1. PDF dokument (1565 kB) - dLib.si

BOG DAJ DOBER DAN!S tem pozdravom Vas želim nagovoriti ob vstopuMisli, junij 2005, v Vaš dom.Spet smo v času pomembnih obletnic dogodkov, kiso pustili močne sledi v našem življenju. Na tak alidrugačen način je vsakdo izmed nas okusil strup innasilje 2. svetovne vojne in njenih posledic. Zaradi tevelike rane v srcu Evrope in Slovenije, je posledičnoiz tega ali onega vzroka tudi večino avstralskihSlovencev pot življenja prestavila od tam – semkaj.Sedaj smo tu, a s spominom in srcem še tudi tam.Zato v teh Mislih posvečamo nekaj več misli pravtemu.V Avstraliji smo se na Anzac dan, 25. aprila, slovesnospomnili 90. obletnice velike bitke v Gallipoliju vTurčiji, kamor je za to obletnico odšlo na tisočeAvstralcev skupaj s prvim ministrom JohnomHowardom. V Evropi so 9. maja 2005 proslavili60. obletnico konca 2. svetovne vojne. Evropa jepo 60. letih združena v eni skupnosti v Evropskizvezič; tudi Slovenija je 1. maja letos že praznovala1. obletnico vstopa v to veliko družino narodov. Atudi ob tej obletnici – 60. obletnici konca 2. svetovnevojne in povojnih pobojev vrnjenih domobrancev,pripadnikov drugih narodov in slovenskih civilistov– se zdi, po razpoloženju in komentarjih slovenskihčasopisov, revij, TV in radijskih oddaj, kot da niše preteklo dovolj Save, Soče, Krke in Mure, da biponiknilo sovraštvo, kakor ponikne reka Temenicapri Trebnjem. Trezno soočenje z lastno, tudi krvavopreteklostjo, nam bistri pogled za skupno delojutrišnjega dne. Želim, da bi vsak večkrat zmolilmolitev, ki jo je sestavil zgodovinar Tone Ferenc inje najdete na strani 6 v teh Mislih. Pa tudi molitevnajvečjega slovenskega arhitekta mojstra JožetaPlečnika, ki jo je dal vklesati v kamen: Molimo zazdravo pamet.V teh Mislih boste našli tudi odmeve materinskegadne, ki ga v Avstraliji praznujemo drugo nedeljo vmaju. Spomin na mamo naj budi občutje za svetostživljenja, ki ga živimo neponovljivo in samo enkrat.Bog živi!pater CirilMISLI JULIJ-AVGUST 2005 bodo prišle do Vašegadoma v drugem tednu avgusta 2005. Prispevkepošljite do 26. julija 2005.2Mislijunij 2005V S E B I N ABog daj dober dan................................2Junijski spomin....................................3Pred 60. leti se je druga svetovnavojna končala tudi v Sloveniji.............4Tone Ferenc, DIES IRAE......................6Izpod Triglava.......................................7Sv. Družina Adelaide..........................12Sv. Rafael Sydney...............................14Sv. Ciril in Metod Melbourne.............18Vaša pisma..........................................24Praznovanje na Mt. Mee v jutranjizori - ANZAC Day................................25Ulverstone War Memorial- The Clock..........................................25Klub PanthersSt. Johns Park-Triglav........................27Trop brez zvoncev..............................30Romanje mladih v Afriki.....................31Beyond Slovenia................................32Oglasi..................................................33NASLOVNA STRAN MISLIFOTOGRAFIJA IZ SLOVENIJE:Pred 90. leti se je ob bistri reki Sočizačela takoimenovana soška fronta, ki jeterjala milijon in dvesto tisoč življenj. NadKobaridom se na hribčku nad Sočo nahajakostnica mnogih mladih fantov, katerihživljenje je ugasnilo v strašni bitki v letih1915 do 1917. Pred 60. leti se je v Evropikončala 2. svetovna vojna, a žrtve sopadale še po njej. Bog se nas usmili!FOTOGRAFIJA IZ AVSTRALIJE:V Avstraliji praznujemo vsako leto 25.aprila Anzac Day, spominski dan navse žrtve vseh vojn (Anzac je kratica zaavsralske in novozelandske oboroženesile). V slovenski cerkvi v Sydneyu so obtem spominskem dnevu pripravili posebnorazmišljanje, o katerem lahko berete v tehMislih. Avtorica tega v pesmi, besedi in vrazstavi je Andrejka Andrejaš (na fotografi jiskrajno desno), pomagala ji je MiriamStariha (skrajno levo).misli | junij 2005

JUNIJSKI SPOMIN -PO POTEH MUČENCEVLetošnji spomin v juniju, ki nas spominja pokola domobrancev in civilistov, ki so medrevolucijo in takoj po vojni na krivičen način izgubili življenje – letos se obhaja že 60. let.Torej nov razlog in opomin, da ne sme v naših srcih in mislih zbledeti spomin na te strašne dogodke. Bilibi skrajno nehvaležni tem žrtvam, če bi pozabili nanje. Naša vera nas uči, da moramo biti v molitvipovezani s tistimi, ki so odšli od nas. Še toliko bolj pa s tistimi, ki so odšli nasilne smrti. Koliko solzaje bilo prelitih, ko so matere, žene, dekleta in otroci žalovali za njimi. Maščevalne misli nad tistimi, ki sozakrivili in sodelovali pri tem, so že zdavnaj minile; maščevanje prepustimo Bogu. Molimo pa za krivce,naj Bog odpusti in jim da milost, da bi s solzami kesanja zadobili spravo in mir z Bogom.Razne zavedne slovenske organizacije, ki skrbijo, da ne pozabimo teh žrtev, ki so pretrpele smrt odkrutega, lažnega in zločinskega komunizma - so za 60. obletnico teh žalostnih dogodkov organiziraliromanja na te kraje, kjer leže pobiti. Tako se želijo pokloniti njihovemu spominu in jim izkazati hvaležnost.Izseljensko društvo Slovenija v svetu je organiziralo dvojni program. Prvič se želijo spomniti 60. letniceslovenskega begunstva. V ta namen bo v torek, 14. junija 2005, ob 18. uri v frančiškanskem atriju naPrešernovem trgu 4 v Ljubljani odprta razstava fotografij in tiska slovenskih begunskih taborišč od leta1945-49. Razstava bo odprta do 8. julija. Ista organizacija ima v sklopu programa z naslovom »Po potehmučencev« - obisk grobišč po številnih krajihpo Sloveniji. Popoln program vseh tehkrajev in prireditev je objavljen v Mislih,maj 2005, stran 31.Tudi druga organizacija »Nova slovenskazaveza« ima bogat program obiskov krajev ingrobišč pobitih. Pogovor o teh krajih je bil podbivšim režimom strogo prepovedan in kdorsi je drznil o tem javno razpravljati, je bil vživljenjski nevarnosti. Toda, nič ni tako skrito,da se ne bi razodelo. Ljudje, ki so vedeli za tekraje, so pričali, da se je tem žrtvam postavilspomenik ali vsaj skromno obeležje. Bog jetudi poskrbel, da je nekaj žrtev iz KočevskegaRoga ostalo živih in so se rešili iz brezna inpobegnili v svobodo. Kdor želi dobiti celotenprogram slovesnosti, naj telefonira v Ljubljano(telefon 0011 386 1 425 1537).p. Valerijanmisli | junij 2005 3

Pred 60. leti se je druga svetovna vojnakončala tudi v SlovenijiV Evropi 9. maja praznujejo dan zmage. Dne 8. maja1945 je Nemčija kapitulirala in dan kasneje je bilorazglašeno premirje. Čeprav so 9. maja v Ljubljanovkorakale enote 29. hercegovske divizije in 7. korpusaslovenske partizanske vojske, se vojna takrat ni končalatudi v Sloveniji, saj so spopadi potekali še v naslednjemtednu. Poslednji boji so se odvijali 15. maja na Poljanina slovenskem Koroškem. Na konec vojne je vezanatudi ustanovitev slovenske vlade v Ajdovščini (5. maja1945), partizanska zasedba Trsta in poboji, ki so danespredmet številnih razprav in nesoglasij. Največ žrtevje vojna prinesla med civilisti. Tako kot za ves svetje bila tudi za Slovence to totalna vojna; prinesla jemnogo mrtvih, invalidov, fizične in psihične posledicezaradi trpljenja, strahu pred nacisti ali novo oblastjo tervsesplošno pomanjkanje.Vojna je za Slovenijo trajala štiri leta in mesecdni. Uradno se je začela 6. aprila 1941 z napadomna Kraljevino Jugoslavijo, kateri je pripadala tudiSlovenija. Jugoslavija je enajst dni zatem kapituliralain nastajati so začele protiimperialistične fronte, tudi vSloveniji, in sicer 26. aprila 1941 (kasneje znana kotOsvobodilna fronta). OF je takoj po ustanovitvi začelazbirati in vključevati privržence, po nemškem napaduna Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa je Slovencepozvala k takojšnjemu odporu proti okupatorjem. OFse je med Slovenci hitro širila in je bila osnova zauspešen narodnoosvobodilni boj (NOB).Slovensko narodnoosvobodilno gibanje je bilo deljugoslovanskega NOB, vendar pa je zaradi razmerskoraj do konca vojne delovalo avtonomno. Tudi vSloveniji so na osvobojenih ozemljih partizanskavodstva organizirala novo, ljudsko oblast. Slovenskikorpusi so bili v 4. armado jugoslovanske armade(JA) vključeni šele tik pred koncem vojne, namreč 1.marca 1945, s čimer je bila slovenska vojska formalnoukinjena. Slovenska vojska se je tako bojevalasamostojno, razen v sklepnih operacijah.OF je kmalu po ustanovitvi dobila svoj program, vnjem pa je bilo med drugim zapisano, da bo po narodniosvoboditvi OF na slovenskem ozemlju prevzelaoblast, uvedla pa naj bi ljudsko demokracijo. Vodilnovlogo v OF je kmalu prevzela komunistična partija, kisi je od začetka prisvojila idejno in operativno vodstvonarodnoosvobodilnega gibanja, vanj pa je zaprla pottudi vsem razrednim in političnim nasprotnikom.Z dolomitsko izjavo marca 1943 si je partija tudiformalnopravno zagotovila prevlado v OF.Najvišji organ OF je postal vrhovni plenum OF, vkaterem so imele zastopnike vse v OF vključeneskupine, sestajal pa se je poredko. Oktobra 1943 je bilv Kočevju izvoljen 120-članski vrhovni plenum OFz 10-članskim izvršnim odborom, temelj slovenskedržavnosti pa je OF postavila februarja 1944 v Črnomljuz izvolitvijo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta(SNOS), ki je imel poverjeništva, komisije in institute.Ta je 5. maja 1945 izdal tudi zakon o narodni vladi in joimenoval v Ajdovščini.Mandat za sestavo vlade je prvemu predsedniku BorisuKidriču, v času okrog druge svetovne vojne medslovenskimi komunisti drugemu človeku za EdvardomKOČEVSKI ROG je okrog 35 km dolgo in 15km široko planotasto, gozdnato pogorje (delDinarskega gorstva) med Kočevskim poljemna zahodu, Suho krajino na severozahodu,na vzhodu sega do doline Črmošnjice in Belekrajine, na jugu s Poljansko goro do reke Kolpe.Tu je veliko kraških udornic, jam in brezen termogočnih dreves. Zgodovinski pomniki so zlastipartizanske bolnišnice in množična grobišča po 2.svetovni vojni pobitih slovenskih domobrancev inpripadnikov drugih jugoslovanskih narodov.4misli | junij 2005

Kardeljem, izročil predsednik SNOS Josip Vidmar.Med ministri je bila tudi ena ministrica, in sicer VidaTomšič za socialno politiko. Franc Snoj je postalminister za promet in je prihajal iz vrst SLS, ministrskofunkcijo pa je kot edini med novimi ministri opravljalže pred vojno. Drugi ministri so bili še Marijan Brecelj,Zoran Polič, Jože Pokorn, Ferdo Kozak, Aleš Bebler,Franc Leskošek, Janez Hribar, Tone Fajfar in MarijanAhčin.Med strokovno javnostjo so nesoglasja, če je bilaajdovska vlada res prva slovenska (narodna) vlada.Ta naj bi bila po mnenju mnogih zgodovinarjevnamreč ustanovljena že ob koncu prve svetovnevojne, tj. 29. oktobra 1918 v Ljubljani. Ajdovščinanaj bi bila kot mesto ustanovitve slovenske vlade obkoncu druge svetovne vojne izbrana z namenom, dabi narodnoosvobodilno gibanje pokazalo, čigava jePrimorska. Sprva naj bi bil predviden Črnomelj, natocelo Trst, a se je vodstvo zavedalo obstajanja možnosti,da bi se morali iz mesta umakniti.Slovensko ozemlje ni bilo osvobojeno “na en mah”.29. marca 1945 se je sovjetsko-nemško bojiščepremaknilo v Prekmurje, ki je bilo osvobojeno v prvihdneh aprila. Četrta armada JA je aprila naprej prišlav Gorski kotar, nato pa prodirala proti Istri in Trstu.Drugi krak napada pa je šel proti Ilirski Bistrici inPivki. Osvobojeno ozemlje ob izviru Kolpe, na južnemKočevskem in v Beli Krajini so ta čas branile enotesedmega korpusa. Deveti korpus je imel nalogo izvestiofenzivo v sovražnikovem zaledju in prodirati po doliniSoče, osvoboditi Gorico in Tržič ter preprečiti prihodnemških okrepitev iz Italije.V začetku maja je četrta armada JA v okviru zaključnihoperacij za osvoboditev s slovenskimi partizanskimienotami dosegla slovenske etnične meje, kjer so živelitudi mnogi Italijani. Slovenski Primorci so to dojeli kotosvoboditev, saj so tudi v osvobodilnem boju videlimožnost za priključitev k Jugoslaviji, pa čeprav semnogi med njimi niso navduševali nad komunizmom.Tako je bilo v depeši Centralnega komiteja KPSoblastnemu komiteju KPS za Primorsko zapisano:“Primorski Slovenci, zavedajte se odločilne važnostitega trenutka! Gre za uresničenje naše davne željepo svobodi in trajni združitvi z ostalimi Slovenci inJugoslovani. /.../ Primorci, napočil je trenutek svobode.Vsi na noge! Vsi v Jugoslovansko armado - našoosvoboditeljico! Vse, kar premoremo, za naše borce vnjihovih poslednjih naporih!”.Že kmalu po zasedbi oblasti pa so bili zlasti ponalogu OZNE aretirani mnogi ljudje iz slovenskegaPrimorja, Istre in okolice Trsta, ki naj bi bili fašistioz. tisti, ki jugoslovanske armade niso sprejeli kotosvoboditeljice. Med njimi jih je bilo precej usmrčenihin vrženih v kraška brezna, fojbe. Število usmrčenih,med katerimi so bili nekateri tudi nedolžni, se razlikuje.Do osvoboditve Trsta 1. maja je bilo osvobojeno že vseslovensko Primorje, razen ilirskobistriškega območja,in tudi Gorica, ki so jo osvobodili partizani.Poseben motoriziran odred je iz Trsta krenil naKoroško, vendar pa ga zavezniki niso spustili čezPredel, zato se je prebil čez Vršič ter se v KranjskiGori spopadel z Nemci. Odredu se je pridružil šejeseniško-bohinjski odred na poti proti Koroški.Kokrški partizanski odred je 4. maja osvobodil ujetnikev Begunjah ter nato odšel čez Karavanke do Bistricein Borovelj. 8. maja je kokrški partizanski odred prišelskoraj istočasno z zavezniki do Celovca. Medtem sose na cestah proti Ljubelju gnetle nepregledne kolonenemških, domobranskih in drugih enot, mnogo pa jebilo tudi civilistov. 9. maja so v Ljubljano vkorakaleenote 29. hercegovske divizije in 7. korpusa slovenskepartizanske vojske, v severni Sloveniji pa so se bojirazplamteli, čeprav je po 8. maju že veljala splošnakapitulacija nemških oboroženih sil v Evropi.Na Koroškem je 14. divizija razporedila svoje enotepo vsem narodnostnem ozemlju. Glavnina nemškeskupine armad E je bila obkoljena v Celjski kotlini inna Koroškem; njen komandant je v Topolščici severnood Šoštanja podpisal vdajo. Na Koroškem pa so se naPoljani vdale poslednje enote šele 15. maja. V sklepnihbojih naj bi jugoslovanska armada zajela okrog 300.000sovražnih vojakov, od tega naj bi bilo približno 175.000nemških. Slovenska partizanska vojska pa naj bi vojnokončala z okrog 35.000 borci.Vojna se ni končala za vse Slovence enako, kot setudi ni odvijala. Za mnoge je konec vojne pomenilkonec okupacije, za nekatere veselje nad zmagokomunizma, za nekatere pa strah pred to ideologijo, kije izviral tudi iz osebnih izkušenj med vojno. V prvihdneh maja 1945 so se proti mejnim prehodom valilemnožice tako sodelavcev okupatorjev in nasprotnikovkomunizma, med katerimi je bilo veliko intelektualcevkot tudi množice preprostih ljudi. Pridružili so se jimtudi Slovenci iz vrst vojnih ujetnikov, ki so bili medvojno odvedeni na prisilno delo v Avstrijo ali Nemčijo,interniranci in tisti, ki se zlasti zaradi ideološkihrazlogov niso želeli vrniti domov.Dnevnik, Ljubljana, 5.5.2005misli | junij 2005 5

Tone Ferenc, DIES IRAETone Ferenc je pod komunističnim režimom veljaltako rekoč za uradnega zgodovinarja državljanskevojne na Slovenskem. Koliko je bila ta oznaka, kise je držala njegovega dela, upravičena, bo mogočesklepati že iz našega bežnega poročila.Vsekakor je njegovo zadnje delo – Ferenc je predkratkim umrl – Dies irae nadvse pomembenprispevek k objektivnemu prikazu najboljtragičnega obdobja slovenske zgodovine.Gre za knjigo v obsegu skoraj 700 strani, slonečo vglavnem na dokumentih in opremljeno z mnogimislikami oseb, krajev in dokumentov, na koncu pa šez dolgim imenskim kazalom.Že iz podnaslova knjige – Četniki, vaški stražarjiin njihova usoda 1943 – je razvidna tudi izbiranaslova Dies irae – Dan jeze, začetnih besed znanecerkvene pesmi o sodnem dnevu: s tem naslovom jeavtor hotel naznačiti tragični značaj dogodkov, ki sopredmet njegove pripovedi.Avtor je knjigo razdelil v tri dele: 1. o četništvu naSlovenskem v letu 1943, natančneje od PolhograjskihDolomitov do Grčaric, 2. o Protikomunistični miliciin vaških stražah na Turjaku in na Notranjskem in 3.o usodi četnikov in vaških stražarjev po njihovemzajetju.Skoraj tretjina knjige je posvečena četništvu, torejgibanju, ki je nastopalo kot jugoslovanska vojskav domovini. Za komuniste pa četniki niso bilipredstavniki zakonite emigrantske vlade, ampakkratkomalo ‘’plavogardisti’’. Avtor odvije podrobenfilm tega nastopa; obnova četništva v Sloveniji1943, propagandni pohod na Dolenjsko, Gorenjskoin v Polhograjske Dolomite, razdor med četniki inSlovensko legijo, pohod četnikov na Dolenjsko pokapitulaciji Italije, tragedija v Grčaricah, kjer je bilčetniški odred obkoljen in uničen.‘’Zgodovinar ni tožilec, ne zagovornik in nitine sodnik’’, pravi avtor v uvodni besedi. In še:‘’Tako nastopam tudi v tej knjigi: brez obtožb inzagovorov ter sodb, opisujoč potek dogodkov vtistem prelomnem času druge svetovne vojne naSlovenskem.V še večji meri se je poskusil držati tega načela vdrugem in tretjem delu knjige, pri opisu dogodkov, skaterimi se je bratomorna vojna najbolj zaostrila.V drugem delu knjige je prikazana vloga, ki jo je pokapitulaciji Italije na eni strani odigrala Slovenskalegija, praktično organizacija katoliške ilegale in vaškestraže ali s komunističnim nazivom, vzetim iz boljševiškegaslovarja, bela garda. Pripoved doseže svoj dramatičnivrhunec z opisom koncentracije protikomunistov v graduTurjak, partizanskega obleganja in zavzetja gradu.Zadnja tretjina knjige je posvečena usodi ujetih četnikovin vaških stražarjev jeseni leta 1943. Tu se vrstijo poglavjao partizanskem sodstvu, o varnostno – obveščevalni službiOF, o znanem kočevskem procesu od 9. – 11. oktobra 1943,o usmrtitvah pri Mozlju in Jelendolu in raznih krajih poDolenjskem.Avtorju je treba priznati težnjo po čim večji objektivnosti,čeprav, kot je razumljivo, s perspektive zmagovalcev.Vendar se v svojem dokumentiranju ne omejuje na režimskevire, ampak je pozoren na pričevanja z nasprotne strani;naj na primer omenimo navajanje pred kratkim izšleknjige arh. Marjana Eiletza. Ali navajanje knjige znanegaspreobrnjenca Franca Špeliča.A kar bralca prisili, da se pokloni ne samo avtorjevi težnjipo objektivnosti, ampak tudi njegovemu humanističnemudomoljubju, njegovi pieteti do vseh mrtvih, je pesem, ki sijo je avtor v lastnoročni obliki postavil za uvod knjigi.Pesem preseneča ne samo s svojo pietetno, ampak celokrščansko noto. Naj jo zato navedemo, kakor jo je napisalv maju 1995:Jaz tokrat praznoval ne bomne konca vojne in ne zmage;zaprl se bom v svoj tihi domin molil za Slovence svoje drage.Za njih bom molil, ki so nekočbili rdeči, beli, plavi –in vsak, v svobodo svojo zroč,izginili v gorja poplavi.Naj ‘’lux perpetua’’ sveti vsem,ki v breznih in grobovih spijo,in ‘’requiem aeternam’’ njih kostem,kjerkoli trhle še ležijo...Iz tega je razvidno, da je Tone Ferenc dojemal NOB ne kotepopejo, ampak kot tragedijo.Knjigo je izdala založba Modrijan v Ljubljani, opremil pajo je Gorazd Rogelj.A.R., Mladika 1/20056misli | junij 2005

posamezniki, družine, mladi, starejši, brezdomci,tujci in priseljenci, ubogi, zapuščeni, odpisani,odvisniki, bolni in invalidi, žrtve vojnega nasilja,potresov in drugih naravnih nesreč. Ob koncuse je škof zahvalil Bogu in Mariji za Karitas, zanjene sodelavce in vse, kar so v dosedanjih letihdelovanja dobrega storili. Obenem je prihodnjedelo Slovenske Karitas priporočil Mariji Pomagaj.ŠKOF PIETRO BONOMO.V Trstu so pred dnevi predstavili obsežnoznanstveno študijo o tržaškemu škofu PietruBonomu, ki jo je napisal zgodovinar Stefanodi Brazzano. Gre za enega najznamenitejšihmeščanov v zgodovini Trsta; živel je med letoma1458 in 1546. Bil je tudi diplomat, grof, humanistin pesnik. Čeprav je dobro poznal modernemiselne tokove in bil povezan z reformatorji,je ostal zvest katoliški Cerkvi. Študija meddrugim razkriva Bonomovo tesno povezanost sslovensko kulturo in zgodovino. Upravljal je večžupnij na slovenskih tleh, najbolj pa je znan kotučitelj in dobrotnik Primoža Trubarja. Spremljal gaje več desetletij, ga posvetil v duhovnika in mu dalv upravljanje več župnij od Loke pri Radečah doLaškega. Trubar škofa Bonoma večkrat omenja vsvojih delih, zato je razumljivo, da študija precejpozornosti namenja stikom škofa s slovenskimprostorom. Obenem podrobno predstavi mestoTrst, ki je imelo v tistem času pet tisoč prebivalcev,med katerimi so bili tudi Slovenci.NOVI ČLANI SAZU.Slovenska akademija znanosti in umetnosti jeimela v začetku maja volilno skupščino, na kateriso izvolili novo vodstvo ter redne, izredne indopisne člane. Predsednik SAZU bo tudi poslejakademik Boštjan Žekš, podpredsednika pa stapostala Alenka Šelih in Jože Trontelj. Med drugimso v razredu za umetnost postali izredni članiarhitekt Stanko Kristl, pesnik, pisatelj in dramatikZorko Simčič ter pesnik Tomaž Šalamun. Vrazredu za zgodovinske in družbene vede pa stapostala dopisna člana Slavoj Žižek in zgodovinarJože Pirjevec. Slednji imeni sta precej nenavadnaizbira, če upoštevamo, da so pred časom zavrniličlanstvo škofu Antonu Stresu, češ, da je prevečopredeljen. Če to drži, potem bi pri izbiri Žižkain Pirjevca lahko rekli, da ju je izvolil centralnikomite, kot je bilo to v navadi po prevzemu oblastileta 1945.SLOVENSKE KNJIGE V PRAGI.V češki prestolnici je bil prvi teden v maju 11.mednarodni praški knjižni velesejem. Osrednjemesto na sejmu je tokrat pripadlo Sloveniji,obiskovalci pa so si lahko ogledali 600 novejšihslovenskih knjižnih izdaj. To je bila doslejnajobsežnejša predstavitev slovenske literaturev tujini. Tudi zato je velesejem odprl slovenskiminister za kulturo Vasko Simoniti, ki je v daljšemnagovoru opozoril na povezanost slovenske inčeške kulture, ki je zaživela že v času JernejaKopitarja. Dejal je, da je bila češka kulturaSlovencem ena najbližjih. Češki ustvarjalci paso nam ponudili precej več kakor mi češkemuobčinstvu, toda zanimanje za Slovence je očitnobilo tudi na njihovi strani; o tem priča vrstaprevodov v češčino. O tem so se lahko prepričalislovenski obiskovalci, ki so na sejmu izvedeli,da je bilo v 150 letih v češčino iz slovenščineprevedenih približno 260 knjižnih del.60 LET KONCA OD II. SVETOVNE VOJNE.Zadnje mesece se pred nami vrstijo 60-letnicedogodkov, ki so maja 1945 pripeljale do koncadruge svetovne vojne. V nekaterih državah somejniki jasno postavljeni, drugod pa se po več kotpol stoletja ne morejo zediniti o tem, kaj in kako.Tako baltske države in z njimi večji del Evrope trdi,da je Litvo, Latvijo in Estonijo leta 1945 okupiralaStalinova Sovjetska zveza, ruski predsednik Putinpa tega ne priznava. S podobnimi težavami sesrečujemo pri nas. Medtem ko eni trdijo, da smodobili 5. maja 1945 prvo slovensko vlado, drugipravijo, da je bila to prva komunistična, oziromarevolucionarna vlada. Prvo slovensko narodnovlado so 31. oktobra 1918 imenovali na sejiNarodnega sveta v Ljubljani, vodil pa jo je Josipvitez Pogačnik. Medtem ko so zavezniške četeosvobajale nemška koncentracijska taborišča,so na naših tleh ustanavljali nova taborišča odRadovljice do prevzgojnih centrov na Kočevskem.Celo slovenski taboriščniki, ki so se rešili Dachaua,so dočakali nova zaslišanja, montirane sodneprocese, spet so bili zaprti, nekateri pa obsojenina smrt; po justifi kaciji, kot so navadno reklitovariši, pa so ostali brez grobov. Ker v Slovenijidoslej nismo bili sposobni obsoditi vse, kar jeobsojanja vredno, ostaja marsikaj nerazčiščeno.Prvi predsednik vlade v samostojni Sloveniji,danes poslanec v evropskem parlamentu, Lojze8misli | junij 2005

Adelaidep. Janez Tretjak OFMHOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION51 Young AvenueWEST HINDMARSH SA 5007Tel.: 08 8346 9674Fax.: 08 83462903Email: tretjakj@picknowl.com.auPOD MARIJINIM VARSTVOM...Letos smo se zbrali k procesiji na prvonedeljo v najlepšem mesecu maju, kije posvečen nebeški in naši MateriMariji. Procesijo je pred davnimi leti,leta 1949, ko so prihajali v AvstralijoSam je bil Irec in se je velikoposvečal izseljencem in vedno jena procesiji posebno pozornostnamenil izseljencem. Po njegovismrti ni bilo več izkazane posebnepozornosti izseljencem in številonovi begunci iz vseh koncev sveta,udeležencev je začelo občutnoše posebno iz dežel, kjer se je bohotilkomunizem, ki je poskušal zatretivse, kar je bilo krščanskega, vpeljaladelaidski nadškof Matej Beović, ki jebil po očetu Hrvat – Dalmatinec, rojenv Perthu. Nadškof je videl in občutilveliko stisko beguncev. Niso govorilijezika nove domovine, v katero sopribežali in iskali varstvo, večinapa boljši kos kruha, skratka lepšeAnita Polazer in ChantelZupančič Flavl.padati. V poznih devetdesetih letih,ko ni bilo študentov in so semeniščeprodali, je bila procesija nekaj let naznatno manjšem zbirnem prostoruna Morrialti. Po letu dva tisoč se jeprocesija preselila na rob mesta, naigrišče krščanskih bratov, kjer smose letos zbrali že petič.Letos pa kljub lepemu sončnemunedeljskemu popoldnevu, ko biživljenje. Vendar niso slutili, s kolikimi težavamise bodo srečevali in jih bodo morali z veliko žrtvijopremostiti. V tej bridkosti je bila Cerkev tista, kijim je pomagala, kolikor je pač mogla, da bi selažje vživeli in premagali prvo domotožje, ki gani manjkalo. Na prvo nedeljo v mesecu maju jenadškof Beović organiziral procesijo in prebivalceadelaidske nadškofi je izročil varstvu Matere Marije.pričakoval velike množice Marijinih častilcev, žalni bilo tako. Bilo je veliko Azijatov. Zanimivo jebilo videti, da so nekatere župnije zastopali ljudjeazijskih obrazov kar 90%. Navadno so bili Ukrajincimnožično zastopani, a letos so bili maloštevilni.Naša skupnost je bila lepo zastopana, kljubtemu, da je po številu zelo mala in nas je vednomanj. Prvič, odkar se udeležujemo procesije, jeTako smo se letos že 56 leto zbrali k procesiji. Kdajso se prvi Slovenci udeležili procesije z banderoMarije Pomagaj, je težko ugotoviti. Večina, ki semjih povprašal, pravijo, da v času, ko je prišel stalniduhovnik v Adelaido, tj. p. Filip Ferjan leta 1976.Gospa Marija Pahor mi je to potrdila, ker hraniOznanila. Od takrat smo redno soudeleženci.Prva leta je bilo veliko slovenske mladine vnarodnih nošah in tudi drugih narodnosti. Vse doleta 2000 je bila procesija na igrišču adelaidskegasemenišča v Rostreworju. Kljub velikemu igriščuso verniki adelaidske nadškofi je, pred vsem paizseljenci, napolnili prostor - še posebno v času,ko je bil pomožni škof v Adelaidi dr. Filip Kennedy. Ana Marija Zupančič Flavl s hčerko Chantel.12misli | junij 2005

SydneyDRUŽINSKA MAŠA v angleščini bo na četrtonedeljo, 22. maja in ne 29. maja, v juniju 26. junija,v juliju 24. julija in ne 31. julija. Ostale službe Božjeso po ustaljenem programu.NEWCASTLE:Služba Božja za rojake Newcastla bo 29. maja inspet 31. julija ob 6. uri zvečer. Vabljeni!IGRALSKA DRUŽINA MERRYLANDS se jeznašla v težavah, ker nimamo dovolj moškihigralcev, da bi lahko uprizorili igro, ki smo jonačrtovali. Tako smo morali odložiti igro » Dvenevesti«, s katero smo mislili nastopiti v mesecujuniju. Če nam bo uspelo najti vsaj še enegap. Valerijan Jenko OFM, OAMp. Filip Rupnik OFMST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION313 Merrylands Road, PO BOX 280MERRYLANDS NSW 2160Tel.: 02 9637 7147 in 02 9682 5478Mobile: 0419 236 783Fax: 02 9682 7692Email: valerian@pacific.net.aumoškega, ki bi prevzel vlogo v drugi komediji,ki jo pripravljamo, bomo mogoče le nastopili vprihodnjih nekaj mesecih, naslova pa rajši nepovem, da ne bo šlo spet kaj narobe. Kaj niškoda, da je po več kot štiridesetih letih delaigralske družine začelo zmanjkovati talentov zato plemenito in zabavno delo (moških talentov sepravi, žensk imamo trenutno kar dovolj!).Pogrešali bomo tudi patra Filipa, ki je bil tudičlan igralske družine in navdušen igralec, patraValerijana pa nismo uspeli prepričati, da bi prevzelkako vlogo.Bomo videli, kakšen bo naslednji pater!Če bi kdo v vesoljnem Sydneyu želel sodelovati,oglasite se, zelo boste dobrodošli!V Merrylandsu smo tudi letos praznovali Anzac praznik v nedeljo, 24. aprila (dan pred samim dnevom).To nedeljo je bila redna angleška - družinska sveta maša. Andrejka Andrejaš je že v soboto pripravilaob oltarju ¨memorabilije¨ (vojaški spominki), na stene cerkve pod križevim potom pa je razobesila slikeprizorov raznih bojišč iz prve svetovne vojne. Na začetku maše so mladi prižgali svečo pri oltarju v spominna padle; nato so (na fotografiji z leve na desno) Karel Lukežič, Bogdan Bavčar, James Andrejaš, RudiČrnčec, (p. Valerijan, p. Filip), Henry Stariha, Ivan Koželj, Robert in sin Danilo Šuber, brali odlomke izdnevnikov vojakov, ki so se borili in bili priče krutih bojev, ko so okoli njih padali njihovi vojni tovariši. Kosmo poslušali odlomke iz dnevnikov vojakov, smo vsi ugotavljali, da je vojna največji nesmisel in tragedija,ki naj se nikoli ne ponovi.14misli | junij 2005

Utrinki z materinskega dne: Rebecca Keen, Danica Petrič,pianistka Veronika Konda, na flavto pa igra Andreja Zaja.SPREMEMBE PRIHAJAJO...Imamo novega svetega očeta, to že vsi veste,Bog mu daj zdravje in dolgo življenje! Dobili bomopa tudi novega duhovnika v Merrylandsu v pomočnašemu dragemu patru Valerijanu, (Bog daj tudinjemu zdravje in dolgo življenje!). Videti je, da sebomo poslovili od patra Filipa, ki se bo verjetno vrnilv domovino in ga bomo mogoče srečali v eni odbožjepotnih cerkva, na njegovo mesto pa bo prišelpater Darko Žnidaršič, ki si že ureja dokumente zata namen. Pater Darko govori tudi angleško in jebil že enkrat na obisku v Avstraliji, tako, da je žeseznanjen z delom in potrebami med nami. Doslejje živel na Brezjah in kot župnik skrbel za župnijoMošnje na Gorenjskem. V Avstralijo bo prišel, kobo dobil vsa potrebna dovoljenja in dokumente,kar bo verjetno vzelo še nekaj mesecev, tako,da se bomo imeli priložnost posloviti od patraFilipa, kakor se spodobi, seveda, ko se bo vrnil z»vandranja« po Avstraliji.PROSLAVAMATERINSKEGA DNEV verskem središču Merrylands so spet pripravililepo proslavo materinskega dne za naše mamice.Najmlajši učenci Slomškove šole pod vodstvomKristine Šuber so bili nad vse prisrčni, pa tudiostali del kulturnega programa je bil zelo lep.Program so skupno s Kristino Šuber pripraviliDanica Petrič in Jožica Modrijančič, ki je prebralanekaj pesmi in črtic Danice Petrič, medtem, koZ lepo slovenskopesmijo je materamv čast zapelmoški pevski zbor»Rožmarin podjužnim soncem«,ki ga uspešno vodiUroš Ergaver.misli | junij 2005 15

je Rebecca Keen predstavilasvoje pesmi v angleščini.Za glasbeni del proslave soposkrbele Veronika Konda,Adriana Žaja in seveda moškipevski zbor »Rožmarin podjužnim soncem« pod vodstvomUroša Ergaverja. Pridni kuharjiin kuharice so poskrbeli, danihče ni bil lačen in žejen in daso se vsi, ne samo mamice,lepo imeli.Martha Magajna,Sydney NSWKate Stariha, Noah Skubla, Dejan Lukežič, JordanCovich in Mateja Lukežič z učiteljico KristinoŠuber na odru v verskem središču Merrylands namaterinski dan, 8. maja 2005.Prva knjigamoje mamikeSydney: Tako mladostna sta MIRIAM in HENRYSTARIHA praznovala 27. aprila letos 20. obletnicoporoke. Ta fotografija je nastala na dan, ko jenjuna hčerka Lauren prejela prvo sveto obhajilo.Miriam in Henry, njuna družina in družini, od koderprihajata – Bavčarjevi in Starihovi – so močnistebri slovenstva in vere v slovenskem občestvuv Sydneyu. Čestitke pošiljamo Miriam in Henryjuiz uredništva Misli, tem pa se pridružujejo tudivsi njuni z željo in molitvijo za Božji blagoslov nanadaljni življenjski poti.16Moja mama je hodila v osnovno šolo na Grabnuv Ljubljani. Ko je hodila kot sedemletna deklicamimo knjigarne na Kongresnem trgu, je svoj nosekvedno tiščala v okno izložbe. Tam je bila knjižicapravljic, ki jo je pritegnila; “Čebelica Maja”.Često je hodila iz šole k oknu izložbe in gledala, čeje njena ljubljena knjižica še tam…Nekega dne jo je babica poslala k mesarju, da kupikilogram mesa za številno družino. Ko ji je mesarstehtal meso, zavil in ji ga izročil, ga je pozabilzaračunati. Mami je ostal v dlani denar in s tistimidinarji je stekla v knjigarno po tisto ljubljeno knjigoČebelica Maja. Na poti do doma je vso prebrala,potem pa v strahu, kaj bo babica rekla, od kod jiknjiga, ni vedela kaj bi z njo…Skrila jo je v grmovje blizu njihove hiše. Dnevein dneve je pravljico o Čebelici Maji brala drugimotrokom in bila je srečna, da ima svojo knjigo.In moja 73 – letna mamika še danes rada bereknjige in ljubezen do knjig, branja in vsega lepega,kar nam svet knjige odkriva, sem podedovala tudijaz njena hčerka.Danica Petrič, Sydney NSWmisli | junij 2005

MelbourneNA VOLITVAH za novi Pastoralni svetSlovenskega misijona sv. bratov Cirila in Metodav Melbournu so bili 17. aprila 2005 izvoljeni za petlet in so službo sprejeli:Simon Grilj, Tilka Lenko, Ana Marija Cek.Skupine, ki delujejo znotraj misijona, so izbralesvoje predstavnike:Baragova knjižnica: Marija Oppelt Oppelli;Dom matere Romane: Stanko Prosenak;Društvo sv. Eme: Olga Bogovič;Gospodarski odbor: Bernard Brenčič;Kulturni odbor in tečaj slovenskega jezika zaodrasle: Draga Gelt;Molitvena skupina: Fani Šajn;Pevski zbor: Metka McKean;Predstavnik občestva v St. Albansu (izvoljenp. Ciril A. Božič, OFMMarija Anžič, laična misijonarkaSs.CYRIL&METHODIUS SLOVENIAN MISSIONBaraga House, 19 A’Beckett StreetPO BOX 197, KEW VIC 3101Tel.: (03) 9853 7787, (03) 9853 8118Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176E-mail: ciril@infoxchange.net.auDOM POČITKA - MOTHER ROMANA HOMEpo maši v St. Albansu 10. aprila): MarkoZitterschlager;Skupina za urejevanje okolice cerkve in doma:Valentin Lenko;Slomškova šola, mladi: Lidija Bratina.Po službi sta v PS: Marija Anžič, pastoralnasodelavka in p. Ciril A. Božič OFM, voditeljmisijona. Vsi so bili 28. aprila 2005 potrjeni odprovinciala slovenske frančiškanske province sv.Križa v Ljubljani, p. dr. Viktorja Papeža z željo, »danaredijo čim več dobrega v Božjo slavo in blagorSlovencev.«Vsem članom novega Pastoralnega svetačestitam za izvolitev in se zahvaljujem za sprejemslužbe v korist slovenskega vernega občestva vMelbournu, prav tako iskrena hvala vsem članom,PASTORALNI SVET slovenskega misijona v Kew za obdobje 2005 do 2010.Z leve na desno: V prvi vrsti sedijo: Olga Bogovič, Marko Zitterschlager, Fani Šan, Marija Oppelt Oppelli,Tilka Lenko, Bernard Brenčič, Stanko Prosenak. Za njimi stojijo: Lidija Bratina, Marija Anžič, Ana Marija Cek,Valentin Lenko, Simon Grilj, pater Ciril A. Božič, Metka McKean, Draga Gelt.18misli | junij 2005

ga nadomešča, zboli ali umre, je potrebnoobvestiti provincialovega delegata v Avstralijiali drugega slovenskega duhovnika, ta pa boobvestil provinciala slovenskih frančiškanov vLjubljani, ki bo v dogovoru s podpredsednikomPS, tajnikom in člani uredil, da bo redno delopotekalo dalje do prihoda novega duhovnika.ŠMARNIČNO POBOŽNOST smo prvo nedeljov maju pričeli in zadnjo v maju tudi zaključili spetimi litanijami Materi Božji v čast. Letošnješmarnice »Prizadevajmo si za krepost« jenapisal duhovnik mariborske škofi je g. JožeKužnik. Na prvo nedeljo v maju smo se žepri maši spomnili vseh naših živih in pokojnihmam in starih mam ter starih starih mam. Pomaši pa je bil v dvorani bogat kulturni program.Res iskrena zahvala Lidiji, Mathew in NatalieBratina; Aniti, Melissi, Leah in Andrew Fistrič;Natalie in Ljubici Postružin; Veronici Smrdel;Stefanie Paolluci; Tilki in Lentiju Lenku ter LojzetuJeriču za odličen skeč; moškim cerkvenegapevskega zbora; Petru Mandelju in moškemupevskemu zboru Planika; Simonu Grilju; OlgiBogovič in članicam društva sv. Eme; MajdiBrožič in vsem, ki ste prinesli pecivo in drugedobrote za skupno mizo. Izbrali smo najstarejšomamo – Marijo Barba, ki je tudi mama z največotroki; najmlajšo mamo Ljubico Postružin in staromamo z največ vnuki – Lojzko Fistrič in jih obdariliz lepimi lončnicami.V času odsotnosti p. Cirila od 17. maja do 26. julija2005 bo slovenski misijon v Kewvodil p. Filip, ki se vedno zelo dobropočuti med slovensko skupnostjov Viktoriji. Pater Filip je prišel vMelbourne že 14. maja, tako, da jebil z nami že za binkoštni praznikin procesijo sv. Rešnjega Telesa,ki smo jo imeli že tisto nedeljo.Patru Filipu se iz srca zahvaljujemza njegovo bratsko pomoč inFrančiškovo veselje, s katerim služiBožjemu ljudstvu. Hvala prav tako p. Valerijanu, kibo moral nositi breme sam v Sydneyu do prihodanovega patra v letošnjem letu, kakor se načrtuje.Pomoč v tem času je sam ponudil tudi slovaškiduhovnik g. Peter Vojtko, ki mašuje v naši cerkvi vKew vsako prvo in drugo nedeljo v mesecu ob 12.uri za slovaško skupnost v Melbournu, sicer paje kaplan v župniji Kraljice miru (Queen of PeaceParish) v Altona Meadows in sedaj v odsotnostižupnika g. Iana Ransona, ki je na študiju, vodižupnijo. Njegov mobilni telefon je 0422 682 319.Z g. Petrom dobro sodelujeva, tako, da v časunjegove odsotnosti jaz mašujem po slovaško zanjihovo skupnost; kadar je potrebno, pa g. Petermašuje po slovensko za našo skupnost. TudiNajstarejša mama na praznovanjumaterinskega dne je bila MarijaBarba, ki je tudi mama, ki je dalaživljenje največ otrokom, od mam,prisotnih na proslavi materinskegadne v Kew, 1. maja 2005.20misli | junij 2005

Pojemo in molimo za mamice: Mathew Bratina, Stephanie Paolluci, Natalie Bratina, Leah Fistrič.naši skupnosti sta se zelo zbližali, saj se večkratsrečujemo potem še v dvorani, kjer imajo po svojimaši tudi oni svoje srečanje in čajanko. Tako jebilo prijetno tudi prvo nedeljo v letošnjem maju, kosmo bili po praznovanju materinskega dne še vsiv dvorani in so oni že končali z mašo in prišli mednas. Skupaj smo nazdravili prvi obletnici vstopaSlovenije in Slovaške v Evropsko zvezo (1. maja2004). Tudi precej naših ljudi se že dobro poznaz g. Petrom. Tako bo imel pater Filip ob sebi tudidobrega in domačega sobrata ter se bo lahko znjim posvetoval, kadar bo potrebno.MESEC JUNIJ je posvečen na poseben načinSrcu Jezusovemu. Prvi petek, 3. junija 2005,je praznik Srca Jezusovega; prva sobota, 4.junija, pa praznik Srca Marijinega. Na prvi petekobiščemo nekatere ostarele in bolne, sicer pajih zaradi velikega števila obiskujemo skozi vesmesec. Na prvi petek izpostavimo Najsvetejšeob 7.00 zvečer za tiho adoracijo, ob 7.10 začnočlanice molitvene skupine z molitvijo rožnegavenca, ob 7.30 so litanije Srca Jezusovega zblagoslovom z Najsvetejšim, sledi sveta maša.Ob sobotah je sveta maša redno ob 8. uri zjutraj,kakor je to redno vse dneve. Pater Filip bo imel obtorkih sveto mašo samo ob 10. uri dopoldne, kose zbere molitvena skupina.VSAKO DRUGO NEDELJO v mesecu je v KEWsveta maša samo ob 9. uri dopoldne; nato jeob 11.30 sv. maša v GEELONGU ter ob 5.00popoldne v ST. ALBANSU.V MORWELLU ne bo svete maše v juniju; bo pazopet v avgustu na četrto nedeljo v mesecu, 28.avgusta, ob 6.00 zvečer.DAN DRŽAVNOSTI bo našel svoj odmev vnedeljo, 26. junija, po deseti sveti maši z dvigomzastav Avstralije, Slovenije in Evropske zveze terz vsemi tremi himnami, ki jih bodo zapeli pevcicerkvenega zbora.PRAZNIK APOSTOLOV PETRA IN PAVLA:praznični sveti maši bosta ob 10. uri dopoldne inob 7.30 zvečer.PRAZNIK ZAVETNIKOV NAŠE CERKVE svetihbratov Cirila in Metoda bo na prvo nedeljo v juliju,Stara mama z največ vnuki in vnukinjami(šestnajst jih je), je Lojzka Fistrič. Rože za njo!misli | junij 2005 21

Hčerka in oče -Melissa in AndrewFistrič: Pesem zavse mame.3. julija 2005. V Sloveniji se ta nedelja praznuje tudikot izseljenska nedelja. Letos bo izredno velikonaših rojakov iz Melbourna ta čas v domovini. Vnedeljo, 29. maja 2005, odhaja na pot v Slovenijoskupina 34 rojakov iz Melbourna. Najprej se bodoustavili na Novi Zelandiji, nato na Havajih, potempa jih v Chicagu pričaka p. Metod Ogorevc, ki jihbo tri tedne vodil po Ameriki in Kanadi. Poleg teskupine gre na pot še veliko rojakov. Kolikor mi jeznano, bo v mesecu juniju in juliju v Sloveniji blizuali pa celo nad sto rojakov samo iz Melbourna.Mnogi bodo prvo nedeljo v juliju na izseljenskempikniku v Kamniški Bistrici, nekaj pa se jih bogotovo pridružilo romanju po poti mučencev.Program je bil objavljen v majskih Mislih na strani31. Osrednja slovesnost bo prvo nedeljo v juliju sStara mama Anka Brgoč z vnukom Alexandrom.slovesno sveto mašo v ljubljanski stolnici ob 4. uripopoldne. Pater Ciril bo tisto nedeljo na novi mašiv Bogojini. Novomašnik Boštjan Ošlaj, ki je služilcivilni vojaški rok na Brezjah, me je naprosil, damu pridigam na novi maši. Boštjanova sorodnikasta mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej inBoštjanov stric g. Jože Horvat, župnik pri Sveti Aniv Slovenskih goricah.VABIM VSE ROJAKE, KI BOSTE TEDAJ NAOBISKU V SLOVENIJI, NA SREČANJE PRIMARIJI POMAGAJ NA BREZJAH v torek, 28.junija 2005. Ob 11. uri dopoldne bomo imelisveto mašo v kapeli Marije Pomagaj, si natoogledali galerijo in muzej ter Park miru, natopa odšli na kosilo na letališče Lesce.Zaroko sta navelikonočni ponedeljek,28. marca 2005, medpraznično sveto mašoobhajala VeronicaSmrdel in DavidRoberts, 13. novembraletos pa bosta sklenilasv. zakon. Na fotografijiso, z leve na desno:starša Renato in AnicaSmrdel, sestra Barbara,Veronica in David, terDavidova mama Noreenin oče Max Roberts.22misli | junij 2005

O D Š L I S O :IVAN (JOHN) CUGMEISTER je umrl na potovanjuiz Queenslanda proti Viktoriji v mestu WestWyalong NSW 30.4.2005. Bil je član slovenskegadruštva Planica v Melbournu in tamkajšnje lovskedružine. Rojen je bil leta 1934 v Šmarjah priJelšah. Pokopan je bil v West Wyalongu 4. maja2005. Zapušča sina Petra in hčerko Jannet.ANDREJ LENARČIČ je umrl v bolnišniciDandenong 03.05.2005. Rojen je bil 25.11.1919 vvasi Obrije. V Avstralijo je prišel leta 1949 skupajz ženo Frančiško roj. Avšič iz Polja pri Ljubljani. VAvstraliji je delal kot ključavničar pri železniškempodjetju. Zapušča štiri otroke: Andre, ki je poročenin ima dva sinova; hčerka Mary živi v Torontu vKanadi, ima tri hčerke; sinova John in Michaelše nista poročena. Sin Michael je lepo skrbel zamamo in očeta. Na pogreb očeta je iz Kanadeprišla hčerka Mary z možem Stephanom Lips.Pogrebno sveto mašo sva darovala skupaj zžupnikom cerkve sv. Antona v Noble Parku 9.maja 2005, nato je sledilo slovo pred kremacijo vkapeli Blair v Springvale.IVAN RUTAR je umrl 2. maja 2005 v Footscrayuv Western bolnišnici, osem dni pred svojim 70.rojstnim dnem. Čakal je na operacijo, pa ga je zadelakap. Rojen je bil 10.05.1935 v vasi Zabiče pri IlirskiBistrici. V Avstalijo je prišel leta 1958. Tu se je poročilz Jadranko roj. Iskra iz Podgraj pri Il. Bistrici. V zakonusta se jima rodila sinova Danny (38 let) in Johnny (33let). Že pred leti so Ivanu odrezali nogo in je veliko dniprebil po bolnišnicah. V Melbournu zapušča še sestroMilko Jaksetič, brat Slavko je umrl v Melbournuleta 1998, sestra Roza Štemberger pa leta 2003v Sloveniji. Molitve zanj smo imeli 4. maja vkapeli pogrebnega zavoda Tobin Brothers v St.Albansu, pogrebno mašo pa 5. maja v cerkvi SrcaJezusovega v St. Albansu ter nato pogreb naKeilor pokopališču. p. CirilSporočam vam žalostno vest, da je 28. aprila2005 umrla MARIJA VALE roj. AVGUŠTIN, vstarosti 70 let. Doma je bila iz Bušinje vasi priMetliki in je zadnjih 8 let živela v Dovetonu priDandenongu, kjer je umrla. Bila je tudi naročnicavašega mesečnika Misli. Zapušča sina Roberta inhčerko Christino.Pogrebna slovesnost je bila v sredo, 4.5.2005ob 10-tih v kapelici na pokopališču BunurongMemorial Park, 790 Frankston - Dandenong Road,Bangholme. Lep pozdrav od Dragana.12th Slovenian Language SummerCourse on the Slovenian CoastUniverza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalnosredišče Koper, organizira 12.poletni tečaj slovenskega jezika na slovenskiobali, v Portorožu, od 1. - 14. avgusta 2005.Cena: SIT 100.000 (EUR 416)Prijave:Garibaldijeva 8, 6000 Kopertel.: ++386 5 663 77 00;fax: ++386 5 663 77 10.Moški zbor Planika rad obogati kulturni program v Kew. Ubrano so letos zapeli materam v čast.misli | junij 2005 23

VAŠA PISMASpoštovani p. Ciril.V marčni številki vaših Misli ste v uvodni besedinapisali, da so vaši bralci željni slovenske besede, kipa jo dobijo le prek radia in vaše revije. In vendar se vSloveniji trudimo, da bi našo revijo za Slovence po svetuSlovenijo.svet pripeljali v čim večje število slovenskihdomov po svetu. Ker gre za v nekem smislu naslednicoRodne grude, je v Avstraliji relativno kar dobro prisotna,seveda pa bi jo radi razširili tudi med ljudi, ki Rodnegrude niso brali. Upam, da me ne boste napačno razumeli,da vam “skačem v zelje” in nagovarjam isto bralstvo (visti številki sem prebrala tudi o skromnih sredstvih, skaterimi zagotavljate izhajanje Misli). Mislim pa, današa revije v nobenem smislu ne more ogroziti vašihMisli, lahko jih le dopolni. In ljudem ponudi predvsembranje. Tudi zato vam pošiljam mesečne predstavitvenaše revije z naslovnico. Ne vem, kakšna je vaša ocenaprenovljene revije in njene vsebine, vesela bi bila vsakevaše pripombe, ocene ali kritike, saj najbolje poznatepotrebe naših ljudi v tistem koncu sveta. Sama namrečurejam revijo šele zadnjih pet let, pred tem sem bilanovinarsko osredotočena na manjšine, razmere pa namne dopuščajo kakih velikih sprehajanj po svetu. In zato,si pravim, velja izkoristiti, kar nam je na voljo, vključno zvirtualno komunikacijo.Lep pozdrav, Vida G. Posinković,odgovorna urednica Slovenije.svetSpoštovana odgovorna urednica Slovenije.svet,gospa Vida G. Posinković,hvala za Vaše pismo in pošiljanje revije na naslovnašega misijona in seveda mnogim naročnikom poAvstraliji in drugod po svetu. V uredništvu Misli seseveda zavedamo, da nismo edina tiskana slovenskabeseda, ki obiskuje naše rojake v Avstraliji. Iz Slovenijeprihaja v Avstralijo poleg Vaše revije še kar nekajslovenskih revij in časopisov na naslove naših rojakov:Družina, Ognjišče, Prijatelj, Naša luč, Misijonskaobzorja, Brat Frančišek, Odpri se, Nedeljski Dnevnik,Večer, Delo (Sobotna priloga), Gorenjski glas,Dolenjski list, Naša žena, Jana, Zdravje, Mag inverjetno še kaj. Preko interneta lahko poslušamo radioOgnjišče in poznam ljudi, ki imajo internet samo zato,da poslušajo radio Ognjišče. Iz Amerike dobivamoAve Maria, Zarjo, iz Argentine Svobodno Slovenijo,Duhovno življenje, iz Avstrije Nedeljo, iz Italije Noviglas in Mladiko. Toda res je tudi, da so Misli sedajedina redna slovenska beseda, ki je tiskana v Avstraliji,se pravi, da je porojena v slovensko-avstralskem okolju,ki ga zapisuje in soustvarja in to že 54. leto.Vedno boljse tega zavedajo tudi naši bralci in dopisovalci, zato soMisli lahko vse bolj aktualne v besedi in sliki.Reviji za Slovence po svetu Slovenija.svet želimoiz uredništva Misli, da nam vedno znova približujeSlovenijo in svet, v katerem so semena in cvetovi izslovenskih korenin.Revijo lahko naročimo na naslovu: Slovenija.svet,Cankarjeva 1/II, p. p. 1548, SI - 1000 Ljubljana,Slovenija. Telefon: ++ 386 1 241 02 84.V družini Jernejčič je bilopraznično. Rachel, hčerkaJaneza in Elisabeth, ki jevnukinja Ane in Ivana Horvatater Marije in Slavka Jernejčiča,je 1. maja 2005 prejela prvosveto obhajilo v cerkvi St. Mary vGreensborough.Na fotografiji so: Slavko in JanezJernejčič, v naročju Deborah,poleg mama Elisabeth, MarijaJernejčič, Ana In Ivan Horvat,pred njimi prvoobhajanka Rachelin sestrica Kathelin.24misli | junij 2005

Slovenec, se je javil, da bo brezplačno naredilnačrte in specifi kacijo postavitve. Odbor jesprejel njegove načrte. Občina je dala soglasje inodobrila gradnjo podjetju »Artisan«, South Road,Ulverstone, katerega člani so bili: Jernej Bajzelj,Rudi Zimič, oba Slovenca, in John McNeill. Našipridni rojaki so pričeli z delom 30. julija 1953 in gadokončali 5. januarja 1954. Arhitekt in nadzornikje bil Cvetko Florian Mejač, U.I.A. Vse to in vsorazlago, ki jo je pripravil arhitekt Cvetko FlorianMejač, lahko danes obiskovalec Ulverstoneprebere na lepo urejenem križišču in parku, kjerstoji sredi mesta Ulverstone to mogočno delonašega rojaka in prijatelja in še nekaj njegovihdobrih sodelavcev in prijateljev. Patru Cirilu jegospod Cveto Florian Mejač sam pripovedoval otem delu. Hvaležen sem Bogu, da sem ga mogelimeti za prijatelja. Kljub veliki razliki v letih, svase tikala. Koliko lepih ur sva preživela skupaj vpogovorih in v ustvarjanju v Maleny in potem naBribie Island v Queenslandu. Za p. Bazilija jemnogo let brezplačno urejeval grafi čno podoboMisli. Na prošnjo p. Cirila je naslikal podobo MarijePomagaj, sv. Frančiška Asiškega in zadnjo večerjoza slovensko cerkev v Wollongongu, med vojnoza Slovenijo pa je naslikal križev pot za slovenskocerkev v Sydneyu, že prej pa Božja služabnikaFriderika Baraga in Antona Martina Slomška in šemarsikaj. Ostajamo mu hvaležni dolžniki. Pokopalismo ga leta 1992 na Bribie Islandu, severno odBrisbana, kjer je v družbi Visočnikovih preživljalzadnja leta. Pri pogrebu mu je pel v slovo Big Benkvartet z Giannijem Rijavcem, p. Ciril pa je darovalpogrebno mašo in spremljal žaro na pokopališče.To sem razumel kot posebno milost pred vrnitvijo23. aprila 1992 nazaj v Slovenijo.Arhitekt in umetnik Cvetko Florian Mejačje takole predstavil svojo zamisel tegaedinstvenega spomenika:»Temelj je obarvan modro, kar predstavlja morje,iz katerega raste otok Tasmanija. To je domačadežela padlih, katerih imena so izpisana; tu so bilirojeni in dali svoja življenja za svobodo.Trije stebri, ki rastejo iz zemljepisne podobeTasmanije, predstavljajo tri rodove: avstralsko kraljevomornarico, avstralsko pešadijo in avstralskokraljevo zračno silo. Vsak steber je predstavljenkot knjiga, stekleni kvadrati pa predstavljajo strani,kjer so napisana imena padlih.Delo arhitekta Cvetka F. Mejača na Tasmaniji.Verige, s katerimi so stebri povezani, predstavljajomočno povezanost vseh treh rodov vojske.Lovorjev venec pod uro ima v svojem središčuvzhajajoče sonce, ki osvetljuje imena inobiskovalec, ko gleda proti vencu - ne da bi setega zavedal, gleda proti nebesom in Najvišjemu.Ura oznanja čas in večnost. Čas se počasipremika in večnost je najvišji cilj.Bakla spomina se dviga nad vso strukturo.Spomenik iz leta 1914-1918 stoji v središču.«To je bila predstavitev zamisli arhitekta Mejačameščanom Ulverstone leta 1953, ki so jo zveseljem sprejeli in na katero so vedno boljponosni. Zadnja leta so celoten spomenik inokolico lepo obnovili.Ulverstone ima danes 9515 prebivalcev, občinapa 21.077.pater CirilPRODAJAM CITRE, stare dvajset let, kiniso bile dosti uporabljene.Anita Pleško, tel.: 03 9819 3607.26misli | junij 2005

Piše Martha MagajnaKLUB PANTHERS,ST. JOHNS PARK - TRIGLAVBALINARJI TRIGLAVAKakor vedno so bili tudi zadnji mesec balinarjinajbolj aktivni člani kluba Panthers -Triglav.Tedenska tekmovanja ob sredah in nedeljahprivlačijo vedno več članov, tako da se včasihzgodi, da nimajo vsi prostora na šestih baliniščihkluba. Uprava se dobro zaveda, kako pomembniso balinarji za življenje kluba in so nam v preteklemmesecu dodali še eno izboljšavo na balinarskempaviljonu - na strani, kjer običajno veter nosi dežv notranjost paviljona, so dodali ohišje iz prozorneplastike, tako da je sedaj mogoče posedati primizah na koncu balinišč, ne da bi se bali dežja alivetra. Ženska sekcija balinarjev ima že petnajstčlanic, od katerih jih je osem sodelovalo natekmovanju za prvenstvo balinarjev v NSW. DoraHrvatin in Nadja Legovič sta dosegli častno drugomesto, potem, ko je Nadja zamenjala prejšnjotekmovalko Lidijo Jeraj, ki si je priborila vse dofi nalnega tekmovanja, potem pa se je moralazaradi bolezni umakniti. Med moškimi tekmovalcista prvo mesto v dvojkah v NSW ponovno osvojilanaš mladi rojak Robert Mikuletič in njegov partnerSteve Chiandotto, ki zastopata klub FogolarFurlan. Naslednji mesec se bosta v Katoliškemklubu Liverpool pomerila s tekmovalci ostalihdržav Avstralije za avstralsko prvenstvo. Velikosreče jima želimo!V klubu Panthers Triglav smo na Anzac dantekmovali za pokal Anzac dneva. Zmagovalci sobili: Toni Šuštar, Jessica Kukovec in Lojze Lever.Slišali smo, da je Lojze Lever dan prej dobil tudieno od nagrad za enak pokal na Slovenskemdruštvu Sydney. Čestitamo vsem skupaj!SVEČANOSTI ANZAC DNEVAVse več ljudi se udeležuje svečanosti Anzacdneva, ko se skupno spominjamo vseh, ki sopadli v različnih vojnah doma in na tujem. V KlubuPanthers Triglav je dolgoletna tradicija,da se ob sončnem zahodu na Anzacdan položi venec pred spomenik IvanaCankarja na dvorišču kluba, skupaj zmolitvami v spomin na padle. Tudi letosso se svečanosti udeležili poleg članovkluba in odbornikov pater Valerijanin pater Filip iz verskega središčaMerrylands, ki sta opravila molitve zapokojne, venec pa je položil mladi DaniloŠuber v ponosni uniformi kadeta RAAF.Opravičujemo se tudi, da na žalostnapovedanega nastopa pevk skupineDrugo mesto v NSW sta dosegliDora Hrvatin in Nadia Legovič, nafotografiji s predsednikom balinarjevTriglava, Emilom Fabjančičem.misli | junij 2005 27

Robert Mikuletič in Steve Chiandottos pokali za prvo mesto v NSW.Zmagovalci tekmovanja za Anzac pokal: ToneŠuštar, Jessica Kukovec in Lojze Lever.“Južna Zvezda” ni bilo, ker so pevke nastop nekajdni prej odpovedale. Tako je bilo petje himne malomanj ubrano. Po svečanosti je bila skupna večerjas podelitvijo nagrad zmagovalcem balinarskegatekmovanja za Anzac pokal.TEŽAVE Z RAČUNALNIKINaša generacija ni zrasla z računalniki, kakor sedajnaši vnuki. Kot veliko mojih vrstnikov smo mogočeznali tipkati na pisalni stroj, pa še to bolj redko.Za računalnik sem se začela zanimati, ko semzačela pošiljati prispevke v slovenske časopisev Avstraliji in so se uredniki vedno pritoževali, damorajo moje dopise ponovno tipkati na računalnik,preden jih lahko objavijo. Na večerni univerzi semopravila prvi tečaj za začetnike, ker pa nisem šeimela računalnika - ali kakor se to v Avstraliji reče- computerja – mi to ni mnogo pomagalo. Šele,ko sem iz druge roke kupilastar računalnik, sem začela¨Na Anzac Day svase s patrom Filipomudeležila vsakoletneAnzac slovesnosti priCankarjevem spomenikupred klubom Panthers– Triglav. V obeh jezikihsmo slišali zgodbe inmolili za padle ter prosiliza mir na svetu. Ob koncuje pristopil Daniel Šuber vkadetski uniformi in skupajs predsednikom PetromKropejem položil venecpred spomenik.¨p. Valerijan28misli | junij 2005

pridobivati nekaj znanja, potrebnega zata moderni čudež, vendar moram priznati,da še vedno ne vem razlike med ROMin REM, medtem, ko se mi o razliki med“hard drive“ in “soft ware” samo nekajpribližno sanja. In šment, ko me pokličeMarija iz uredništva Misli iz Melbourna inpravi “potrebujemo fotografi je do nedelje,če morete, jih pošljite po internetu, pa vidim,da je moje znanje spet daleč zaostalo zapotrebami današnjega časa. Tehnika takohitro napreduje, da jo še mlajši ljudje težkodohajajo. Ali si lahko predstavljate, da sevodijo debate o tem, da naj bi ljudje ostalizaposleni nekje do sedemdeset let ali večstarosti. Kaj menite, naj bi jaz ali menipodobni delali pri sedemdesetih? Če poskušamočistiti ploščice v kopalnici, mi je treba pol ure,da se spet vzravnam; za fi zično delo verjetno nebi bila. Pisarniško? Rabim visoko tehnično šoloin mogoče še prevajalca, da razumem navodila,kako uporabljati pralni stroj ali microwave peč.Veste kaj, hvala Bogu, da sem že v penziji!Moj mož nima takih problemov. Kot vidite nafotografi ji, sta se z njegovim “instruktorjem” ženaučila dovolj, da bosta kmalu odprla casino!TEŽAVE S POTOVANJI...Moja prijateljica Marija se je odpravila na obiskdomovine Slovenije in vseh številnih bratov, sestra,svakov in svakinj ter vseh drugih sorodnikov, ki jihže dolgo ni videla. Pri priljubljenem podjetju Laudaso ji njeni otroci uredili dokumente in vozovnicepreko interneta, kakor se mladi generaciji spodobi,in so s tem tudi prihranili precej denarja. S sebojje ponesla šestmesečno zalogo zdravil za njenosrce, ki ji dela težave, in tudi recepte za zdravilain vsa druga potrdila ter pismo njenega zdravnika,da je vse, kar ima v torbi, popolnoma zakonitoin nujno potrebno. Ko se je pojavila na letališču,da bi vstopila v letalo, so jo zavrnili, češ da bimorala glede na njeno starost in zdravstvenostanje predložiti še poseben obrazec družbeLauda, s katerim njen zdravnik potrjuje, da njenozdravstveno stanje dovoljuje potovanje z letalom,saj se njena starostna skupina že šteje v “highrisk“ potnika. Tako se je spet vrnila domov in sedajse bo lotila urejanja še dodatnega dokumenta, kiga bo treba poslati na upravo “Laude“ v Avstrijo,potem je pa še vprašanje, če bodo tam toMož dopisnice Marthe, Lojze Magajna,in “ instruktor” igrata karte na računalniku.zagotovilo sprejeli ali zavrnili... Spomnim se,da so včasih doma rekli, da bližnjica ni vednonajkrajša pot... Internet ne pove vedno vsega, karpotrebuješ.PROGRAMKLUBA PATHERS TRIGLAVNedelja, 5. junija:balinanje, pokrovitelji Karlo Lenarčič, Ciril inStana Vatovec.Nedelja 19. junija:SLOVENIAN OF THE YEAR AWARDSs proslavo dneva državnosti Republike Slovenijein plesom.Rezervacije so nujne (telefon 9610 1627).Nedelja, 26. junija: ob 8.00 MEDKLUBSKOBALINARSKO TEKMOVANJE ZA POKALDNEVA DRŽAVNOSTI, za vse slovenske klube.Pokrovitelj Penny Visintin.Vaši daroviZA BERNARDOV SKLAD: $2000: Klub Panthers- Triglav, St. John’s Park. $20: Danica in AntonŠuštar, Otto Baligač, N.N., Alojz Brne, RozinaTkalčevič, Jožica Gerden, Herman Muster, FrancPavlovič, Ivan Kostevc. $10: Terezija Simonkovič,Franc Verko, Branko Kojc, Marjanca Skubic,Viljam Bauer, Marcela Bole, Štefanija Andlovec.$5: Franc Tomažič, Ivo Klopčič. ZA PATRASTANKOTA: $250: Marija Martin. ZA LAČNE:$30: Anton in Marta Kristan. HVALA!misli | junij 2005 29

Janez Jalen(7)Tropbrez zvoncevVselej, kadar je hodil mimo, je rad posedęl naVódnikovem razgledniku.Na Jerekarski ravni, na gornji strani trdo pri gošči,se je pasla srna. Neodrasla lanska kozica je bila. Niga ovohala. Veter je vlekel navzdol. Peter je obstalin se ni ganil. Srnica je oprezujoče dvignila glavo.Nekaj se ji ni zdelo prav. Umaknila se je med drevje.Peter je ni utegnil dolgo opazovati. Prestopil se je. Vrazpotegnjenih skokih je odhitela kozica mimo listnikaproti Podjelju. Peter ni bil praznoveren, pa se mu jevendar zazdelo, kakor bi mu bila velikooka srna voščilasrečo za današnjo in za vse njegove prihodnje lovskepoti. Noga mu je postala lahka. Mimogrede je bil navrhu.Zgoraj je sijalo že sonce. Veter je neprestanomenjaval smer. Ogreti zrak s koprivniškega polja se jeprelival v hladnega s senčne Jerekarske rebri. Oba stabila prenasičena z omotičnim vonjem po odganjajočemzelenju. V smrekah na drugi strani pota je neugnanožvižgal drozd. Peter je sédel. Z očmi je najprej preleteldolg venec sklanih bukovskih gora. V vrhovih seje belilo še dokaj snežnih plazov. Pod sneg pa je žetiščalo zelenje. Črni gozdovi na pobočjih so v jasnemjutranjem soncu kar zgubljali svojo mračnost. Jezero seje lesketalo kakor iz pravljičnega Bogatina natočenoneizmerno bogastvo srebra. Sveti duh in Sveti Janez stase ogledovala v njegovi gladini. Za na samoti stoječocerkvijo svetega Pavla so bile na široko razsejane sivestrehe Stare Fužine. Studor se je tiščal pod visokoodsekano skalo. Zviška je gledal Sveti Martin naSrednjo vas. Proti razsežni Češnjici je dihala rahlamegla iz zamočvirjenih Blat. Sveta Marjeta v Jereki seje ozirala po bregu navzgor proti prisojnemu Podjelju.Vasi je vezala med seboj skozi sveže zelena poljaspeljana cesta. Kakor lastovičja gnezda so bili pripetiseniki v strmo Javornico, na kateri so v starodavnihčasih triglavske žene platno belile. Vsa Zgornja dolinaje ležala razgrnjena pred Petrom. Peter se kar načuditi30ni mogel razkošni lepoti. Znova je bil trdno uverjen, daje njegova sreča samo v Bohinju doma.Najbolj osvetljena je bila Studorska skala. Od dalečje bila videti kakor visok, ves razpokan zid, ki venomergrozi, da se zruši na vas pod seboj. Marsikdo bi situdi v najbolj trdno zidani hiši ne upal pod Studoromzatisniti očesa. Studorci sami se pa iz tujca, ki gazaskrbi varnost njihovega življenja, radi ponorčujejo,da se počutijo popolnoma varne, ko imajo vendar skaloz verigo priklenjeno. Kdor koj ne prepozna bohinjskeprevejanosti in se začudi, mu skušajo še natvesti, kakoskrbno morajo paziti, da veriga ne zarjavi. Večkrat da jomorajo prebarvati. Kar gledat naj pride, kako zvežejovse lestve iz vasi in si jih še od Srenjanov sposodijo, damorejo doseči verigo, ki je zabita prav v téme nevarneskale in z žveplom zalita.Peter se je skoraj na glas zasmejal, čeprav ga je rajnamama ravno zavoljo Studorske skale s šibo nabila, daje bil ves klobasast. Takrat je bil zadnjič tepen.Razdrapana strmina Studorske skale je pričela Petramikati že v zgodnjih letih. Rad se je ustavljal pod njoin jo ogledoval. Neizrečno je bil radoveden, kakšne sood blizu temne peči in rjavkasti žlebovi, ozke policein zobčasti grebeni in kaj skrivajo črne dupline indrobne duplinice. Kozo je v otroških letih najrajši paselv Studorju. Kar vselej se je približal steni. Ogledaljo je od obeh strani, od rudniške in od uskovniške.Največkrat se je pa z vrha navzdol zastrmel vanjo.Kadar ga nihče ni videl, je tudi nekaj sežnjev dalečsplezal od roba proti sredini. Dlje se ni upal spustiti,kakor bi se bil rad. Mu je mama preveč zabičevala, dav Studorsko skalo ne sme.Dokler je hodil v šolo, se je premagoval, in bi sebil morebiti še. Pa mu je Arhov Matija prvo nedeljopotem, ko sta dobila odpustnice, pokazal po maši vsepolno lastovičjega perja, raztresenega po dvoru, in mupovedal, da hodi ponoči sova pobirat mlade lastovice izgnezd in da tudi stare lovi. se nadaljujemisli | junij 2005

Romanje mladih v AfrikiSredi aprila so se mladi iz vse naše škofije zbrali naškofijskem romanju pri Materi Božji gorske verigeAtakore v Natitingouju. Skupaj s škofom so razmišljalio poklicanosti v Sv. pismu in o tem, kako vsakegaizmed njih Gospod kliče v njihovem življenju. Odkriliso težavo, kako odkriti Božji klic, mu slediti in nositinjegovo težo v zahtevah vsakdonevnega življenja.Ugotovili so, da je za to potrebno veliko vere, zvestobein predvsem ljubezni do Jezusa in ljudi. Katerikolipoklic in poklicanost bodo živeli, povsod bo potrebenduhovni boj za prevlado zvestobe in ljubezni nadskušnjavo lahkotnosti pri služenju Kristusu v Cerkviin svetu.Tako in podobno so mladi razmišljali skupaj s škofom.V prostem pogovoru so mu postavili tudi velikovprašanj, ki so govorila o neizkušenosti in gorečnostimladih src. Pa toliko dobre volje in pripravljenosti jevrelo iz njih. Stanovitnosti, vztrajnosti, izkušenosti - pasi bolj želijo, kot jih v tem trenutku resnično že živijo.Mladost je tako radoživa in tako podobna mladim izvsega sveta. Ob njih pomislim večkrat na slovenskomladež in odkrivam, kako zelo so si podobni. Mladost,ki gori iz svoje mladostne zagnanosti, je pač podobna odenega kontinenta do drugega. Med mladostjo različnihkontinentov je le toliko razlike, kolikor je obstaja vdrugačnosti družinskega, kulturnega, gospodarskegaživljenja. Isto srce mladosti bije med mladimi različnihkontinentov le v drugi barvi šminke, obleke; se ponašaz drugo obliko očal in izrazitostjo frizur; se bohoti vdrugačnih potegavščinah in televizijskih reklamnihspotih; živi od ambicij, ki jih ponujajo odraslimogočniki; se opijanja od zasvojenosti in pijanostiodraslih; se pusti z lahkoto zapeljati na limanice, a seistočasno kritično ozira na vse, kar diši po krivici, laži,izprijenosti, moralni pokvarjenosti... Mladost je lahkotudi radikalno goreča za vero. Resnično verni mladi sozelo uslužni in preprosti v župnijskem življenju...Med večerno sv. spovedjo in adoracijo so se mladiočiščevali v navzočnosti pred Gospodom. Njihovosrce se je omehčalo v Božji milosti, zahrepenili so posvetosti in lepoti mladostnega življenja. Med molitvijorožnega venca so se odprli za potrebe vse Cerkvein sveta. Zlasti so molili za pomoč Sv. Duha vsemkardinalom, ki bodo volili novega papeža... ŽarkeSv. Duha so klicali nad malo semenišče naše škofije,nad njihove vzgojitelje in seveda nad vse bogoslovce,novince in novinke redovnih ustanov naše škofije.Rožni venec je odlično služil molitveni povezanosti zGospodom in medsebojni cerkveni pripadnosti.Sobotno popoldne je zaznamoval kviz različnihžupnijskih skupin o poznanju Sv. pisma (zlasti tistihodlomkov, ki govori o presveti Evharistiji). Mladiso pokazali veliko znanja, pa tudi tekmovalne innavijalske gorečnosti. Zmaga pa vedno le eden. Takoje bilo tudi tokrat. Zmagala je župnija sv. Mihaela izNatitingouja, mladi iz naše župnije (sv. Bernardka) paso zasedli tretje mesto. Nasmeh zmagovalcev je bilobarvan z zadovoljstvom lepih nagrad, ki so jim jihpripravili organizatorji.Skoraj tridnevno romanje mladih je dalo mladimveliko priložnosti za skupni pogovor, za smeh, za petje,za ples... Noči so bile kratke, vroče in bojevite, saj sose morali boriti za tišino zaradi klepetavih sosedov inza mir pred krvi željnimi komarji - slednji ne poznajozapovedi Ne ubijaj, zato tudi nočnega počitka zanjein za ljudi, ki jim brenčijo po ušesih, ni. Je le boj, kise preliva v mesarsko klanje. Kjer pa so mreže protikomarjem, tam boja ni. Toda kje najti mreže za tolikomladine?! Ko bi Jezus hotel narediti čudež pomnožitvemrež proti komarjem?!Vrhunec romanja mladih je bila nedeljska sv. maša ob10. uri. Skupaj s škofom Pascalom N’kouejem in zostalimi duhovniki iz škofije je sv. mašo na nedeljodobrega Pastirja in poklicanosti v Cerkvi vodil nuncijza Benin, msgr. Pierre van Tot N’guyen (po rodu izVietnama). Mladim je približal glas Dobrega Pastirjain jih opozoril, da naj sledijo le njegovemu glasu in netistim glasovom, ki jih hočejo pripeljati v nesrečo, alicelo smrt. Veliko je glasov, ki so preoblečeni v lepevabe in obljube, a ne vodijo v srečno življenje, marvečv trpljenje, razočaranost, opeharjenost in smrt. Gospod,njegov glas, je živo prisoten v globini njihovih src. Najga poslušajo, mu sledijo in življenje bo zanje sreča,praznik, veselje in zadovoljstvo. Ob pričevanju mladihduhovnikov, redovnikov in redovnic jih je povabil, najz veseljem, svobodno in zaupno odgovorijo klicu poposvečenemu življenju, če jim ga je Gospod namenil.Po končanem romanju mladih skupaj s Johnom H.Newmanom ugotavljam: “Videli smo, kako se jeuresničilo splošno načelo, ki ga pogosto zasledimo vSv. pismu in v svetu: Božje navzočnosti ne razberemov trenutku, ko je On z nami, marveč šele po tem, ko seozremo nazaj, v preteklost, ki je ni več...Lep pozdrav vsem ostalim Slovencem v Avstraliji.pater Pepi Lebreht OFM, Beninmisli | junij 2005 31

32misli | junij 2005

Dom počitka matere Romane - slovenski dom za ostareleMother Romana HomeSlovenian Hostel for the Aged11-15 A’ Beckett StreetKEW VIC 3101Phone: 03 9853 1054Fax: 03 9855 0811E-mail: romanahome@optusnet.com.auDom počitka matere Romane je ustanova slovenskega misijona v Melbournu, ki nudi bivanje v domačemokolju ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Prijazna in topla soba, domača hrana, vesela družba, popolnazdravniška nega in celotna oskrba je samo del tega, kar boste našli v domu počitka ob cerkvi v Kew.Pogoj za sprejem v Dom je »Aged Care Assessment Document«, katerega vam pomaga preskrbetivaš zdravnik. Osnovna tarifa je 85% od avstralske starostne pokojnine. Pogoj za sprejem ni naosnovi posameznikovega premoženja, temveč na podlagi zdravstvenega stanja in potrebne nege.Ste mogoče sami že razmišljali, kakšno bi bilo življenje v Domu, poznate koga, ki bi potreboval uslugeslovenskega doma počitka, ali pa želite kaj več vedeti? Potem je res najbolje, da čimprej pokličete upravnicogospo Sandro Krnel po telefonu in se dogovorite za primeren čas ogleda Doma. Ker je zadnje čase med Slovenciprecej več zanimanja in večje povpraševanje za vstop v Dom, vam bo gospa Sandra rade volje povedala,kako dolgo bo treba počakati na prvo prosto mesto. Dobili boste tudi prave odgovore na vsa druga vprašanja.VELEPOSLANIŠTVOREPUBLIKE SLOVENIJETelefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827e-mail: vca@mzz-dkp.gov.siwww.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/Odpravnik poslov: Bojan BertonceljTretji sekretar: Andrej G. RodeVeleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 16.30Konzularne ure so od 10.00 do 12.00Embassy of Republic of SloveniaPO BOX 284, Civic SquareCANBERRA ACT 2608GENERALNI KONZULAT RS SYDNEYGeneralni častni konzul: Alfred BrežnikTelefon: 02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889PO BOX 188, COOGEE NSW 2034GENERALNI KONZULAT RSNOVA ZELANDIJATelefon: 04 567 0027 Fax: 04 567 0024PO BOX 30247, LOWER HUT NZDISTINCTION PRINTING PTY. LTD.LastnikaSimon Kovačič in James RizzoTiskarna zabrošure, knjige in barvna dela164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056Telephone: 03 9387 8488 Fax: 03 9380 2141MARIO JURČIČBuilder - Lic. No. 15968Member Master Builders `AssociationABN 28 589 647 832Homes - Extensions - Bathroom renovationsunder pinning - Specialising in all concretework - Repairing concrete cancer - Concretepools & spas - Landscaping and paversQUALITY SERVICE - FREE QUOTESZa slovenske upokojence v Sydneyu in okolici 10 % popustmisli | junij 2005 33

Australian Mallee ArtVelika izbira kvalitetnih avstralskih pominkovAvtentična Aborigenska umetnostRočna dela in darilaShipping service – Interstate and overseasShop 3092, Level 3 Westfield ShoppingtownSouthland CHELTENHAM VIC 3192Phone: +61 3 9584 4466Mobile: 0419 037 054Email: info@malleeart.comWeb: www.malleeart.comGOJAK MEATS&SMALL GOODS220 Burwood RoadBurwood NSW 2134Tel.: (02) 9747 4028Rojakom v Sydneyu se toplo priporočam.GLAS SLOVENIJE»THE VOICE OF SLOVENIA«PO BOX 191, SYLVANIA NSW 2224Telefon: 02 9522 9911 Fax: 02 9522 9922STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEVDomača stran na internetu:www.glasslovenije.com.auAnthony Tomažin J.P.LI.C.M.Royal GuardianMORTAGE CORPORATION PTY. LTD.MORTAGE ORIGINATORS ~ DIRECT LENDERSAt Royal Guardian we have one aim, toget you the best loan and enable you tosecure your purchase.tel.: 02 133 4554 Railway Parade, Burwood NSW 2134www.royalguardian.com.auSlovencem v Melbournu se priporočakamnoseško podjetjeLUCIANO VERGA & SONSALDO AND JOE MEMORIALS P/L10 Bancell StreetCampbellfield VIC 3061Work: tel. 9359 1179Home: tel. 9470 4046ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO!TOBIN BROTHERS FUNERALSLEADERS IN SERVICE AND CARE100% AUSTRALIA OWNEDVIKTORIJSKIM SLOVENCEMNA USLUGO V ČASU ŽALOVANJAFor all enquiries please contact our Call Centre9500 0900www.tobinbrothers.com.auAre your dentures more comfortable ina glass...? If so, for a free consultationcontact:STAN KRNELdental technicianspecialising in dentures and mouthguards391 Canterbury Road, Vermonttel. 9873 0888Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...?Če ne, z zaupanjem pokličite za prvobrezplačno posvetovanje.STANKO KRNELzobni tehnikspecialist za umetno zobovje in zaščitne protezeSuite 7/14 Market Street, Box Hilltel. 9898 629334misli | junij 2005

UČIMO SE SLOVENSKO Draga Gelt, Magda Piškotek, Marija Penca -LET’S LEARN SLOVENIAN I, II, III($20 - za posamezni del). ZNAŠ SLOVENSKO – DO YOU KNOW SLOVENIAN – Tečaj slovenskega jezikaza odrasle – Slovenian language course for adults IN OSNOVNA SLOVNIČNA PRAVILA IN VAJE – DragaGelt, $20. SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL - UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA - Milena Gobetz in BredaLončar, I. del $20, II. del $30.SLOVENIAN LANGUAGE IN AUSTRALIA-25 years of Slovenian language in VIC - Saša Ceferin, $25.VENETI – FIRST BUILDERS OF EUROPEAN COMMUNITY – angleški prevod, trde platnice – 534 strani,150 ilustracij, $45. SLOVENCI, KDO SMO – Ivan Tomažič, $30.ETRUŠČANI IN VENETI – drugi venetski zbornik – Ivan Tomažič, $25.SLOVENSKE KORENINE - Ivan Tomažič $10-mehke platnice; $15-trde platniceZBORNIK PRVE MEDNARODNE KONFERENCE - Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva -PROCEEDINGS OF THE FIRST INTERNATIONAL TOPICAL CONFERENCE - $30.TRETJI VENETSKI ZBORNIK – V Evropi 2000 – Ivan Tomažič, $25.RAZSTAVA VENETI NA SLOVENSKEM – Ptuj 2001, 46 strani, v slovenščini z angleškim prevodom, $8.100 RECEPTOV SESTRE NIKOLINE 1.,2.,3.,4.,5.,6. knjiga, $15.POTOK TREH IZVIROV – črtice, pesmi in aforizmi – Ivan Lapuh, $15.BOŽIČNE PESMI V PROZI - Roberto Innocent, $30.PAX ET BONUM – MIR IN DOBRO – Draga Gelt, Veronika Ferfolja, $30.SVETO PISMO NOVE ZAVEZE – trde platnice $45, mehke platnice $30.THE SNOWY MOUNTAINS - Ivan Kobal, trde platnice - $20, mehke platnice - $10.PIPA, KLOBUK IN DOBER NOS – Leopold Suhodolčan, $1.SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE – SLOVENE LEGENDS – Dušica Kunaver, $20.POTOVANJE SKOZI ČAS - Jožica Marn Gerden, $20.TIHI GLAS IZ GLOBOČINE SRCA - Jožica Polak, $15.MOLITVENIK ZA BOLNIKE - OSTANI Z NAMI - $10.SLOVENSKO ANGLEŠKI in ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR, $90POBEGLI ROBOT – Vida Pečjak, $3.CELOVŠKE, CELJSKE IN GORIŠKEMOHORJEVE KNJIGE 2005, $90.NA USODNEM RAZPOTJU - M. Peršič, $25.PREMIKI – Janez Janša, $35.KRISTJAN MOLI - molitvenik, $15.PRATIKA 2005, $12.IZ BARAGOVE KNJIŽNICENOVE ZGOŠČENKE (CD) CENA $22MARIBORSKI OKTET - Jubilejni koncertKOMORNI ZBOR AVE - Eno Dete je rojenoANTON MARTIN SLOMŠEK - DrobtiniceSESTRE KLARISE - Marija, Mati mojaFRANC JAVORNIK - Portret prvaka ljubljanske opereKVINTET SONČEK - Večerni zvonBRATJE PIRNAT‘IGNITE’ - 29. SLOVENSKI MLADINSKI KONCERT, $25Misli Thoughts - Božje in človeške - Misli Thoughts - Božje in človeškeReligious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za verskoin kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljen (Established) leta 1952 | Publishedby Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji| Urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Božič, O.F.M., Baraga House, 19A’Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja (Production Editor) in računalniški prelom: MarijaAnžič | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176| E-mail: misli@infoxchange.net.au | Naročnina za leto 2005 je 30 avstralskih dolarjev, zunajAvstralije letalsko 70 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajovsa slovenska verska središča v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisane objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani(Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew Vic 3101 | Tisk (Printing): DistinctionPrinting Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141.Misli na internetu: | Vnos: Draga Gelt | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI.ISSN 1443-8364Misli Thoughts - Božje in človeške - Misli Thoughts - Božje in človeškemisli | junij 2005 35

DONVALE TRAVELSLOVENIA TRAVEL1952 - 2005THE GREGORICH FAMILY HAS SERVED THE SLOVENIANCOMMUNITY IN AUSTRALIA FOR 53 YEARS.For all your travel requirements: Hotels; Car Hire or Leasing;Cruises; Air travel; Group bookings worldwide; Travel Insurance.Please contact us for dates and economicalrates. Make an early reservationto avoid disappointment.SLOVENIJA VAS PRIČAKUJEPRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIHPOTOVANJ ZA OBISK SLOVENIJE V LETU 2005Zelo dobre ekonomske prilikeza obisk lepe Slovenijein vseh strani sveta….Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila,da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!Ne pozabite, da je že od letaERIC IVAN GREGORICH1952 ime GREGORICH dobro Slovenija Travel/Donvale Travelpoznano in na uslugo vsem, ki1042-1044 Doncaster Roadse odpravljajo na potovanje! EAST DONCASTER VIC 3109PRIDEMO TUDI NA DOM! Telefon: 03 9842 5666Fax: 03 9842 594336misli | junij 2005