1. PDF document (2002 kB) - dLib.si
1. PDF document (2002 kB) - dLib.si
1. PDF document (2002 kB) - dLib.si
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
za učenje mladostnikov. Knjige so zares lepo<br />
pripravljene, da se lahko uporabijo za učence,<br />
katerih bodo veseli, kakor tudi za učitelje, kar nam<br />
je do sedaj primanjkovalo. S seboj smo <strong>si</strong> odnesli<br />
bogastvo v knjigah in nove izkušnje ter napotke,<br />
kar nam je zares potrebno, saj se vse spreminja z<br />
ogromno hitrostjo.<br />
V seminar je bil vključen tudi izlet, kjer smo v<br />
kratkem času spoznali nekaj lepot južnega dela<br />
naše lepe Slovenije. Obiskali smo tudi hrvaška<br />
mesta Reko, Lovran, Opatijo in Pulo. Obiskali smo<br />
slovensko društvo na Reki, kjer so nas sprejeli s<br />
kulturnim programom ter lepo pogostili. Dolgo so<br />
tekli zanimivi pogovori.<br />
V nedeljo, 5. septembra, smo se vrnili v Ljubljano<br />
v hotel “Grandview”. Naslednji dan smo imeli<br />
predavanje na fi lozofski fakulteti. Ogledali smo<br />
<strong>si</strong> del zanimive Ljubljane, obiskali knjigarne ter<br />
prodajalne. Zadnji dan, 7. septembra, smo bili<br />
deležni pozdravnih govorov ter dobili “priznanja<br />
in spominčke”. Prisotni so bili snemalci TV-<br />
Ljubljana, novinarji, katerim smo pripovedovali<br />
o našem poslanstvu – delu med drugo in tretjo<br />
generacijo za obstoj slovenskega jezika. Prisrčna<br />
zahvala gre predavateljem iz Zavoda za šolstvo,<br />
Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr.<br />
Zvonetu Žigonu – koordinatorju seminarja ter D.<br />
Motik – organizatorki programa seminarja, ki je<br />
bila z nami od prvega dne do slovesa.<br />
Lucija Srnec učiteljica, kulturna delavk,<br />
arhivistka – SD Planica, Melbourne<br />
KIA ORA<br />
pozdrav domorodcev v Novi Zelandiji<br />
V organizaciji avstralsko-slovenskega družabnega<br />
in športnega društva Melbourne smo se podali<br />
na 16 - dnevno skupinsko potovanje po Novi<br />
Zelandiji, ali kot jo kličejo domačini AOTEAROA<br />
– zemlja dolgega belega oblaka. Ogledali smo<br />
<strong>si</strong> in doživljali lepote in življenje južnega in<br />
severnega otoka od 25. januarja do 9. februarja<br />
2005. Vsak dan se nam je odpiral nov svet, svet<br />
jezer, gora, rek, ledenikov, gozdov in še veliko<br />
drugih zanimivosti v prijetni družbi sopotnikov,<br />
naših vodičev in organizatorjev.<br />
Z avtobusom smo se že rano zjutraj odpeljali<br />
na Tullamarine letališče v Melbournu, od koder<br />
smo s Qantasovim letalom<br />
poleteli v Christchurch ter od<br />
tam s prvorazrednim avtobusom<br />
The Grand Pacifi c Tour družbe<br />
naprej po tej čudoviti deželi, le<br />
1600 km oddaljeni od Avstralije,<br />
vendar tako različni. Velikokrat<br />
me je obšel občutek, kot da sem<br />
v Sloveniji.<br />
Nova Zelandija meri 267.515 kvadratnih kilometrov<br />
in ima le nekaj več kot 4 milijone prebivalcev,<br />
nekaj več kot celoten Melbourne. Maori živijo tam<br />
že nad 800 let. Tja so se naselili iz polinezijskih<br />
otokov. Ukvarjali so se v glavnem s poljedelstvom,<br />
zato so se naselili največ na severnem, toplejšem<br />
otoku, kjer jih je še danes največ. Tudi ta svet<br />
sta, kot prva Evropejca, raziskala Abel Tasman in<br />
pozneje James Cook. Leta 1841 je ta del sveta<br />
postal, kot Avstralija, angleška kolonija, vendar<br />
Nove Zelandije niso naseljevali s kaznjenci. Nova<br />
Zelandija je postala prva država, ki je dala volilne<br />
pravice ženskam že leta 1893 - kako napredni!<br />
Oddih in razgled na poti. Z leve<br />
na desno: Tone Knap, Lojze<br />
in Anica Markič, pred njo sedi<br />
Rezka Sycamore, Ana Horvat,<br />
Angelca Damiš.<br />
misli | marec 2005 23