uvodnik - Osnovna Å¡ola Narodnega heroja Rajka, Hrastnik

Glas mladih
II.
Običaji nekoč in danes
Nekoč so bili običaji v Čečah povezani z verovanjem in s kmečkimi opravili. Tako so imeli
običaj prihajati z baklami k polnočnicam-ob božiču; obdaritev otrok za Miklavža, ki so ga
prejšnji večer obvezno spremljali parkeljni; bil je tudi »tepežji dan«; bile so pisanke za veliko
noč in blagoslov jedi; poleti procesije na godove svetnikov v domači cerkvi: Sv.Rok,
Sv.Katarina; razna žegnanja kapel po vasi … Med običaji iz kmečkega življenja so bile pravi
kmečki praznik koline, tudi ličkanje koruze, luščenje fižola … Ti običaji so se dogajali
predvsem pozimi, ko je sneg pokril polja, travnike in gozdove in so imeli kmetje čas.
Danes se je ohranilo zelo malo običajev iz preteklosti. Verujočih ljudi je vedno manj, zato se
je cerkvenih običajev ohranilo zelo malo. Še obstajajo polnočnice, blagoslov jedi za veliko
noč, pisanke. Iz kmečke tradicije so še žive koline. Imamo pa nekaj novih vsesplošnih
običajev: kurjenje kresa na predvečer 1. maja, pohod na Kal za 1. maj, miklavžev pohod z
baklami na Mrzlico prvo soboto v decembru.
III.
Zanimivosti: Ljudski pregovor, značilna pesem, najstarejša vaščanka
Nekakšen ljudski pregovor Čeč govori o vremenu in se glasi nekako tako: Če ima Mrzlica
»kapo« (to pomeni, da je vrh Mrzlice v oblaku ali megli), potem bo dež.
Čečani so od nekdaj radi prepevali in se družili. Kakšne svoje pesmi-himne niso imeli, iz
obdobja nekako 30 let nazaj pa je obstajala gostilniška pesem, ki so ji mladi nekoč pravili
»čečanska himna«. Gre nekako tako: »Mi Čečani smo hudiči, nobena sila nas ne uniči, mi smo
za to, mi smo za to, da bi v Čečah luštno blo …«
Najstarejša vaščanka Čeč je Frančiška Senčar, rojena 1924. leta.
IV.
Najznamenitejši priimek v Čečah: Senčar
Priimek Senčar se je prvič pojavil v Čečah leta 1853 (vir: Zgodovinski arhiv Celje-zapisano v
laškem urbarju št. 440a Sv.Marko-vl.št. 47) na kmetiji Zgornji Sovin.
Vsi Senčarji, ki živijo v hrastniškem in trbovljskem delu Čeč, so med seboj v sorodu. Njihovo
sorodstveno razmerje je: bratje, sestre, bratranci, sestrične, svaki, svakinje, daljni bratranci
in sestrične. Vseh skupaj je 35. To je posledica velikih kmečkih družin z veliko otroki. Kadar je
bilo veliko fantov, ki so nosilci priimka naprej in so se ti poročili ter so imeli otroke, zopet
fante, se je priimek hitro širil in ohranjal.
Večina Senčarjev živi tukaj, v Čečah. Z novimi porokami in rojstvi pa se rod obnavlja naprej.
Leta 2012 je bilo rojstvo malega Jakoba Senčarja.
Zanimivo vprašanje je bilo, če med seboj kdaj tekmujejo. To sicer ne, vendar se veliko
družijo. Obstaja tudi »Senčarjada«, včasih je bila enkrat letno, sedaj redkeje. To je srečanje
bratrancev in sestričen Senčarjev z družinskimi partnerji, včasih tudi s starši in otroki.
~ 22 ~