuva "nesigurniot pazar na zemjodelskite
proizvodi".
Prisustvoto na neorganiziranosta i nesigurnosta na
plasmanot na zemjodelskite proizvodi sozdava neizvesnost vo
zanimaweto so zemjodelskoto proizvodstvo i pretstavuva negativen
element za vkupniot razvoj na ruralnite podra~ja vo
Republika Makedonija.
Od prezentiranite podatoci proizleguva deka postoi
golema potreba od finansiska poddr{ka (krediti) za razvoj na
zemjodelskoto proizvodstvo. @enata na selo idninata ja gleda
vo "`iveeweto na selo i vrabotuvaweto" (52,4%).
Me|utoa, na seloto mu e potreben razvoj na infrastrukturata
kako preduslov za razigran ekonomski i kulturen razvoj
{to }e obezbedi povisok `ivoten standard na naselenieto.
Treba da se obrne posebno vnimanie na razvojot na uslu`niot
sektor i obezbeduvaweto na povolen ambient za investirawe
od doma{ni i stranski investicii za razvoj na maloto stopanstvo.
Na{eto istra`uvawe, kako i dosega{nite istra`uvawa
od ovaa oblast, potvrduva deka op{tiot progresiven op{testveno-ekonomski
razvitok, pome|u drugoto, doveduva i do niza
promeni vo site sferi na semejniot `ivot, a vo tie ramki i do
odredeni pozitivni promeni vo pogled na polo`bata na `enata
vo semejstvoto. Kako rezultat na novonastanatite globalni
op{testveni sostojbi poedincite steknuvaat novi soznanija za
brakot i semejstvoto, kako i za planiraweto na semejstvoto,
{to pridonesuva za formirawe na novi sovremeni stavovi koi
ponatamu mo`at da imaat zna~ajno vlijanie i za prakti~noto
reproduktivno odnesuvawe na `enata od koe vo golema mera
zavisi i nejzinata uloga i mesto vo semejstvoto. Vakvite

op{testveni vlijanija vrz planiraweto na semejstvoto imaat
re{ava~ka uloga, odnosno pretstavuvaat najzna~aen indikator
za sevkupnata emancipacija na `enata, poradi {to vo ovie zaklu~ni
razgleduvawa }e im posvetime relativno pogolem prostor.
Taka na primer, istra`uvawata potvrduvaat deka mo{ne
e golemo vlijanieto na razni voninstitucionalni op{testveni
komponenti (ekonomski, kulturni, sociolo{ki i dr.) vrz stavovite
na poedincite vo vrska so planiraweto na semejstvoto.
Imeno, pod vlijanie na spomenatite i drugi faktori, na{eto
istra`uvawe poka`a deka najgolemiot broj od ispitani~kite
izjavile deka vo semejstvoto treba da ima najmnogu do tri deca,
so {to stanuva realna pretpostavkata daka `enite-respondenti
glavno gi imaat sogledano sega{nive te{ki ekonomski uslovi
so koi e soo~eno dene{novo semejstvo, kako i op{testvoto
vo Celina, taka {to se na mislewe deka zgolemeniot natalitet
vodi kon vlo{uvawe na vakvata sostojba. Vakvite stavovi u{te
pove}e dobivaat vo svojata validnost ako se ima predvid deka
so istra`uvaweto be{e opfatena isklu~ivo `enskata selska
populacija, taka {to so pravo se nametnuva konstatacijata deka
starite tradicionalni sfa}awa vo pogled na planiraweto
na semejstvoto vo golema mera se nadminati.
Eden od osnovnite determinatori za progresivnite promeni
vo ovaa sfera, kako {to spomenavme prethodno, sekako
pretstavuva izmenetata op{ta polo`ba na `enata vo sovremenoto
semejstvo. Vo toj kontekst posebno zna~ajni se promenite
vo nejzinoto reproduktivno odnesuvawe koi neminovno doveduvaat
do zabrzano raspa|awe na patrijarhalnoto semejstvo. Me-
|utoa, ovaa op{ta tendencija ne se odviva so ist intenzitet kaj
semejstvata so razli~na etni~ka pripadnost {to vo sekoj slu~aj
pridonesuva procesot na planirawe na semejstvoto vo Republika
Makedonija vo sporedba so drugite op{testveno-ekonomski
porazvieni zemji da bide vo prosek poslabo izrazen. Imeno, podatocite
od na{eto istra`uvawe poka`uvaat deka kaj albanskite
semejstva naklonetosta kon povisok natalitet e zna~itelno
poizrazena vo sporedba so makedonskite semejstva.
Imeno, zna~itelno povisok e procentot na `enite Albanki vo
komparacija so `enite Makedonki, koi izjavile daka vo brakot
posakuvaat po ~etiri, pet i pove}e deca. Se ~ini deka osnovna-

ta pri~ina za vakvata sostojba treba da se bara vo visokiot
procent na nepismeno `ensko albansko naselenie, koe spored
oficijalnite statisti~ki podatoci e dvojno pogolem vo sporedba
so nepismenite `eni Makedonki. Vlijanieto na nepismenosta
na `enskoto naselenie vrz biolo{kata reprodukcija, a
so samoto toa i vrz polo`bata na `enata vo semejstvoto, e pove}estrano.
Pred sî, nepismenite `eni vo daleku pogolem procent
ne gi prifa}aat inicijativite za planirawe na semejstvoto
vo sporedba so pismenite, pootporni se na vlijanijata koi
doa|aat od op{testvenata sredina, a osven toa vo golema mera
se podlo`ni na konzervativnite vlijanija na tradicijata i religijata
kako i na razni drugi etni~ki predrasudi.
Iako, kako {to mo`e{e da se sogleda od dosega{noto
izlagawe, vlijanieto na op{testvoto e prisutno i vo patrijarhalnoto
semejstvo, sepak vo novonastanatata situacija problemite
so koi se soo~uva semejstvoto se od takva priroda {to za
nivno uspe{no i adekvatno re{avawe e neophodna daleku pointenzivna
komunikacija na semejstvoto so po{irokata op{testvena
zaednica. Toa, vo sekoj slu~aj, istovremeno }e dovede i
do pogolema emancipacija na `enata, kako i do podobruvawe na
nejzinata polo`ba vo semejstvoto.
[to se odnesuva do semejnite odnosi, koi isto taka
pretstavuvaat zna~aen indikator koi ja determiniraat polo`bata
na `enata vo semejstvoto, istra`uvaweto poka`a deka i
pokraj toa {to sî u{te, iako vo zna~itelno pomala mera, ja
zadr`al dominantnata polo`ba vo semejstvoto, {to mo`e da se
sogleda od analizata na pra{aweto vo vrska so podelbata na
doma{nite obvrski, koi vo pove}e od polovinata slu~ai pa|aat
na tovar na `enata, sepak dobienite empiriski podatoci isto
taka poka`uvaat deka avtoritetot na ma`ot vo sovremenoto
semejstvo vo Republika Makedonija ne samo {to e zagrozen, tuku
po odnos na oddelni pra{awa sosema ja izgubil porane{nata
uloga i zna~ewe. Taka, pri analizata na pra{awata vo vrska so
donesuvaweto na pova`ni odluki vo semejstvoto, kako i na
drugite pra{awa, mo`evme da konstatirame deka avtoritetot
na ma`ot se nao|a vo proces na permanentno opa|awe, dodeka
vo isto vreme vo porast e sinkratskiot tip na avtoritet,
spored koj ma`ot i `enata ramnopravno u~estvuvaat vo donesuvaweto
na razni odluki vo semejstvoto. Posebno intenzivni

promeni vo semejnite odnosi sre}avame vo odnosite pome|u
generaciite, odnosno vo odnosite pome|u roditelite i decata.
Ovie promeni posebno doa|aat do izraz pri razgleduvawe na
pra{awata koi direktno se odnesuvaat na mladite i za koi tie
se posebno zainteresirani. Iako pri donesuvaweto na pova`nite
odluki vo semejstvoto se u{te e prisuten avtoritetot na
roditelite, sprema prezentiranite podatoci toj poka`uva tendencija
na opa|awe so {to postepeno is~eznuva i negovoto porane{no
zna~ewe. Od druga strana, pri donesuvaweto na site
pova`ni odluki vo semejstvoto koi se odnesuvaat na mladite,
sî pove}e se po~ituva i misleweto na samite mladi, taka {to e
evidenten sî pobrziot porast na nivniot avtoritet. Site ovie
soznanija upatuvaat na konstatacijata deka pri razgleduvaweto
na semejnite odnosi vo Republika Makedonija evidentna e
prisutnosta na starite i na novite elementi, pri {to razre{uvaweto
na nivnata sprotivstavenost neminovno vodi kon modernizacija
na semejnite odnosi. Od svoja strana, vakvite tendencii
nu`no vodat i kon modernizacija na polo`bata na `enata
vo semejstvoto.
Promenite {to gi predizvikaa procesite na industrijalizacija
i urbanizacija vo globalniot op{testven sistem ja zafatija
i vrednosno-normativnata sfera na semejniot `ivot,
koja isto taka pretstavuva zna~aen indikator za polo`bata na
`enata vo semejstvoto. Ovie procesi vo semejstvoto, sli~no kako
i vo prethodno analiziranite sferi doveduvaat do sudir
pome|u starite i novite sfa}awa, {to od svoja strana doveduva
do sî pogolemo napu{tawe na tradicionalnite semejni vrednosti
i normi, kako i do prifa}awe na sovremeno orientiranite
semejni vrednosti. Pritoa ovie promeni treba da se sfatat
samo kako prv ~ekor kon sovremenoto semejstvo i sovremenite
semejni odnosi, zatoa {to, barem zasega, vo na{iot op{testven
sistem sî u{te ne se sozreani site preduslovi za prifa}awe
na noviot semeen vrednosen sistem.
Vo ovie ramki treba da se posmatra i stepenot na emancipiranost
na `enata na selo vo Republika Makedonija. Nejzinata
polo`ba vo semejstvoto, iako sî u{te e optovarena so niza
patrijarhalni predrasudi, sepak, vo globalni ramki, nezapirlivo
se dvi`i kon mestoto i ulogata {to gi ima `enata karakteristi~ni
za sovremenoto semejstvo.

Literatura
1. Bubevski, Du{an i drugi. "Strategija, politika i
upravuvawe so razvojot na ruralntie sredini vo Republika
Makedonija." Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni
istra`uvawa. Skopje: 1998, str.160.
2. Buri¢-^ukovi¢, Olivera. "Promene u porodi~nom `ivotu
nastale pod uticajem `enine zaposlenosti." Institut za
dru{tvene nauke. Beograd:1968.
3. Buri¢, Olivera. "Uticaj zaposlenosti `ene na porodicu."
Sociologija, 2. 1992.
4. Dimkovi¢,J.Borislav. "Dru{tveni polo`aj seoske `ene."
Soiciologija sela, 63-6. Zagreb: 1979.
5. First, Ru`a. "@ena u ruralnom i agrarnom razvoju u
Jugoslaviji." Ruralna sociologija, 63-64. Zagreb: 1979.
6. First - Dili¢, Ru`a. "U~e{Êe `enskih ~lanovi u
odlu~ivawu u savremenoj seoskoj porodici." Socijalni
pregled, 4/1.Beogrd: 1980.
7. Jakimovski, Jorde. "Zadrugarstvoto vo Republika
Makedonija." Helvetika. Skopje: 1995. str.192
8. Jakimovski, Jorde; Bubevski Du{an i Matilov Naum
"Vlijanieto na industrijalizacijata vrz socijalnite
procesi i promeni na seloto vo Republika Makedonija."
Institut za socilo{ki i politi~kpo-pravni istra`uvawa.
Skopje: 1995.str.181.
9. Jakimovski, Jorde. "Determinati na demografska
deagrarizacija vo Republika Makedonija." Zbornik,
Makedonska akademija na naukite i umetnostite. Skopje:
1985.

10. Jakimovski, Jorde. "Socio-ekonomske promene u strukturi
individualnih gazdinstava i uticaja na poqoprivredni
razvoj u Makedoniji" . Zbornik, Udru`ewe agroekonomista
Jugoslaviji.Beograd: 1988
11. Jakimovski, Jorde. "Aktuelni problemi i perspektivi na
selo vo Republika Makedonija." Godi{nik na Institutot za
sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvaw, Skopje: 1993.
12. Jakimovski, Jorde."Sostojbite i perspektivite vo
politikata i upravuvaweto na ruralnite sredini."
Godi{nik na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni
istra`uvawa, Skopje: 1994.
13. Jakimovski, Jorde."Op{testvenata polo`ba na `enata na
selo." Zbornik, Polo`bata na `enata vo sovremenite
op{testveni tekovi. Skopje: 1994.
14. Jakimovski, Jorde. "Nekoi aspekti na politikata na razvoj
na ruralnite sredini." Zbornik na Zemjodelski fakultet.
Skopje: 1997.
15. Jakimovski,Jorde. "SÃstoÂnie i perspektivi na drebnite
fermi vo Republika MakedoniÂ." Problemi i perspektivi
na BÃlgarskoto zemedelie na praga na XXI vek, SofiÂ:
1998.
16. Jakimovski, Jorde. "Intelegencija i profesionalna
pokretqivost na selu." IV meunarodni nau~ni skup
,,Vlasinski susreti 98 -Intelegencija i selo", Vlasinsko
jezero: 1998
17. Jakimovski, Jorde. "Sostojbi i perspektivi na selo vo
Republika Makedonija." BÃlgarsko selo i
predizvikatelstvoto na novi vek, SofiÂ: 1998.

18. Jakimovski, Jorde, "Economic and Social Foundations of Rural
Development in the Republic of Macedonia." , The Bulgariau
Village and Late Modernity, Sofia: 1998.
19. Jakimovski, Jorde. "Socioekonomskata osnova na agraren i
ruralen razvoj." Zbornik, Razvoj na agrokompleksot vo
novite op{testveno-ekonomski uslovi. Zdru`enie na
agroekonomistite na Republika Makedonija. Skopje: 1999.
20. Jakimovski, Jorde: "Ulogata i zna~eweto na zadrugite i
zdru`enijata vo razvojot na agrokompleksot." Zbornik,
Oblici na zdru`uvawe na zemjodelcite za pobrz razvoj na
agrokompleksot. Zdru`enie na agroekonomistite na
Republika Makeodnija. Skopje: 2000.
21. Jovanovi¢, Amalija. "Bra~na pokretqivost
poqoprivrednica u SR Makedoniji." Soiciologija sela, 63-
64. Zagreb: 1979.
22. Matilov, Naum. "Nekoi promeni vo semejnite odnosi i
semejniot `ivot na selo vo Makedonija" Godi{nik na
Institutot za sociolo{kki i politi~ko-pravni
istra`uvawa.Skopje: 1992.
23. Mihovilovi¢, Miro. "@ena izmeu rada i porodice."
Institut za dru{tvena istra`uvawa. Zagreb: 1975
24. Mladenovi¢, Marko. "Socijalna politika i porodica."
Savremena administracija, Beograd: 1980.
25. Vadnal, Katja. "Neki aspekti na feminizacije na
slovena~ke inokonsne poqoprivrede"Sociologija sela, 63-
64,Zagreb: 1979.