uvodnik - Osnovna Å¡ola Narodnega heroja Rajka, Hrastnik
uvodnik - Osnovna Å¡ola Narodnega heroja Rajka, Hrastnik
uvodnik - Osnovna Å¡ola Narodnega heroja Rajka, Hrastnik
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Glas mladih<br />
II.<br />
Običaji nekoč in danes<br />
Nekoč so bili običaji v Čečah povezani z verovanjem in s kmečkimi opravili. Tako so imeli<br />
običaj prihajati z baklami k polnočnicam-ob božiču; obdaritev otrok za Miklavža, ki so ga<br />
prejšnji večer obvezno spremljali parkeljni; bil je tudi »tepežji dan«; bile so pisanke za veliko<br />
noč in blagoslov jedi; poleti procesije na godove svetnikov v domači cerkvi: Sv.Rok,<br />
Sv.Katarina; razna žegnanja kapel po vasi … Med običaji iz kmečkega življenja so bile pravi<br />
kmečki praznik koline, tudi ličkanje koruze, luščenje fižola … Ti običaji so se dogajali<br />
predvsem pozimi, ko je sneg pokril polja, travnike in gozdove in so imeli kmetje čas.<br />
Danes se je ohranilo zelo malo običajev iz preteklosti. Verujočih ljudi je vedno manj, zato se<br />
je cerkvenih običajev ohranilo zelo malo. Še obstajajo polnočnice, blagoslov jedi za veliko<br />
noč, pisanke. Iz kmečke tradicije so še žive koline. Imamo pa nekaj novih vsesplošnih<br />
običajev: kurjenje kresa na predvečer 1. maja, pohod na Kal za 1. maj, miklavžev pohod z<br />
baklami na Mrzlico prvo soboto v decembru.<br />
III.<br />
Zanimivosti: Ljudski pregovor, značilna pesem, najstarejša vaščanka<br />
Nekakšen ljudski pregovor Čeč govori o vremenu in se glasi nekako tako: Če ima Mrzlica<br />
»kapo« (to pomeni, da je vrh Mrzlice v oblaku ali megli), potem bo dež.<br />
Čečani so od nekdaj radi prepevali in se družili. Kakšne svoje pesmi-himne niso imeli, iz<br />
obdobja nekako 30 let nazaj pa je obstajala gostilniška pesem, ki so ji mladi nekoč pravili<br />
»čečanska himna«. Gre nekako tako: »Mi Čečani smo hudiči, nobena sila nas ne uniči, mi smo<br />
za to, mi smo za to, da bi v Čečah luštno blo …«<br />
Najstarejša vaščanka Čeč je Frančiška Senčar, rojena 1924. leta.<br />
IV.<br />
Najznamenitejši priimek v Čečah: Senčar<br />
Priimek Senčar se je prvič pojavil v Čečah leta 1853 (vir: Zgodovinski arhiv Celje-zapisano v<br />
laškem urbarju št. 440a Sv.Marko-vl.št. 47) na kmetiji Zgornji Sovin.<br />
Vsi Senčarji, ki živijo v hrastniškem in trbovljskem delu Čeč, so med seboj v sorodu. Njihovo<br />
sorodstveno razmerje je: bratje, sestre, bratranci, sestrične, svaki, svakinje, daljni bratranci<br />
in sestrične. Vseh skupaj je 35. To je posledica velikih kmečkih družin z veliko otroki. Kadar je<br />
bilo veliko fantov, ki so nosilci priimka naprej in so se ti poročili ter so imeli otroke, zopet<br />
fante, se je priimek hitro širil in ohranjal.<br />
Večina Senčarjev živi tukaj, v Čečah. Z novimi porokami in rojstvi pa se rod obnavlja naprej.<br />
Leta 2012 je bilo rojstvo malega Jakoba Senčarja.<br />
Zanimivo vprašanje je bilo, če med seboj kdaj tekmujejo. To sicer ne, vendar se veliko<br />
družijo. Obstaja tudi »Senčarjada«, včasih je bila enkrat letno, sedaj redkeje. To je srečanje<br />
bratrancev in sestričen Senčarjev z družinskimi partnerji, včasih tudi s starši in otroki.<br />
~ 22 ~