visoke gradnje objekti za posebne namene stanovanjska gradnja trgovski centri poslovni objekti hoteli in bazeni športni objekti montažne hale prenova nizke gradnje nadvozi viadukti mostovi prepusti projektiranje in proizvodnja AB montažne konstrukcije betonski stebri za elektrefikacijo betonske hišice za transformatorske postaje T +385 42 658 618 T +385 42 659 610 F +385 42 313 487 W www.gpzagorje.com E info.si@gpzagorje.com sigurna linija susreta
Sejemske izkušnje Sejem je setev, aktivnosti po njem pa žetev Na sejmih gre v bistvu zgolj za eno stvar. Razstavljavci prihajajo zaradi vzpostavljanja novih in obnove starih kontaktov, drugo jih ne zanima, razmišlja Karla Juegel, svetovno znana nemška specialistka za sejemski in razstavni marketing. S po<strong>do</strong>bnimi hotenji prihajajo tudi trgovci, medtem ko so neposredni kupci sicer <strong>do</strong>bro<strong>do</strong>šli, ne pa tudi nujni pogoj za (ne)uspeh posameznega sejma. Glavni je JAPTI Čeprav je pri nas kar nekaj nosilcev spodbujanja internacionalizacije gospodarstva, se v glavnem vse vrti okrog JAPTI-ja (Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije), ki vsako leto javno povabi zainteresirana mala in srednje velika podjetja na sejme v tujino. Lani je bilo na spisku 175 prireditev na vseh koncih sveta, na 4200 kvadratnih metrih je lani na 25 skupinskih predstavitvah sodelovalo 211 podjetij, 260 podjetij pa se je predstavilo samostojno. Država preko JAPTI-ja prispeva <strong>do</strong> 60 % potrebnega denarja za pokritje upravičenih stroškov, vendar samostojnim razstavljavcem največ <strong>do</strong> deset tisoč evrov. Za te namene je porabila približno 600 tisočakov. <strong>OZS</strong> pa je lani za 60 podjetij organizirala sedem skupinskih razstav. Sejem je epohalni izum, star približno toliko kot zmožnost človeka, da naredi več, kot sam potrebuje. Je zrcalna po<strong>do</strong>ba gospodarstva ali posamezne panoge, ki na njem nastopa in kot tak tudi najboljši napovednik smernic razvoja. Napovedi, da ga bo<strong>do</strong> so<strong>do</strong>bni elektronski mediji ugonobili, se ne uresničujejo. Nasprotno, v tej bitki se dejstvo, da je otip oziroma neposredni stik tako s predmetom kot človekom najpomembnejši dejavnik pri odločitvi, vedno znova potrjuje, vloga sejma pa krepi. Več naro<strong>do</strong>v pozna izrek, da vsak o sejmu govori tako, kot jo je z njega odnesel – odnese pa jo seveda v skladu s svojimi pripravami nanj. V Sloveniji je vse več manjših in srednje velikih podjetij, ki so sposobni in si tudi želijo večjega mednarodnega sodelovanja in Beauty International, Düssel<strong>do</strong>rfski sejem afirmacije, pravšnja pot za <strong>do</strong>sego teh ciljev pa so prav sejmi. In tu se začne problem! Pa ne gre zgolj za denar, čeprav sejemski nastopi sploh niso poceni (še posebej za začetnike ne, saj se pravi rezultati pokažejo šele po tretjem ali več nastopih), začne se že pri izbiri pravega sejma, organiziranju ustreznega nastopa in po<strong>do</strong>bno. Velika podjetja si lahko privoščijo lastne sejemske službe, ki skrbijo za te posle, manjša pač ne. Ključni so neposredni stiki Razumevanje sejmov je <strong>do</strong>kaj enotno. Udeležba je potrebna, ker omogoča učinkovito predstavitev tako ponudnika kot njegove ponudbe in pomaga pri navezavi kontaktov s potencialnimi kupci. Slovensko malo in srednje veliko podjetništvo se sorazmerno uspešno razvija tako po obsegu kot kakovosti, trg je majhen, naši sejmi pa čedalje manjše okno v svet, zato je udeležba na tujih preprosto nujna. In zdaj smo tu, pri (ne) razumevanju države namreč! Če je država po osamosvojitvi namenila za te namene poldrugi milijon evrov, je lani prispevala le še okoli 600 tisočakov, čeprav je ambicioznih podjetij, ki vidijo trg globalno in ne lokalno, vse več tako <strong>do</strong>ma kot na tujih sejmih. Prisluhnimo starim mačkom, kaj vse je potrebno ukreniti pred odho<strong>do</strong>m na sejem. Dobro je poznati njegov renome, njegovo or- ganiziranost oziroma urejenost, pričakovano število razstavljavcev, obiskovalcev, ipd. Ker se je za ohranitev poslovnih vezi potrebno na sejmih pojavljati <strong>do</strong>kaj redno, je pametno obiskovalcem vsakič poleg standardne ponudbe pokazati še kakšno drugo zanimivost, posebnost ali novost. Prostor naj bo urejen tako, da omogoča čim več neposrednih kontaktov s poslovnimi partnerji in obiskovalci. In kako jih pritegniti? Obstajata dve možnosti. Tiste, ki poznamo, pismeno povabimo že pred sejmom, še ne poznane pa privabimo k sebi z atraktivno ureditvijo našega prostora. Nastop na sejmu predstavlja setev, aktivnosti po sejmu pa žetev, ki se mora začeti takoj po zaprtju sejma! Sejemske kontakte je potrebno začeti koristiti čim prej, <strong>do</strong>kler so še v živem spominu, pavze zmanjšujejo obseg posla. Ilija Bregar Kolofon Sejmi 2013 je priloga revije Obrtnik, namenjena je naročnikom revije in ni v prosti prodaji Izdala: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Ljubljana, januar 2013 Urednika: Borut Jerše in Karolina Vrtačnik Lektura: Samo Kokec Oblikovanje: Uvid, www.uvid.si Na naslovnici: Chillventa, Nürnberški sejem Tisk: SET, d. o. o. januar 2013 3
Change language