Avgust 2011 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

Avgust 2011 | številka 

04 

Interno glasilo 

Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana 

AKTUALNO 

V UKCL ŽELIMO HLAJENJE 

OMOGOČITI POVSOD 

UKCL SMO LJUDJE 

POGOVOR Z MILENO LISJAK, 

VIŠJO MEDICINSKO SESTRO IZ 

OPERACIJSKEGA BLOKA 

POGLED NAZAJ 

HORMONSKA KONTRACEPCIJA – 

POMEMBNA POMOČ« 

POLETJE V 

INTENZIVNIH ENOTAH, 

V CIT IN KOIM 

PREBERITE: 

»ZDRAVSTVENI DELAVCI 

MORAJO BITI PO 

ZAKONU ZAŠČITENI 

PROTI OŠPICAM,« 

+ 

NAGRADNA 

KRIŽANKA

KAZALO 

VABIMO VAS, 

DA TUDI VI 

SOUSTVARJATE 

NAŠE GLASILO 

V letu 2011 smo se odločili za 

vsebinsko prenovo internega glasila, in 

sicer z željo, da bi zaposleni lahko še 

bolj sodelovali pri vsebini glasila (več 

preberite v uvodniku). Prispevke, obvestila 

in fotografije, ki jih želite objaviti v 

aprilski številki internega glasila, pošljite 

v uredništvo najkasneje do 10. septembra 

2011. V uredništvu si pridržujemo 

pravico do krajšanja poslanih prispevkov 

in izbora fotografij, primernih za 

objavo. Prispevke lektoriramo. 

Prispevke in fotografije nam pošljite 

na naslov: sabina.vrhnjak@kclj.si ali na 

soj@kclj.si 

Zaželena je pisava Arial (velikost 

pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne 

bodo daljši od 2500 znakov s presledki 

vred. Fotografije oddajajte posebej (ne 

v besedilu) v digitalni obliki (jpg, tif) in 

obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov 

in fotografij ne honoriramo. 

UVODNIK 

3 Poletno a ne v bolnišnici 

KDO SMO MI 

4 Poletje v intenzivnih enotah 

(CIT in KOIIM) 

7 Predstavitev Službe za 

preprečevanje in obvladovanje 

bolnišničnih okužb (SPOBO) 

AKTUALNO 

9 U kinitev priznavanja 

napredovanj srednjim 

medicinskim sestram v enotah 

intenzivne terapije III v 

deležu plače za diplomirano 

medicinsko sestro aslužnim 

enotam nagrade za kakovost 

9 N ovi prostori za KO za 

hematologijo 

10 V UKCL želimo hlajenje v 

poletnih mesecih omogočiti 

povsod 

11 Po poti odličnosti: UKCL uradno 

uvrščen v proces ocenjevanja 

12 Skrajšanje čakalnih dob 


14 Pogovor z Mileno Lisjak, 

višjo medicinsko sestro iz 

Operacijskega bloka: »Še 

vedno primanjkuje operacijskih 

medicinskih sester. To se do 

danes ni spremenilo.« 

16 Prof. dr. Matjaž Veselko, predstojnik 

KO za travmatologijo 

Kirurške klinike »Opravili smo 

že 10.000 minimalno invazivnih 

operacij kolena,« 

UTRIP UKCL 

13 Istrsko oljčno olje za UKC 

Ljubljana 

18 Predstavniki bolnikov v vseh 

bolnišnicah 

18 O biska Ministra za zdravje, 

Dorijana Marušiča, na 

Pediatrični kliniki 

19 M ercatorjeva donacija 

Pediatrični kliniki 

19 Klinika za nuklearno medicino 

pridobila ISO certifikat 9001 

19 U KCL na poti k mednarodni 

akreditaciji 

20 N ova Pediatrična klinika UKCL 

praznuje dve leti od selitve 

20 Predstavniki Društva za zdravje 

srca in ožilja Slovenije otrokom 

predali paketek »Prisrčno 

dobrodošli« 

21 S pravočasnim testiranjem na 

okužbo z virusoma hepatitisa B 

in C lahko pomembno vplivamo 

na končni izid bolezni 

21 M cDonald’sov dobrodelni obisk 

v Pediatrični kliniki 

22 V UKCL slavnostno odprli 

sodoben simulacijski center 

23 U KCL bo kmalu pričel z uvedbo 

PACS/RIS sistema 

PREBERITE 

24 Zdravstveni delavci morajo 

po zakonu o preprečevanju 

nalezljivih bolezni biti zaščiteni 

proti ošpicam, sicer ne smejo 

delati z bolniki 

POGLED NAZAJ 

26 Hormonska kontracepcija – 

pomembna pomoč (1. del) 

MI USTVARJAMO 

27 Vtisi iz Toskane 

POVEDALI SO 

28 A N KETA - Včasih so ljudje 

pripravljali ozimnico, jo 

pripravljate še danes? 

29 KAJ MENIJO O NAS 

30 NAGRADNA KRIŽANKA 

Interno glasilo Univerzitetnega 

kliničnega centra Ljubljana 

Avgust 2011, številka 3 

Univerzitetni klinični center Ljubljana 

Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija 

Glavni urednik 

mag. Simon Vrhunec 

Odgovorna urednica 

Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov. 

Uredniški odbor 

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., 

višja svetnica 

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses. 

• Darinka Klemenc, dipl. m. s. 

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav. 

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, 

dr. med., višja svetnica 

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon. 

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc. 

• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. 

• Blanka Šetinc 

Lektoriranje 

Apolonija Kališnik, prof. slov. jez. in dipl. 

sploš. jez. 

Fotografije 

Jolanda Kofol, Marjana Česenj, 

Matej Družnik in drugi 

Oblikovanje Agencija Odmev, d.o.o. 

Tisk Agencija Citrus, d.o.o. 

Naklada 3.000 

Glasilo je v elektronski obliki na naslovu 

http://www3.kclj.si 

2 | KC interno interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana | avgust 2011

UVODNIK 

POLETNO 

A NE V BOLNIŠNICI 

Letošnje poletje je zaznamovala vročina, konec julija pa tudi precej nizke 

temperature. Vremenu navkljub je poletje čas, ko si vzamemo trenutke za naše 

najbližje in se odpravimo na oddih. Čas dopustov je tudi zato predvsem čas veselja, 

pozitivne energije in različnih športnih aktivnosti. To je tudi čas, ki ga dlje 

časa preživimo z družino in prijatelji ter tako napolnimo svoje in njihove zaloge 

pozitivne energije. 

A bolnišnica nikoli ne zares počiva. 

V Univerzitetnem kliničnem 

centru Ljubljana (UKCL) imamo 

številne enote, kjer delo v poletnih 

mesecih ne pojenja, kjer je intenziteta 

dela visoka, kjer pacienti prihajajo 

nepretrgoma – enote torej, 

kjer si zaposleni težko vzamejo že 

kratek odmor za kavico, kaj šele, 

da bi razmišljali o malo daljšem dopustu. 

Opisane zgodbe so z nami 

tokrat delili zaposleni na intenzivnih 

enotah Oddelka za intenzivno 

terapijo Kirurške klinike (CIT) in 

Kliničnega oddelka za intenzivno 

interno medicino Interne klinike 

(KOIIM). Povedali so nam, kako 

doživljajo poletni čas, kako se ob 

tako napornem delu spopadajo z 

vročino in kaj je tisto, kar jim vsak 

dan znova daje vnemo za delo na 

svojem delovnem mestu. 

UKCL se z vročino spopada že 

vsa leta, ponekod bolj, drugje manj 

uspešno. Da bi našim pacientom 

omogočili čim bolj olajšano bivanje 

v vročih dneh, smo za hlajenje 

poskrbeli v vseh enotah intenzivne 

nege in terapije. Hlajene so tudi 

novogradnje. V UKCL se zavedamo, 

da vsi prostori niso povsod ustrezno 

hlajeni, zaradi česar smo se 

vsem pacientom, obiskovalcem in 

zaposlenim opravičili. Vsi zaposleni 

so že od nastopa bolj vročih dni izvajali 

ukrepe: v prostorih na južnih 

straneh stavb so okna zapirali in 

spuščali senčila od jutra do večera. 

Nedavno smo pripravili tudi 

ponovni razpis za hlajenje glavne 

stavbe, naš dolgoročni načrt pa je 

omogočiti primerne temperature 

v vseh prostorih UKCL, ne samo 

v glavni stavbi. Da bi v vmesnem 

času omogočili primerne razmere, 

pa je generalni direktor UKCL, mag. 

Simon Vrhunec, poskrbel za nakup 

120 ventilatorjev. S tem smo vsaj 

nekoliko olajšali bivanje pacientom. 

Vsi v UKCL se zavedamo, da je skrb 

za bolnika naša prva in najpomembnejša 

naloga. 

Uredništvo 

avgust 2011 | interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana KC interno | 3

KDO SMO MI 

Za razliko od drugih oddelkov, kjer vitalne funkcije 

pacienta zgolj opazujejo, imajo na CIT vso potrebno 

tehniko za nadomeščanje vitalnih funkcij. Njihovi 

pacienti po kategoriji zasedajo najvišje oz. najbolj 

zahtevno mesto. 

POLETJE V INTEN 

(CIT IN KOIIM) 

Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas 

Medtem ko se v poletnih mesecih utrip v glavni stavbi Univerzitetnega kliničnega 

centra Ljubljana (UKCL) vsaj za nekaj tednov umiri, so določene enote in 

oddelki enako ali še bolj obremenjeni kot v drugih obdobjih leta. Tokrat smo 

se odpravili na oddelek za centralno intenzivno terapijo (CIT) Kirurške klinike 

in na Klinični oddelek za intenzivno interno medicino (KOIIM) Interne klinike. 

Zanimalo nas je, kako delo poteka v vročih dneh, kako se zaposleni razporedijo 

v poletnih počitnicah in ali vsaj tu in tam tudi pri njih zaznajo, da je delo v 

poletnih mesecih bolj umirjeno. 

DELO V CIT V 

POLETNIH MESECIH 

ŠE POSEBEJ 

NAPORNO 

»Delo na oddelku za centralno 

intenzivno terapijo (CIT) poteka neprekinjeno, 

vendar ni nikoli monotono, 

saj se raznolikost in število pacientov 

spreminjata iz dneva v dan. Medtem ko 

v zimskem času beležimo veliko poškodovanih 

smučarjev in poškodovancev 

pri delu v gozdu, se poleti prične sezona 

poškodb kolesarjev, motoristov ter 

ponesrečencev pri avtomobilskih nesrečah. 

Prav v času dopustov je povsod 

povečana migracija prebivalcev, tako 


KDO SMO MI 

Na KOIIM je umrljivost pacientov velika, 

na leto jih umre kar 15-20 odstotkov. 

Zato sogovornice v en glas zatrdijo, da 

se uspehov, ko pacient s slabo prognozo 

preživi, veselijo celo bolj kot pacienti sami. 

ZIVNIH ENOTAH 

je tudi statistično več prometnih nesreč 

in več sprejemov v CIT,« pove Andrej 

Trobec, vodja tima, ki razloži razliko 

dela v CIT in na drugih enotah intenzivne 

nege. Za razliko od drugih oddelkov, 

kjer vitalne funkcije pacienta zgolj 

opazujejo, imajo na CIT vso potrebno 

tehniko za nadomeščanje vitalnih 

funkcij. Tako mora medicinska sestra v 

PRAV V ČASU DOPUSTOV JE 

POVSOD POVEČANA MI- 

GRACIJA PREBIVALCEV, TAKO 

JE TUDI STATISTIČNO VEČ 

PROMETNIH NESREČ IN VEČ 

SPREJEMOV V CIT. 

CIT-u poznati veliko število aparatur in 

sistemov in način njihovega delovanja. 

Njihovi pacienti po kategoriji zasedajo 

najvišje oz. najbolj zahtevno mesto. »V 

prvi polovici leta smo imeli preko 300 

sprejemov, od tega samo junija 53. Za 

vse smo strokovno poskrbeli, vendar 

smo tudi zaposleni tukaj samo ljudje 

in potrebujemo počitek in dopust.« še 

doda Andrej Trobec. 

POLETJE PA JE ČAS 

DOPUSTOV 

Na oddelku centralne intenzivne 

terapije je čas dopustov skrbno načrtovan 

in odmerjen. Pri povečanem številu 

bolnikov se poveča tudi potreba 

po prisotnosti števila kadra v službi. Tu 

nastopi dilema, kako omogočiti dopust 

zaposlenim. To rešujejo na različne 

načine, med drugim tudi z bivšimi 

sodelavci, kar deset jih je, ki prihajajo v 

pomoč med poletnimi meseci. 

»Tak tempo dela zdrži le malokdo. 

Mislim, da si vsakdo zasluži daljši 

dopust. Vendar zaradi vsega opisanega 

to ne gre in smo dobili v povprečju 

manj kot 18 dni dopusta. Kljub temu pa 

je na oddelku vzdušje prijetno in delo 

poteka nemoteno, tako da bi se ob tej 

priložnosti rad zahvalil vsem sodelavcem 

za kolegialnost, potrpežljivost ter 

visoko strokovno opravljeno delo pri 

visokih temperaturah, tako zunaj kot na 

oddelku,« doda Andrej Trobec. 


KDO SMO MI 

TAK TEMPO DELA ZDRŽI LE MALOKDO, POVE ANDREJ TROBEC, 

VODJA TIMA V ODDELKU ZA CENTRALNO INTENZIVNO TERAPIJO. 

NOVI ZAPOSLENI 

Kljub napornemu prekomernem 

delu pa na oddelku vse dodatne 

napore vlagajo v izobraževanje novo 

zaposlenih, saj se zavedajo, da jim 

bodo v veliko pomoč, ko bodo osvojili 

vse znanje in veščine za samostojno 

delo na njihovem oddelku. Bojijo pa 

se, da bodo novi sodelavci odšli iskat 

lažje delovno mesto, saj so tisti, ki so 

prišli na novo, morda prav sedaj naleteli 

na neugoden čas dopustov in povečan 

obsega dela. 

KOIIM - 

DELO V POLETNIH 

MESECIH NE 

POJENJA 

14 dni dopusta, kar je v poletnih počitnicah, 

zaradi šoloobveznih otrok, še 

posebej težko,« pove Petra Majcen iz 

omenjenega oddelka. »Smo pretežno 

mlad kolektiv, vse imamo otroke in bi 

si seveda želeli več dopusta; prav tako 

nas precej omejuje tudi izmensko delo, 

saj počitka pravzaprav ni. Sogovornice 

so vse v en glas pritrdile, da je delo na 

njihovem oddelku težko in naporno, da 

prevzemajo veliko stopnjo odgovornosti 

pri delu s pacienti. 

NA KOIIM-U SMO IZREDNO 

POVEZANI MED SEBOJ. 

PRIPADNOST KOLEKTIVU IN 

DOBRO RAZUMEVANJE 

Čeprav imajo velik pretok kadra, in 

jim marsikatera novinka »pobegne«, 

pravijo, da jih delo veseli, da je dinamično, 

da se veliko naučijo, spoznavajo 

nove načine zdravljenja, delovanja 

novih aparatur in da je takšno delo 

težko primerljivo z delom na oddelku. 

»Na KOIIM smo izredno povezani med 

seboj, dobro sodelujemo tako med 

sabo kot z zdravniki in lahko res trdimo, 

da timsko poskrbimo za pacienta,« 

povedo na oddelku. 

USPEHOV SE VESELIMO 

Na KOIIM je umrljivost pacientov 

velika, na leto jih umre kar 15-20 

odstotkov. Zato sogovornice v en glas 

zatrdijo, da se uspehov, ko pacient s 

slabo prognozo preživi, veselijo celo 

bolj kot pacienti sami. To je potrditev 

njihovega truda, dela in vztrajnosti, še 

povedo. »Najlepše pa je,« pove Vanda 

Kramar, »ko nas pacient zopet obišče«. 

POLETNA VROČINA 

Poletne visoke temperature so tudi 

pri njih moteče, vročino si lajšajo z 

desetimi novo nakupljenimi ventilatorji, 

ki jih je kupil oddelek sam. Sobe so v 

zadnjih letih klimatizirali, tako da je vsaj 

za paciente poskrbljeno. 

IZREDNO TEŽKO SI VZAME- 

MO VEČ KOT 14 DNI DO- 

PUSTA, KAR JE V POLETNIH 

POČITNICAH, V ČASU ŠOL- 

SKIH POČITNIC OTROK, ŠE 

POSEBEJ TEŽKO. 

»Morda smo še bolj odvisni od 

vremena, saj vročina znatno vpliva na 

naše paciente, beležimo več infarktov, 

zastrupitev, akutnih respiratornih stanj, 

septičnih stanj,« pravi vodja Kliničnega 

oddelka za intenzivno interno medicino 

(KOIIM), Vanda Kramar. Tudi 

v KOIIM delo v poletnih mesecih ne 

pojenja, v prvih šestih mesecih so imeli 

več kot 600, skoraj 700 sprejemov. 

95 odstotkov bolnikov je mehansko 

ventiliranih, priključenih na vse mogoče 

aparature, v povprečju pa imajo vsaj 

enega bolnika priključenega na ECMO 

(t.i. zunajtelesni krvni obtok, op.p.). 

»Izredno težko si vzamemo več kot 

SUZANA ROZMAN, GLAVNA MEDICINSKA SESTRA KOIIM 

Več kot 14 dni dopusta na osebo v juliju in avgustu ni izvedljivih zaradi urnika. 

Trenutno je 7 sobnih medicinskih sester na letnem dopustu, to pa je največ, 

kar omogoča, da še lahko izpeljemo urnik. Medicinske sestre so pokazale 

veliko mero razumevanja glede števila dni letnih dopustov v poletnih mesecih. 

Lansko leto smo imeli samo 10 dni letnega dopusta v poletnih mesecih, letos 

je nekoliko boljše, ker se je zmanjšalo število porodniških dopustov. Je pa 

seveda 14 dni premalo, če si človek želi res odpočiti. 

Migracija medicinskih sester je pri nas majhna, odhajajo predvsem novozaposleni, 

ker se jim v veliki večini zdi delo pretežko, predvsem nočno delo, ker 

ponoči dela res minimalno število ljudi, ker ne želimo, da ima posameznik 

več kot 8 nočnih na mesec. Migracija je majhna tudi zato, ker se trudimo, da 

medicinske sestre sodelujejo pri izobraževanju, se aktivno udeležujejo raznih 

seminarjev, ki jih prireja Zdravniška zbornica Slovenije, in drugih seminarjev 

ter simpozijev. To je neke vrste stimulacija, predvsem za medicinske sestre, 

ki aktivno sodelujejo pri zdravljenju in lahko izid zdravljenja predstavijo na 

seminarju oz. simpoziju. 


KDO SMO MI 

PREDSTAVITEV 

SLUŽBE ZA PRE- 

PREČEVANJE IN 

OBVLADOVANJE 

BOLNIŠNIČNIH 

OKUŽB 

(SPOBO) 

Marija Al Nawas, dipl.m.s., Koordinatorica delovnega področja, SPOBO 

Zgoraj: Služba za preprečevanje 

in obvladovanje bolnišničnih okužb 

je sestavljena multidsiplinarno. 

Trenutno so v njej zaposlene: tri 

zdravnice specialistke, štiri diplomirane 

medicinske sestre, en sanitarni inženir 

in višja strokovna sodelavka. 

O bolnišničnih okužbah (BO) govorimo, 

kadar bolnik ni imel okužbe 

in ni bil v inkubaciji ob sprejemu v 

bolnišnico in je okužba nastala v več 

kot 48 urah po sprejemu bolnika v 

bolnišnico. BO so pomemben kazalec 

kakovostne in varne oskrbe bolnika. 

Zavedati se moramo neposredne 

odgovornosti vsakega posameznika in 

vseh skupaj pri preprečevanju BO. Vsi 

zaposleni moramo delati vzajemno, 

da zmanjšamo tveganje za okužbe pri 

bolnikih in osebju. 


KDO SMO MI 

Že ob ustanovitvi Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana 

se je začelo izvajanje preprečevanja bolnišničnih okužb. 

Že l. 1974 je bil ustanovljen odbor »za kontrolo hospitalnega 

infekta«. Nato je bila l. 1977 imenovana prva zdravnica s 

specializacijo klinične mikrobiologije na mesto hospitalnega 

higienika. L. 1982 je bila ustanovljena komisija za obvladovanje 

bolnišničnih okužb (KOBO). Prav tako so bile v tem letu 

imenovane prve medicinske sestre za področje higiene; nekatere 

med njimi so l. 1983 opravile prvi enosemestralni podiplomski 

tečaj iz hospitalne higiene in obvladovanja okužb. L. 

1990 je bila imenovana pomočnica glavne medicinske sestre 

UKC za higieno. L. 2003 pa je bila ustanovljena Služba za 

preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (SPOBO). 

SPOBO je sestavljena multidsiplinarno. Trenutno so v 

njej zaposlene: tri zdravnice specialistke, štiri diplomirane 

medicinske sestre, en sanitarni inženir in višja strokovna 

sodelavka. 

Glede na povečane zahteve in potrebe na področju preprečevanja 

BO, ki se pojavljajo v zadnjih letih ter obvezujoče 

zakonodaje evropske unije, je ureditev dejavnosti ključnega 

pomena za ustrezno in kakovostno delo. Želimo si dobrega 

sodelovanja z vsemi službami znotraj UKCL in zunanjimi 

inštitucijami. 

EVROPSKI DAN 

DAROVANJA 2011 

Letos bomo praznovali Evropski dan darovanja v soboto, 

8. oktobra. V okviru praznovanja bomo pripravili strokovno 

srečanje, ki bo od 8.30 ure naprej v hotelu Slon 

v Ljubljani. Po končanem strokovnem programu se bo 

prireditev preselila v Park Tivoli, kjer se bodo sodelujoči 

od 11. ure naprej sprostili ob športnih igrah, z osrednjim, 

že tradicionalnim tekom »za življenje in radost«. 

Prav tako organizatorji pripravljajo bogat spremljevalni 

program, š številnimi zanimivimi gosti, predstavitvami, 

glasbenimi točkami in pogovori. Celotna prireditev se 

bo zaključila z zahvalno mašo za darovalce in njihove 

družine. 

DELA IN NALOGE SPOBO OBSEGAJO: 

• epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb, planiranje 

strategij in ukrepov; 

• izobraževanje osebja, svetovanje in zdravstvenovzgojno 

delovanje vseh profilov zaposlenih v UKCL 

(ne samo zdravnikov in medicinskih sester, temveč 

tudi ostalih profilov – npr. čistilke, bolničarji, tehnično 

osebje, radiološki inženirji, laboratorijski tehniki …) in 

tudi svojcev hospitaliziranih bolnikov; 

• sodelovanje z zdravniki za obvladovanje BO, medicinskimi 

sestrami za obvladovanje BO ter higieniki v 

UKCL; 

• sodelovanje pri izobraževanju zaposlenih v zdravstvenih 

domovih in domovih za starejše občane ter 

ostalih zdravstvenih organizacijah; 

• priprava in posodabljanje strokovnih navodil s 

področja preprečevanja BO v UKCL; 

• organizirano vodenje in pomoč pri obravnavi in obvladovanju 

epidemij, ki se pojavijo v UKCL; 

• organizirano vodenje in sodelovanje z ostalimi 

pristojnimi službami v skrbi za zdravje zaposlenih (organizacija 

cepljenja proti gripi in drugim nalezljivim 

boleznim, incidenti,…). 

• sodelovanje pri izdelavi strokovnih kriterijev za izbor 

opreme in materiala prek javnih naročil; 

• aktivno sodelovanje pri strokovnih nadzorih v zvezi 

z upoštevanjem sprejetih standardov na področju 

preprečevanja BO; 

• aktivno sodelovanje pri strokovnih nadzorih v zvezi z 

upoštevanjem sprejetih standardov sterilizacije; 

• posredovanje pomembnih informacij v zvezi s 

preprečevanjem in obvladovanjem BO; 

• aktivno sodelovanje v različnih projektnih skupinah 

in komisijah znotraj UKCL kot član SPOBO; 

• izvajanje domačih in tujih študij s področja 

preprečevanja BO; 

• strokovno svetovanje pri vseh gradbenih projektih, 

ki so načrtovani in potekajo v UKCL, ter nadzor nad 

upoštevanjem zaščitnih ukrepov; 

• strokovno sodelovanje z zunanjimi službami (IVZ, 

ZZV, Ministrstvo za zdravje, …) in ostalimi zdravstvenimi 

ustanovami. 

Več informacij na www.slovenija-transplant.si 


AKTUALNO 

UKINITEV PRIZNAVANJA NAPREDOVANJ 

SREDNJIM MEDICINSKIM SESTRAM 

V ENOTAH INTENZIVNE TERAPIJE III 

V DELEŽU PLAČE ZA DIPLOMIRANO 

MEDICINSKO SESTRO 

Ernestina Kos Grabnar, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego 

Vodstvo UKCL še vnaprej ponuja 

sofinanciranje študija v teh enotah 

in s tem omogočanja osebno rast in 

profesionalni razvoj vsakega posameznika. 

V enotah intenzivne terapije III. stopnje 

imamo 104 bolniške postelje, na 

katerih se zdravijo najtežji in življenjsko 

ogroženi bolniki. Zanje skrbijo tako 

diplomirane kot srednje medicinske 

sestre, skupno jih je zaposlenih 329. 

Delo je zelo naporno in odgovorno; tu 

najdejo svoje poslanstvo le tisti, ki se 

dobro počutijo v hitrih adrenalinskih 

akcijah. Prisotno je izrazito timsko delovanje 

med vsemi profili. In prav zaradi 

narave timskega dela in zaradi omejene 

možnosti zaposlovanja v preteklem 

desetletju so srednje medicinske sestre 

v teh enotah v različnih deležih prevzemale 

tudi naloge diplomirane medicinske 

sestre. 

Z novim plačnim sistemom smo 

želeli bistveno bolje nagraditi vse 

»NAREDILI BOMO PRAV VSE, 

KAR JE V NAŠI MOČI, DA NIKO- 

MUR NE BI BILO TREBA VRAČA- 

TI PREVEČ IZPLAČANIH SRED- 

STEV ZA PLAČE, KOT SE TO ŽE 

DOGAJA V NEKATERIH DRUGIH 

ZDRAVSTVENIH ZAVODIH.« 

profile, kar pa žal ni bilo mogoče. Za 

srednje medicinske sestre z razširjenim 

delokrogom smo vodili »pravo vojno«, 

zavzemali smo se za trajno sistemsko 

rešitev. Aktivno so se vključevali predstavniki 

ministrstev, sindikatov, sprejetih 

je bilo več dogovorov, le sistemske 

rešitve še vedno žal ni. Nazadnje so 

srednje medicinske sestre prejele tako 

imenovane kombinirane pogodbe v 

deležu 80 odstotkov plače za diplomirano 

medicinsko sestro in 20 odstotkov 

v deležu srednje medicinske sestre z 

vsemi napredovanji v obeh delih. Tudi 

za diplomirane medicinske sestre, ki so 

šolanje zaključile ob delu, si prizadevamo, 

da bi se jim priznala že dosežena 

napredovanja . 

V UKC Ljubljana smo imeli novembra 

2010 upravni nadzor in prejeli smo 

odločbo, ki nas zavezuje v številnih 

elementih. Najmanj, kar moramo storiti, 

in to takoj, je ukinitev priznavanja 

napredovanj v deležu plače za diplomirano 

medicinsko sestro. Vse sodelavce 

prosimo, da razumejo našo potezo, ki 

smo jo dolžni izvršiti. Naredili bomo 

prav vse, kar je v naši moči, da nikomur 

ne bi bilo treba vračati preveč izplačanih 

sredstev za plače, kot se to že 

dogaja v nekaterih drugih zdravstvenih 

zavodih. 

Ob tem poudarjam, da vodstvo 

UKCL še vnaprej ponuja sofinanciranje 

študija v teh enotah in s tem omogoča 

osebno rast in profesionalni razvoj 

vsakega posameznika. 

NOVI PROSTORI ZA KO ZA HEMATOLOGIJO 

Zlatko Lazarevič, poslovni direktor Interne klinike 

Projekt novih prostorov Kliničnega oddelka za hematologijo 

je v zaključni fazi glede priprave projektne dokumentacije 

za gradbeno obrtniška dela in pripadajočo opremo. Cilj 

je, da projektno dokumentacijo potrdimo in uskladimo. Do 

konca avgusta 2011 bodo potekala še intenzivna zaključ- 

na usklajevanja. Tako bodo vzpostavljeni pogoji, da lahko 

komercialni sektor podlago za izvedbo razpisa v mesecu 

septembru za gradbeno obrtniška dela. Finančna konstrukcija 

je narejena. Projekt se bo financiral z lastnimi sredstvi 

UKCL in kreditom. 


AKTUALNO 

Da bi naši pacienti imeli čim bolj 

olajšano bivanje v vročih dneh, je za 

hlajenje poskrbljeno v vseh enotah 

intenzivne nege in terapije. Hlajene so 

tudi novogradnje. 

V UKCL ŽELIMO HLAJENJE 

V POLETNIH MESECIH 

OMOGOČITI POVSOD 

Služba za odnose z javnostmi UKCL, Sabina Vrhnjak 

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana se zavedamo, 

da vsi prostori niso povsod ustrezno hlajeni. Da bi naši 

pacienti imeli čim bolj olajšano bivanje v vročih dneh, je 

za hlajenje poskrbljeno v vseh enotah intenzivne nege in 

terapije. Hlajene so tudi novogradnje. Nedavno smo objavili 

ponovni razpis za hlajenje glavne stavbe, naš dolgoročni 

načrt pa je omogočiti primerne temperature v vseh 

prostorih UKCL, ne samo v glavni stavbi. 

Za hlajenje glavne stavbe UKCL smo sicer že lansko leto 

pripravili razpis za izbiro izvajalca hlajenja, vendar se je žal 

izkazalo, da dva ponudnika nista ponujala konvektorjev v 

skladu s strokovnimi zahtevami, ostalih 6 ponudnikov pa ni 

zasledovalo sprememb v popisu, ki so bile prikazane na portalu 

javnih naročil. »Tehnično-vzdrževalna služba v podpori 

Komercialnega sektorja UKCL skupaj pripravljata nov postopek 

za izbiro izvajalca, da bi kar najhitreje prišli do boljših 

pogojev za naše bolnike in zaposlene v teh vročih poletnih 

mesecih. O konkretnih rokih težko govorimo, saj nas zakon 

o javnih naročilih zavezuje, da je postopek izpeljan korektno 

in čim bolj transparentno. Želimo si ugodnih rezultatov in 

čimprejšnjo realizacijo,« pove Maja Mazej, vodja Tehnično- 

-vzdrževalnih služb UKCL. 

KLIMATIZACIJA CELOTNE BOLNIŠNICE 

Dolgoročni cilj je klimatizacija celotne bolnišnice, ki bo 

potekala ob celoviti prenovi zgradb, pri čemer se moramo 

zavedati problema starosti posameznih stavb. Problem glavne 

zgradbe UKCL ne predstavljajo le težave s hlajenjem v vročih 

poletnih mesecih. Dotrajane inštalacije (električne in strojne) 

ne omogočajo več dodatnega priklopa čedalje večjega števila 

potrebnih medicinskih aparatov in ostale opreme. Tehnološka 

zasnova glavne zgradbe UKCL denimo izhaja izpred štiridesetih 

let, vsak poseg v starejše stavbe pa predstavlja velik finančni 

in izjemen organizacijski zalogaj, saj mora naša bolnišnica 

delovati nepretrgoma brez večjih motenj. 


AKTUALNO 

PO POTI ODLIČNOSTI: 

UKCL URADNO 

UVRŠČEN V 

PROCES 

OCENJEVANJA 

poklicev. Vse to se izvaja v poslovnih procesih in nalogah, 

ki jih opravljamo zaposleni UKCL. Vsi ti poslovni procesi so 

gradniki, s katerimi izpolnjujemo naše poslanstvo in vizijo – 

UKCL je odlična evropska univerzitetna bolnišnica. Za smisel 

in organiziranost naših nalog skrbijo vodje. 

»VODJA NI NEKDO, KI RAZDELI NALOGE SVOJIM 

PODREJENIM - TO NI ODLIČEN VODJA. ODLIČEN 

VODJA IMA IN SPOROČA JASNO ZASTAVLJENO VI- 

ZIJO UKCL, POSLANSTVO IN CILJE, KI JIH POZNAJO 

IN RAZUMEJO VSI NJEGOVI SODELAVCI.« 

Peter Pustatičnik, vodja ekonomskega sektorja UKCL 

Univerzitetni klinični center Ljubljana se je prijavil na 

razpis Vlade RS za Priznanje Republike Slovenije za poslovno 

odličnost za l. 2011. Naša samoocenjevalna vloga 

je ustrezala vsem razpisnim kriterijem evropskega modela 

odličnosti, poleg tega pa je UKCL, ki predstavlja eno izmed 

10 odličnih organizacij, uradno uvrščen v proces ocenjevanja. 

V mesecu septembru nas bodo obiskali ocenjevalci 

poslovne odličnosti in na »terenu« preverili našo samoocenjevalno 

vlogo – kako odličen je Univerzitetni klinični 

center Ljubljana, koliko točk po modelu evropske odličnosti 

dosega … O podrobnostih in pripravah na obisk bodo 

pravočasno obveščeni strokovni in poslovni direktorji klinik. 

KAKŠNA JE ODLIČNA BOLNIŠNICA 

Odlična bolnišnica je bolnišnica z odličnimi zaposlenimi – 

od vratarjev, ki nam vsako jutro voščijo dobro jutro in skrbijo, da 

naši pacienti in njihovi svojci potrkajo na prava vrata, do vseh 

ostalih, ki smo zaposleni v UKCL in s svojim delom omogočamo, 

da so pacienti obravnavani varno, kakovostno in prijazno. 

Ali bomo res poslovali odlično, je odvisno od nas samih. Želimo 

si, da bi idejo poslovne odličnosti kar najbolj približali vsem, saj 

je vsak od nas pomemben del sestavljanke UKCL. 

KAKŠEN JE ODLIČEN VODJA 

Vodja ni samo generalni oz. poslovni direktor, strokovni 

direktor, glavna medicinska sestra ali vodja oddelka. Vodja je 

vsak, ki vodi skupino ljudi pri opravljanju neke naloge. Vodja 

ni nekdo, ki razdeli naloge svojim podrejenim - to ni odličen 

vodja. Odličen vodja ima in sporoča jasno zastavljeno vizijo 

UKCL, poslanstvo in cilje, ki jih poznajo in razumejo vsi njegovi 

sodelavci. Tudi vodja kliničnega oddelka ima lahko svojo 

vizijo, ki prispeva k celostni viziji klinike oz. UKCL. Vsak njegov 

sodelavce ve, kakšna je njegova vloga pri uresničevanju 

vizije in poslanstva ter pri doseganju ciljev. Skupaj postavljajo 

cilje. Med zaposlenim in vodjo poteka odprta komunikacija. 

Odlična komunikacija je ključ uspeha odličnega vodje. 

Odlični vodje dobro poznajo sposobnosti in potenciale 

svojih zaposlenih in skladno s tem jih razvrstijo na ustrezna 

delovna mesta. Spodbujajo učenje, pohvalijo napredek, cenijo 

in nagrajujejo dobro opravljeno delo. Vsem zaposlenim 

nudijo možnosti za razvoj. 

Odlični vodje preverjajo, ali je njegov način vodenja skladen 

s pričakovanji njegovih zaposlenih. Na podlagi teh povratnih 

informacij nadgrajuje svoj slog in voditeljske sposobnosti. 

KAJ JE NAŠE POSLANSTVO, ZAKAJ SMO TU, 

KAJ POČNEMO IN KAM GREMO 

UKCL poleg obravnave in zdravljenja pacientov (vključno 

z zdravljenjem najtežjih bolnikov v Sloveniji) skrbi za 

razvoj medicine, zdravstvene in babiške nege, medicinske 

rehabilitacije, visoko specializirane laboratorijske dejavnosti 

in ostalih ved v slovenskem prostoru, saj v sodelovanju z izobraževalnimi 

institucijami izobražuje kadre vseh zdravstvenih 

»ŽELIMO SI, DA BI IDEJO POSLOVNE ODLIČNOSTI 

KAR NAJBOLJ PRIBLIŽALI VSEM, SAJ JE VSAK OD 

NAS POMEMBEN DEL SESTAVLJANKE UKCL.« 

V mesecu septembru nas bodo obiskali ocenjevalci poslovne 

odličnosti in na »terenu« preverili našo samoocenjevalno vlogo 

– kako odličen je Univerzitetni klinični center Ljubljana ter koliko 

točk po modelu evropske odličnosti dosega. 


AKTUALNO 

SKRAJŠEVANJE 

ČAKALNIH DOB 


V Univerzitetnem kliničnem centru 

Ljubljana podpiramo prizadevanja 

Ministrstva za zdravje RS za skrajšanje 

čakalnih dob in si goreče želimo, da 

bi lahko vsem pacientom v najkrajšem 

možnem času omogočili čim hitrejšo 

obravnavo. Vodstvo si želi, da bi lahko 

slehernemu pacientu omogočili dostop 

do zdravstvenih storitev v najkrajšem 

možnem času. Z namenom, da bi 

skrajšali čakalne dobe, smo se v UKCL 

v letošnjem letu intenzivno in sistematično 

lotili problema: prečistili smo vse 

čakalne sezname, na katerih je bila 

izkazana daljša čakalna doba od dopustne, 

preverili listo čakajočih, dodali 

posebno opombo za bolnike, ki želijo 

izbranega zdravnika, in analizirali vzroke 

za nastanek dolgih čakalnih dob ter 

možnosti za njihovo odpravo. 

Vodstvu UKCL so člani Sveta zavoda 

UKCL naložili, da naj še vnaprej izvajajo 

vse aktivnosti v zvezi s skrajšanjem 

čakalnih dob na področjih, kjer čakalne 

dobe presegajo najdaljše dopustne čakalne 

dobe. Vodstvu so predlagali, da 

naj nadgradijo analizo glede čakalnih 

dob, ki presegajo najdaljše dopustne, 

ocenijo potrebe ter podajo natančne 

predloge za dodatno skrajšanje čakalnih 

dob. Predsednica mag. Elda Gregorič 

Rogelj in člani Sveta UKCL so sicer 

podprli dosedanja prizadevanja UKCL 

na področju skrajšanja čakalnih dob. 

V zadnjih treh mesecih smo število 

čakajočih zmanjšali na številnih 

oddelkih in enotah. Pomembno se je 

skrajšalo število čakajočih na področju 

preiskav z magnetno resonanco – še 

posebej na magnetni resonanci nevrološkega 

sistema (četudi tu še vedno 

presegamo najdaljšo dopustno čakalno 

dobo), in sicer kar za 367 čakajočih 

manj, in na magnetni resonanci skeleta 

(za 183 čakajočih manj). 

Izjemno velik premik smo dosegli 

tudi na področju operacije kile pri 

odraslih (iz 160 čakajočih na dan 30. 4. 

na 69 čakajočih na dan 30. 6.), operacije 

sive mrene (iz 146 čakajočih na 61 

čakajočih), operacije žolčnih kamnov 

(iz 117 na 31 čakajočih) in operacij na 

odprtem srcu (iz 119 na 74 čakajočih). 

V primerjavi s številom čakajočih 

na dan 30. 4. 2011 se število čakajočih 

precej zmanjšalo na področju CT 

preiskav: CT trebuha za 61 čakajočih 

manj (na dan 30. 4.: 142 čakajočih, na 

dan 30. 6.: 81 čakajočih), CT artografija 

21 čakajočih manj (na dan 30. 4.: 28 

čakajočih, na dan 30. 6. 7 čakajočih), 

CT skeleta 20 čakajočih manj (na dan 

30. 4.: 23 čakajočih, na dan 30. 6.: 3 

čakajoči), CT angiografije 14 čakajočih 

manj (na dan 30. 4.: 85 čakajočih, na 

dan 30. 6.: 71 čakajočih), CT obraznih 

kosti in/ali obnosnih votlin štirje čakajoči 

manj (na dan 30. 4.: 52 čakajočih, 

na dan 30. 6.: 48 čakajočih). 

Za nekatere posege nam je uspelo 

celo popolnoma zmanjšati število 

čakajočih nad dopustno čakalno dobo 

(artroplastika kolka, operacija hrbtenice, 

posegi v nosu). Pričakujemo, da se 

bo trend skrajševanja čakalne dobe 

in števila čakajočih nadaljeval tudi 

v prihodnosti, in to ne samo na teh 

področjih. 

Od najdaljših dopustnih čakalnih 

dob po številu čakajočih na dan 30. 

6. še vedno odstopamo na področju 

artroplastike kolena, koronarne angiografije, 

magnetne resonance nevrološkega 

sistema, posegih na mandljih ali 

žrelnicah ter posegih PTCA. 

Vodstvo UKCL je na julijski seji Sveta 

sicer izpostavilo še, da bi bilo potrebno 

določene ukrepe sprejeti tudi na ravni 

cele Slovenije, pri čemer bi bila vzpostavitev 

mreže subspecialnih bolnišnic 

nujna. Skrajšanje čakalnih dob si v 

UKCL sicer obetamo tudi zaradi zaposlitve 

dodatnih anesteziologov, skupno 

nameravamo v letošnjem letu zaposliti 

okoli 15 anesteziologov iz tujine. 

Z namenom, da bi skrajšali čakalne 

dobe, smo se v UKCL v letošnjem 

letu intenzivno in sistematično lotili 

problema. Pomembno se je skrajšalo 

število čakajočih na področju preiskav 

z magnetno resonanco in CT preiskav. 


UTRIP UKCL 

ISTRSKO OLJČNO OLJE 

ZA UKC LJUBLJANA 

Biserka Marolt Meden 

V imenu koprske oljkarske zadruge 

Oleum nostrum je njen direktor Marinko 

Hrvatin v začetku poletja podaril 

100 litrov ekstra deviškega oljčnega 

olja Pediatrični kliniki, ki ga je 50 litrov 

odstopila Službi bolniške prehrane 

in dietoterapije UKCL. Oljčno olje 

bodo tako v glavni kuhinji UKCL kot 

tudi v kuhinji PK uporabili za pripravo 

dietnih obrokov za paciente. 

Dobre lastnosti oljčnega olja so vedno 

bolj poznane in cenjene, a danes samo 

nekaj stavkov o odločitvi, zakaj naj bi 

uporabljali naziv oljčno olje. 

Slovar slovenskega knjižnega jezika ( v 

nad. SSKJ - DZS, 1994) dopušča uporabo 

oljčno olje in olivno olje. Vse, kar se 

nanaša na drevo oljko, je oljčno: sadež 

oljka, oljčna vejica, oljčni nasad, oljčna 

nedelja (zadnja nedelja pred veliko nočjo 

oziroma cvetna nedelja), pridelek oljk 

ipd., zato bi bilo smiselno uporabljati tudi 

besedno zvezo oljčno olje. Vendar jih 

veliko striktno uporablja izraz olivno olje. 

Kljub temu, da SSKJ dopušča izraz olivno 

olje, pa dodatno prepriča obrazložitev za 

uporabo izraza oljčno olje, ki jo je zapisal 

novinar Boris Šuligoj (Odprta kuhinja, 

leto 1, št. 30). 

Domači oljkarji in strokovnjaki se že 30 

let trudijo, da bi uporabljali enak naziv za 

drevo in sadež: to je oljka drevo in oljka 

sadež. Potem je logično, da je vse, kar 

izhaja iz oljke oljčno. Zaradi posebnega 

statusa oljkarstva v slovenski Istri in spoštovanja 

tradicije slovenski oljkarji pravijo 

svojemu olju oljčno olje. Takšno poimenovanje 

uporabljajo strokovnjaki in raziskovalci 

Biotehniške fakultete v Ljubljani, 

Inštituta za sredozemsko kmetijstvo in 

oljkarstvo pri Znanstveno-raziskovalnem 

središču Univerze na Primorskem, in 

veliko drugih. 

Biserka Marolt Meden, Marinko 

Hrvatin, doc. dr. Rok Orel, 

predstojnik Kliničnega oddelka za 

gastroenterologijo, hepatologijo in 

nutricionistiko Pediatrične klinike 

in Anita Štih, namestnica glavne 

medicinske sestre Pediatrične klinike. 



Pogovor z Mileno Lisjak, višjo medicinsko 

sestro iz Operacijskega bloka: 

»Še vedno primanjkuje 

operacijskih 

medicinskih sester. 

To se do danes ni 

spremenilo.« 

mikrokirurgije, katere so se udeleževali 

številni mladi kirurgi od vsepovsod, 

tudi iz Amerike. To je bil čas velikih 

uspehov plastične mikrokirurgije pri 

nas, saj je bilo do leta 1985 opravljenih 

nekaj izjemnih operativnih posegov, ki 

so odmevali tudi v tujini. To obdobje je 

bilo meni najljubše. Ponosna sem bila 

na dejstvo, da je Ljubljana predstavljala 

svetovno izobraževalno središče mikrokirurgije. 

Danes se tuji kirurgi še vedno 

izobražujejo pri nas, a precej manj.« 

Mediji so zgodbe omenjenih izjemnih 

operacij zagotovo spremljali, kajne? 

»Seveda. K nam so prihajali novinarji 

domačih in tujih časopisov kot so 

Telex, Politika ekspres, Bunte, Stern in 

Služba za odnose z javnostmi, 

Polona Lečnik Wallas 

V Centralnem operacijskem bloku 

Kirurške klinike Univerzitetnega 

kliničnega centra Ljubljana (UKCL) ni 

človeka, ki ne bi poznal Milene Lisjak, 

višje medicinske sestre, ki je 32 let 

svoje službene poti preživela v Operacijskem 

bloku kirurških služb. 

Kje ste začeli svojo pot v UKCL in kdo 

je na vas naredil največji vtis? 

»Po diplomi, leta 1980, sem se kot 

štipendistka kirurških služb zaposlila v 

Centralnem operacijskem bloku. Med 

vsemi kirurškimi vejami, s katerimi sem 

se tekom usposabljanja za operacijsko 

medicinsko sestro seznanila, se mi je 

najbolj usedla v srce prav plastična 

kirurgija. Pokriva namreč širok spekter 

kirurških posegov, tako rekoč 'od glave 

do pete'. Dodatno je name naredila 

velik vtis takratna ekipa kirurgov, ki jo 

je vodil prof. dr. Franjo Zdravič. Bil je 

svetovljan in velik učitelj, ki je mladim 

zdravnikom omogočal izobraževanja v 

tujini. Razvili so se v res odličen tim, v 

katerem sem sodelovala tudi sama.« 

Katero obdobje pa vam je bilo 

najljubše? 

»Dr. Marko Godina je v zgodnjih 

80-ih letih ustanovil Ljubljansko šolo 

Milena Lisjak, višja medicinska sestra je 32 let svoje službene poti preživela v 

Operacijskem bloku kirurških služb. 



drugi. Vseh se niti ne spomnim več. Celo veliki CNN je objavil 

prispevek o kmečkem fantu, ki mu je stroj za ličkanje 

koruze odtrgal roko v zapestju. Rana je bila polna umazanije, 

zato takojšnja reimplantacija roke ni bila mogoča. Infekt 

bi namreč lahko resno ogrozil uspeh operativnega posega. 

Dr. Marko Godina je prišel na idejo, da bi odrezani del 

roke za tri tedne prišil na žile pod pazduho. To je z ekipo 

tudi storil. V tem času se je krn toliko očistil, da smo lahko 

opravili drugi del operacije – prišitje roke nazaj na krn. 

Roka je bila po operaciji sicer malce krajša, a je ohranila 

vse funkcije. To je bil prvi tak primer v svetu. Ob tem in 

ostalih uspehih slovenske medicine smo doživeli sprejem 

takratnega predsednika Republike Slovenije Franceta 

Popita. Poleg kirurgov smo bile povabljene tudi operacijske 

sestre. To je bila za nas velika čast, saj naše delo običajno 

ostaja skrito v ozadju.« 

Udeležili ste se tudi Evropskega kongresa kirurgije roke v 

Umei na Švedskem ... 

»Tega kongresa so se udeležile vse svetovne eminence 

plastične kirurgije in tudi mi smo bili zraven. Iz UKCL sva se 

ga udeležili s sestro Maro Jakša, ki je skrbela za fotodokumentacijo 

na Oddelku za plastično kirurgijo. Spomnim se, 

da je dr. Marko Godina govoril o naših odmevnih operacijah, 

takrat je bila v dvorani popolna tišina. Vsi so napeto poslušali. 

Številni stiski rok po končanem predavanju so povedali 

vse. Potem se je zgodilo nekaj nepredvidljivega. V času 

kongresa so v bolnišnico v Umeo pripeljali bolnika s hudo 

poškodbo roke, organizatorji pa so nato oblikovali mednarodno 

kirurško ekipo v sestavi dr. Godina, prof. dr. Kleniert, dr. 

Eder in prof. dr. Lister. Mene so kot operacijsko medicinsko 

sestro prav tako povabili zraven. Med predavanji so organizatorji 

v predavalnice vključevali video prenos dogajanja iz 

operacijske dvorane. To so bili res lepi občutki.« 

Po smrti dr. Marka Godine pa se je začelo novo obdobje. 

Kakšno? 

»Leta 1986 se je zgodila huda prometna nesreča, ki je 

prekinila pot izjemnega človeka Marka Godine. Toda plastična 

kirurgija se je razvijala naprej. Prof. dr. Lister in prof. 

dr. Kleinert sta takrat našim mladim kirurgom pomagala s 

»MIRNO VZDUŠJE V OPERACIJSKI DVORANI JE 

KLJUČNEGA POMENA.« 

prijateljskimi in strokovnimi nasveti. Pri nas sta tudi operirala 

kot gostujoča profesorja. Sama sem največkrat delala s prof. 

dr. Arnežem, ki je bil med zahtevnejšimi kirurgi pri nas in 

še danes sodi med tiste, ki so tej veji popolnoma predani. 

Pri njem sem se ob najbolj napetih trenutkih v operacijski 

dvorani naučila ohraniti mirno kri. Mirno vzdušje v operacijski 

dvorani je namreč ključnega pomena. Tega se zaveda 

tudi prof. dr. Ahčan, današnji predstojnik plastične kirurgije, 

ki prav medsebojnim odnosom in povezanosti sodelavcev v 

ekipi posveča veliko pozornosti.« 

V kaj pa se je po vašem videnju v 30-ih letih razvil Operacijski 

blok? 

»Še vedno primanjkuje operacijskih medicinskih sester. 

To se do danes ni spremenilo. Naše delovne obremenitve 

so zelo velike, a kljub kadrovski podhranjenosti s skupnimi 

močmi še vedno opravimo vse zadane naloge. Sicer pa se je 

operacijski blok v tem času razvil v enoto, ki je primerljiva z 

drugimi operacijskimi enotami v Evropi. Tu gre največ zaslug 

pripisati naši vodji Operacijsakega bloka višji medicinski 

sestri Alenki Slak. Vedno je imela izdelano vizijo razvoja 

Operacisjkega bloka in s sistematičnim delom ga je pripeljala 

na nivo, ki ga imamo danes.« 

Kakšni so vaši načrti za naprej in kaj vas razveseljuje? 

»Bila sem mentorica velikemu številu medicinskih sester, ki 

so se izpopolnjevale na področju plastične kirurgije. Pri tem 

se držim načela, da je dober učitelj tisti, ki ga učenec prekaša. 

Vesela sem, da sem marsikateri uspela vcepiti ljubezen 

do dela operacijske medicinske sestre in upam, da bodo tudi 

one to ljubezen uspešno delile naprej. Z mentorstvom se 

zato še želim ukvarjati, na osebnem področju pa si želim več 

prostega časa, več potovanj in tudi kakšnega vnuka.« 

DR. MARKO GODINA JE V ZGODNJIH 80-IH 

LETIH USTANOVIL LJUBLJANSKO ŠOLO MIKRO- 

KIRURGIJE, KATERE SO SE UDELEŽEVALI ŠTE- 

VILNI MLADI KIRURGI OD VSEPOVSOD, TUDI 

IZ AMERIKE. TO JE BIL ČAS VELIKIH USPEHOV 

PLASTIČNE MIKROKIRURGIJE PRI NAS, SAJ JE 

BILO DO LETA 1985 OPRAVLJENIH NEKAJ IZJE- 

MNIH OPERATIVNIH POSEGOV, KI SO ODME- 

VALI TUDI V TUJINI 



Prof. dr. Matjaž Veselko, 

predstojnik KO za travmatologijo Kirurške klinike 

»Opravili smo že 

10.000 minimalno 

invazivnih operacij 

kolena,« 

Služba za odnose z javnostmi 

Na Kliničnem oddelku (KO) za travmatologijo Kirurške 

klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so od 

leta 1993 opravili že več kot 10.000 minimalno invazivnih 

operacij kolena oz. artroskopij v lokalni anesteziji. To 

je bil razlog za pogovor s prof. dr. Matjažem Veselkom, 

predstojnikom KO za travmatologijo Kirurške klinike, ki 

je z nami delil izkušnje v zvezi s posegom. 

Letos ste opravili že 10.000 artroskopijo kolena v lokalni 

anesteziji. Za kakšen poseg gre in kakšne prednosti prinaša 

bolniku? 

Artroskopija je operativni poseg, kjer na kolenu napravimo 

dva do tri pol centimetrske reze tako, da v kolenski 

sklep uvedemo majhno optiko s kamero, ki je priključena 

na video monitor. Koleno napolnimo s tekočino pod 

pritiskom. Nato pregledamo kolenski sklep ter po potrebi 

z uporabo specialnih inštrumentov popravimo ali odstranimo 

okvarjena tkiva. Operacija prinaša bistveno prednost 

za paciente: ker v sklepno ovojnico napravimo le nekaj 

malih rezov, je bolečina po operaciji bistveno manjša kot 

pri klasičnih odprtih operacijah, bolnik pa še isti dan odide 

domov. Bolnik takšen poseg v lokalni anesteziji občuti manj 

stresno, kot pa če bi ga hospitalizirali v bolnišnično okolje. 

Če se z bolnikom pogovorimo in natančno razložimo kaj 

ga čaka, gre na poseg brez strahu. Bolniki so s posegom 

praviloma zadovoljni, tako da si jih, če je potrebno, veli- 

»BOLNIK TAKŠEN POSEG V LOKALNI ANESTEZI- 

JI OBČUTI MANJ STRESNO, KOT PA ČE BI GA 

HOSPITALIZIRALI V BOLNIŠNIČNO OKOLJE« 

»Celo dobrodošlo je, da je pacient buden; da se z njim 

lahko pogovarjam in da se lahko skupaj z njim odločim za 

spremembo terapevtskega plana,« o operaciji pove prof. 

dr. Matjaž Veselko, predstojnik KO za travmatologijo 

Kirurške klinike UKCL 



ko želi ponoven poseg spet v lokalni anesteziji. Za nas je 

ugodno, da ni potrebujemo anesteziološke ekipe, anestezijskega 

aparata, kirurg sam izvaja anestezijo. Res pa je, da 

moraš imeti kot operater malce več izkušenj in moraš biti 

med posegom nežnejši kot sicer. 

Sama sem vas opazovala med enim takšnih posegov; s 

pacientom ste se pogovarjali mu razlagali, on sam pa je 

spremljal sliko na ekranu. Je za vas takšna interakcija s 

pacientom pomembna? 

Seveda! Celo dobrodošlo je, da je pacient buden; da se 

z njim lahko pogovarjam in da se lahko skupaj z njim odločim 

za spremembo terapevtskega plana. Pacient, ki buden 

leži na mizi, mi lahko pomaga s spremembo položaj noge, 

kolena, da operacijo lažje izvedem. Prav tako lahko hitro 

ugotovim ali je bolnik nemiren, se nelagodno počuti in ga s 

pogovorom lahko umirim. Bolnike, za katere ocenim, da se 

med posegom ne bodo znali sprostiti, ali da lokalni anesteziji 

ne zaupajo, predlagam drugo obliko anestezije. Nekateri 

namreč enostavno ne prenesejo premikanje instrumenta 

v kolenu, čeprav ni boleče. Vendar so takšni primeri res 

redki. To, da lahko spremlja poseg na svojem telesu je marsikomu 

zanimivo in pomirjujoče. 

»RES PA JE, DA DOLOČENIH TEŽJIH POSEGOV 

KOT NA PRIMER PLASTIKE KRIŽNIH VEZI NE MO- 

REMO NAREDITI V LOKALNI ANESTEZIJI. » 

Kakšne pa so strokovne prednosti tega posega? 

Predvsem se izognemo komplikacijam, do katerih lahko 

pride pri splošni ali regionalni anesteziji. Izognemo se tudi 

neprijetnostim, kot so večurna ohromelost spodnjega dela 

telesa. Prav tako ni slabosti kot na primer pri splošni anesteziji. 

Ker ne uporabljamo Eschmarchove preveze, da bi delali 

v brezkrvju, je tudi manjše tveganje za nastanek venske 

tromboze. Tudi sicer je tveganje globoke venske tromboze 

pri posegih v splošni in regionalni anesteziji večje. Pri nas 

bolnik vstane z mize in odide domov, brez bergel. Vsa 

ostala tveganja so ista kot pri artroskopijah v splošni in 

regionalni anesteziji, saj potekajo na isti način. Res pa je, da 

določenih težjih posegov kot na primer plastike križnih vezi 

ne moremo narediti v lokalni anesteziji. 

Koliko takšnih posegov naredite na leto? 

Artroskopij v lokalni anesteziji naredimo približno 700 

na leto, predvsem artroskopije kolena in gležnja. Posege 

KO ZA TRAVMATOLOGIJO 

KIRURŠKE KLINIKE 

• 42 redno zaposlenih zdravnikov 

• 163 zaposlenih v zdravstveni negi 

• 33 ostalih zaposlenih 

• 199 postelj 

• 73.000 prvih in 55.000 kontrolnih pregledov v SA 

dejavnosti v letu 2010 

• 8.800 hospitaliziranih bolnikov v letu 2010 

• 4800 velikih in 18.000 malih operacijskih posegov v 

letu 2010 

opravljamo na Polikliniki. Težje posege delamo v regionalni 

ali splošni anesteziji. Kar 20% - 25% vseh operacij, ki jih 

opravimo letno na KO za travmatologijo je artroskopskih. 

Zato se z artroskopijami ukvarja več kolegov, ne pa vsi, 

saj so za te operacije potrebne drugačne izkušnje, kot za 

klasične operacije. Naj naštejem nekaj kolegov, ki se s tem 

ukvarjajo: prim. mag. Slobodan Macura, asist. dr. Vladimir 

Senekovič, in jaz med starejšimi, mlajši pa: Dejan Herman, 

Ladislav Kovačič, asist. Marko Macura, Mile Majstorovič, 

asist. Tomaž Malovrh, Tomaž Randl, Katja Štrus… 

Vsaj ena tretjina travmatologov dela tovrstne operacije 

in znanje prenašamo tudi na mlajšo generacijo. Izkušnje, 

ki jih dobimo pri lažjih posegih v lokalni anesteziji lahko 

uporabimo pri težjih artroskopskih operacijah. Kar nekaj 

originalnih tehnik artoskopske oskrbe sklepnih zlomov 

smo publicirali v strokovnem časopisju najvišjega ranga in 

popularizirali po svetu, da se uporablja tudi drugod. Prav 

je, da spomnimo, da je prvo artroskopijo pri nas naredil 

prof. dr. Martin Tonin, dr. med., pri čemer je moral gledati 

neposredno skozi artroskopsko optiko in ne na ekran tako 

kot danes. 

Vsako leto pa organizirate mednarodni artroskopski 

tečaj. 

Od leta 2002 organiziramo v sodelovanju z Medicinsko 

fakulteto mednarodni tečaj artroskopskih tehnik na katerem 

sodelujejo predavatelji iz Slovenije in tujine. Udeleženci 

iz številnih evropskih in neevropskih držav. Gre za enega 

najbolj kvalitetnih artroskopskih tečajev na kadavrih v Evropi 

in je zanj veliko zanimanja: na 16 artroskopskih stolpih, 

na vsakem delata z inštruktorjem samo po dva tečajnika, 

je žal prostora le za 32 udeležencev. Vsi tečaji so eno leto 

vnaprej razprodani, tudi prihodnje leto. 


UTRIP UKCL 

PREDSTAVNIKI BOLNIKOV V 

VSEH BOLNIŠNICAH 

Mojca Fink 

Svet pacientov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana 

se je 2. junija 2011 sestal na 20. seji, na kateri je bila prisotna 

večina članov in vodstvo UKC Ljubljana. Na seji je predsednica 

Sveta pacientov, Elizabeta Bobnar Najžer, obvestila o 

poteku Posveta o nadgradnji zdravstvenega varstva v Sloveniji, 

ki je bil 13. maja 2011. Na Posvetu je minister za zdravje RS, 

Dorijan Marušič, predstavnikom društev bolnikov predstavil 

rešitve za nadgradnjo zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji. 

Svet pacientov UKC Ljubljana se je odzval na ministrovo 

pobudo o imenovanju predstavnika društev bolnikov v Zdravstveni 

svet pri Ministrstvu za zdravje in predlagal predsednico 

Sveta pacientov, Elizabeto Bobnar Najžer. 

Glede na dobro sodelovanje predstavnikov društev so 

člani Sveta pacientov predlagali, da bi v vse bolnišnice v 

Sloveniji uvedli predstavnike bolnikov. Sodelovanje med 

vodstvom bolnišnice in uporabniki njihovih storitev je odločilnega 

pomena pri zagotavljanju kakovosti in komunikacije 

na obeh straneh. Svoj predlog so posredovali Ministrstvu za 

zdravje Republike Slovenije. 

Desno: Na zadnjem Svetu pacientov je predsednica člane 

seznanila o poteku Posveta o nadgradnji zdravstvenega 

varstva v Slovenij. Na Posvetu je minister za zdravje RS, 

Dorijan Marušič, predstavnikom društev bolnikov predstavil 

rešitve za nadgradnjo zdravstvenega varstva v Republiki 

Sloveniji. 

OBISKA MINISTRA ZA ZDRAVJE, DORIJANA MARUŠIČA, 

NA PEDIATRIČNI KLINIKI 

Služba za odnose z javnostmi, Polona Lečnik Wallas 

Konec julija si je Minister za zdravje Dorijan Marušič 

ogledal praktično delovanje informacijskega sistema, ki že 

deluje na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra 

Ljubljana. Pediatrična klinika je prva enota UKCL, na kateri je 

razvit integralni informacijski sistem, ki vključuje tudi slikovno 

diagnostiko. 

Informacijski sitem Pediatrične klinike (ISPEK) hkrati s PA- 

CS-om predstavlja zaokroženo računalniško podporo za delo 

z bolniki - od naročanja sprejema, vseh zapisov nege, izvidov, 

zdravil in prehrane, do samega odpusta. Omogoča tudi takojšnje 

obračunavanje opravljenih storitev. Strokovni direktor 

Pediatrične klinika, prof. dr. Rajko Kenda, je dejal: “To je prvi 

korak k “brezpapirni” bolnišnici. Sistem predstavlja integracijo 

in digitalizacijo govora, teksta in slik (rentgen, magnet) v enem 

sistemu. To vsekakor povečuje varnost, zanesljivost, preglednost 

in s tem višjo kvaliteto delovanja bolnišnice.” 

Zgoraj: Minister na pk.jpg: Informacijski sitem Pediatrične 

klinike (ISPEK) hkrati s PACS-om predstavlja zaokroženo 

računalniško podporo za delo z bolniki - od naročanja 

sprejema, vseh zapisov nege, izvidov, zdravil in prehrane, do 

samega odpusta. 


UTRIP UKCL 

MERCATORJEVA 

DONACIJA PEDIATRIČNI 

KLINIKI 


Blanka Šetinc 

Poslovni sistem Mercator d.d. je Kliničnemu 

oddelku za endokrinologijo, diabetes in 

presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC 

Ljubljana podaril sobno kolo, tekaško stezo 

in trenažer. To opremo so na oddelku dobili 

iz sredstev Mercatorjevega Lumpi programa. 

Oprema je namenjena pacientom, saj je 

športna aktivnost na teh pripomočkih pomemben 

del njihovega zdravljenja. 

KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO PRIDOBILA ISO CERTIFIKAT 9001 

prof. dr. Sergej Hojker 

Vodstvo Klinike za nuklearno medicino se je decembra 

2010 odločilo pristopiti k procesu pridobivanja ISO certifikata 

9001. Vse dokumente smo imeli že v veliki meri 

pripravljene, saj nas pri procesih dela zavezuje pozitivna 

zakonodaja. V zelo kratkem času smo uspeli pripraviti vse 

manjkajoče dokumente, notranjo presojo in oba zunanja 

pregleda. Z velikim veseljem sporočamo, da smo v mesecu 

juliju 2011 uspešno prestali zunanjo presojo in s tem pridobili 

ISO certifikat 9001. S tem je Klinika za nuklearno medicino 

potrdila in izboljšala kakovost svojega dela, največ koristi 

pa bodo od tega imeli naši pacienti. Pridobitev certifikata je 

rezultat intenzivnega truda in dela vseh zaposlenih na kliniki, 

predvsem pa pooblaščene za kakovost doc. dr. Katje Zaletel, 

dr. med., in glavne sestre Jerice Zrimšek, dipl. med. sestre. 

UKCL NA POTI K MEDNARODNI AKREDITACIJI 


Načrtno delo na področju razvoja, izobraževanja, kakovosti, 

poslovne in strokovne odličnosti nam omogoča, da našim 

pacientom in drugim uporabnikom nudimo: vrhunske storitve 

na področju diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. Ker 

smo evropsko in svetovno primerljiva univerzitetna bolnišnica, 

smo se odločili to potrditi tudi s pridobitvijo mednarodne 

akreditacije. V ta namen je vodstvo UKCL v mesecu juniju 

2011 odobrilo pilotni projekt vzpostavitve sistema vodenja 

odličnosti in pridobitve mednarodne akreditacije, ki se trenutno 

izvaja na Nevrološki kliniki, v jeseni pa bo predvidoma 

razširjen tudi na ostale klinike. Cilj projekta je izboljšanje 

kakovosti dela, varnost pacienta in zadovoljstvo zaposlenih. 

Ker smo evropsko in svetovno primerljiva univerzitetna bolnišnica, 

smo se odločili to potrditi tudi s pridobitvijo mednarodne akreditacije 


UTRIP UKCL 

NOVA 

PEDIATRIČNA 

KLINIKA UKCL 

PRAZNUJE DVE 

LETI OD SELITVE 


UKCL, Sabina Vrhnjak 

Pediatrična klinika UKC Ljubljana je 

praznovala dve leti od selitve v nove 

prostore. Osebje se je iz stare stavbe 

na Vrazovem trgu preselilo konec 

junija leta 2009, natančneje med 

26. in 28. junijem 2009, za otroke in 

zaposlene pa so se s selitvijo prostorske 

in strokovne možnosti bistveno 

izboljšale. 

»V dveh letih od preselitve smo 

bistveno doprinesli k večji kakovosti 

obravnave otrok, danes pa si upam 

trditi, da v evropskem prostoru nismo 

samo ena izmed lepših bolnišnic, marveč 

se lahko z njimi primerjamo tudi po 

kakovosti storitev, za kar gre zahvala 

našim strokovnjakom, ki na nekaterih 

področjih v svetovnem merilu sooblikujejo 

nova dognanja in terapevtske 

metode. Na preostalih pa svetovnim 

trendom sledimo in jih uvajamo v svoje 

diagnostično-terapevtske postopke,« 

pove prof. dr. Rajko Kenda, strokovni 

direktor Pediatrične klinike. 

Za kakovostno delo in neprestan 

trud pri izpopolnjevanju se strokovni 

direktor in poslovna direktorica, ga. 

Biserka Marolt Meden, zahvaljujeta 

vsem zaposlenim. Skupno ima največja 

slovenska bolnišnica za otroke okoli 

640 zaposlenih. 

Zgoraj: Še pred dvema letoma 

je Pediatrična klinika delovala na 

Vrazovem trgu, poleti leta 2009 pa so 

se preselili v nove prostore. V novih 

prostorih imajo zaposleni, pacienti in 

obiskovalci bistveno boljše pogoje. 

PREDSTAVNIKI DRUŠTVA ZA 

ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE 

OTROKOM PREDALI PAKETEK 

»PRISRČNO DOBRODOŠLI« 


»Prisrčno dobrodošli« je paketek, ki bo na Pediatrični kliniki UKC 

Ljubljana pričakal novorojenčke s prirojenimi srčnimi napakami. Informativni 

paket, ki so ga predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja 

Slovenije razdelili nekaj otrokom oz. njihovim staršem na Pediatrični 

kliniki, predstavlja topel objem slovenske civilne družbe in medicinske 

stroke. Paket bo v pomoč in oporo mamicam, očkom, sestricam in 

bratcem, kasneje pa predvsem njim samim. Vliva pogum in pripravljenost 

pomagati ter izraža zavezo, da bomo tudi v Sloveniji za srčne 

otroke skrbeli podobno, kot skrbijo v razvitih evropskih državah. 

Z družbeno pomočjo se bodo otroci lažje vključevali v vsakdanje 

življenje. Paketek je v sodelovanju s Pediatrično kliniko UKC Ljubljana 

pripravilo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. 


UTRIP UKCL 

S PRAVOČASNIM 

TESTIRANJEM 

NA OKUŽBO 

Z VIRUSOMA 

HEPATITISA B IN C 

LAHKO POMEMBNO 

VPLIVAMO NA 

KONČNI IZID BOLEZNI 


UKCL, Sabina Vrhnjak, Blanka 

Šetinc 

V obeležitev svetovnega dneva hepatitisa 

smo v pritličju Klinike za infekcijske 

bolezni in vročinska stanja UKC 

Ljubljana v juliju vsem, ki so to želeli, 

omogočili anonimno brezplačno testiranje 

na okužbo z virusoma hepatitisa 

B in C. Testiranje smo organizirali v 

sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo 

in imunologijo Medicinske 

fakultete Univerze v Ljubljani, s testiranjem 

pa smo želili tudi letos opozoriti, 

da lahko s pravočasnim odkritjem 

okužbe izredno dobro vplivamo na 

izid bolezni. 

»Če kronični hepatitis B ali C odkrijemo 

dovolj zgodaj, imajo v Sloveniji 

bolniki vse možnosti, da z ustreznim 

zdravljenjem preprečimo napredovanje 

bolezni do življenje ogrožajočih 

zapletov, kot so ciroza, odpoved delovanja 

jeter in rak na jetrih. V dveh letih 

smo denimo v petih podobnih akcijah 

skupno testirali 3109 ljudi, kar pri 70 pa 

je bil test na okužbo s HCV pozitiven. 

Dobršen del teh je danes že popolnoma 

ozdravljenih. Zelo sem vesela, da se je 

tudi letos odzvalo na testiranje že prvi 

dan okoli 140 ljudi,« je povedala prof. dr. 

Mojca Matičič, organizatorka in koordinatorica 

akcije iz Klinike za infekcijske 

bolezni in vročinska stanja UKCL. 

Kronični hepatitis B in C sta bolezni, 

ki pomembno okrnita kvaliteto življenja 

in lahko vodita v napredujočo jetrno 

bolezen in tudi življenje ogrožajoče 

zaplete. Dokazano sta povezana z 

nepopravljivimi posledicami v jetrih in 

nastankom raka na jetrih. S premišljenim 

vedenjem na različnih področjih 

svojega življenja lahko pomembno 

zmanjšamo možnost okužbe, s tem pa 

tudi njeno širitev med prebivalstvom. 

Za dosego teh ciljev je potrebno 

doseči primerno ozaveščenost ljudi, razumevanje 

pomena in načinov prenosa 

virusov hepatitisa ter ukrepov, s katerimi 

lahko te neugodne učinke omejimo. 

Med te ukrepe sodijo zlasti cepljenje 

proti hepatitisoma A in B, varna 

spolnost in izogibanje stiku z okuženo 

krvjo, predvsem pri menjavanju pribora 

ob intravenskem uživanju drog ali 

njihovem njuhanju, neprofesionalni 

tetovaži ali »piercingu« ali naključnem 

Zgoraj: Na Kliniki za infekcijske bolezni 

in vročinska stanja UKCL so poskrbeli 

tudi za promocijske materiale. 

vbodu z odvrženo iglo. Tvegani načini 

življenja bistveno povečajo možnost 

okužbe in kroničnih posledic. Okužba 

pa je bila možna npr. tudi ob prejetju 

transfuzije krvi, preden se je le-ta 

rutinsko začela testirati na prisotnost 

obeh virusov. Kljub razvoju učinkovitih 

protivirusnih zdravil je potrebno 

poudariti, da le-ta lahko pomagajo le, 

če okužbo odkrijemo dovolj zgodaj, 

ko se je zaradi odsotnosti kakršnihkoli 

zdravstvenih težav bolnik večinoma še 

sploh ne zaveda. 

MCDONALD'SOV DOBRODELNI OBISK V PEDIATRIČNI KLINIKI 

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak 

Podjetje McDonald's Slovenija je v Pediatrični kliniki UKC 

Ljubljana priredilo prav poseben dogodek, kjer so Pediatrični 

kliniki podarili ček za 8.000 EUR. Celoten znesek je 

namenjen nakupu priročnega laboratorija. 

»Za izročitev čeka se vam v imenu otrok in njihovih 

najbližjih še enkrat zahvaljujem,« je uvodoma dejal prof. dr. 

Rajko Kenda, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike 

UKCL. Kot je povedal, bodo s pomočjo denarja (zbranega 

tudi s pomočjo ostalih donatorjev) lahko poskrbeli za 

ureditev priročnega laboratorija, ki zdaj deluje v prostorih, 

ki prvotno temu niso bili namenjeni. »Ureditev priročnega 

laboratorija bo pomenila izboljšano ob-posteljno diagnostiko 

za otroke,« je dodal prof. Kenda. 

S pomočjo denarja (zbranega tudi s pomočjo ostalih donatorjev) bodo 

na Pediatrični kliniki lahko poskrbeli za ureditev priročnega laboratorija. 


UTRIP UKCL 

Levo: Za ves trud sta se na 

otrvoritvi prof. dr. Vesni Paver 

Eržen (na fotografiji na sredi), vodji 

simulacijskega centra, zahvalila 

strokovna direktorica UKCL, prof. dr. 

Brigita Drnovšek Olup (na fotografiji 

levo) in generalni direktor UKCL, mag. 

Simon Vrhunec (na fotografiji desno). 

V UKCL SLAVNOSTNO 

ODPRLI SODOBEN 

SIMULACIJSKI CENTER 



Ljubljana smo odprli nov, sodoben simulacijski 

center, namenjen izobraževanju 

in usposabljanju vseh zdravstvenih 

profilov. Simulacijski center, ki ga 

vodi prof. dr. Vesna Paver Eržen bo z 

organiziranimi treningi in izobraževanji 

zdravstvenih delavcev pomembno 

prispeval k izboljšani varnosti pri 

obravnavi pacientov v UKCL. 

Center je sestavljen po vzoru 

podobnih centrov v tujini in obsega 

operacijsko sobo, enoto za intenzivno 

zdravljenje, dva seminarska prostora 

z računalniško opremo, garderobo, 

pisarniški prostor in pomožne prostore 

za shranjevanje funkcionalne opreme 

in potrošnega materiala. 

“Gre za pomembno pridobitev 

za UKCL, saj je pedagoško delo ena 

izmed ključnih stebrov delovanja našega 

Zavoda,” je dejala prof. dr. Brigita 

Drnovšek Olup, strokovna direktorica 

UKCL in nadaljevala, da simulacijski 

center prinaša nove standarde varnosti 

pri obravnavi. Center je namreč 

primeren tudi za raziskave in za urjenje 

zdravstvenih ekip v primeru različnih 

kliničnih in izrednih dogodkov. Odprtje 

simulacijskega centra je pozdravil tudi 

generalni direktor UKCL, mag. Simon 

Vrhunec: “Še bolj se približujemo 

poslovni in strokovni odličnosti ter našemu 

poslanstvu – kakovostni in varni 

obravnavi pacientov,” je dejal. 

V simulacijskem centru sta na voljo 

dve lutki »različnih starosti, ena odrasla, 

in ena v starosti otroka, med 5. in 

7. letom, ki sta nameščeni v realnem 

kliničnem okolju operacijske sobe 

oziroma v sobi za intenzivno zdravljenje. 

Pri obeh lutkah lahko simuliramo 

številne klinične primere, s katerimi se 

srečujemo v naši vsakodnevni praksi na 

različnih specialističnih področjih. 

“Pomembno je poudariti , da se v 

simulacijskem okolju ne uči samo klinične 

obravnave pacienta, ampak tudi 

komuniciranja s pacientom ter znotraj 

tima, kar lahko pomembno vpliva na 

izhod pacientovega zdravljenja,” izpostavi 

prof. dr. Vesna Paver Eržen. 

V novo opremljenem simulacijskem 

centru smo sicer že pred uradno 

otvoritvijo za javnost izvedli več 

izobraževanj. V okviru simulacije prek 

računalnika so se specializanti anesteziologije, 

reanimatologije in perioperativne 

intenzivne medicine učili prenosa 

živčnih impulzov preko živčno-mišičnega 

spoja, kako prevod teh impulzov 

z zdravili preprečimo in kako izničimo 

delovanje zdravil s pomočjo protiučinkovin; 

potekale so tudi predstavitve 

kliničnih primerov uporabe inhalacijskega 

anestetika. Drugo, še pomembnejše 

izobraževanje, ki smo ga izvedli 

v sodelovanju s Svetom za reanimacijo 

pri Slovenskem združenju za urgentno 

medicino, pa je t. i. Evropski travma 

tečaj (European Trauma Course). 


UTRIP UKCL 

UKCL BO KMALU 

PRIČEL Z UVEDBO 

PACS/RIS SISTEMA 


Informacijski sistem za slikovno 

diagnostiko PACS/RIS bo omogočil 

hitrejšo dostopnost do rentgenskih 

slik in izvidov za zaposlene, dolgoročno 

pa zaradi novosti v informacijskem 

sistemu pričakujemo tudi skrajšanje 

čakalnih dob 


Ljubljana (UKCL) smo začeli s 

postopno uvedbo PACS/RIS sistema 

– informacijskega sistema za slikovno 

diagnostiko. Z uvedbo omenjenega 

sistema, s katerim smo poskusno pričeli 

na štirih klinikah oz. enotah (Kliničnem 

inštitutu za radiologijo, Kliniki za nuklearno 

medicino, Pediatrični kliniki in 

Interni kliniki), bomo omogočili hitrejšo 

dostopnost do slik in izvidov za zaposlene, 

dolgoročno pa zaradi novosti v 

informacijskem sistemu pričakujemo 

tudi skrajšanje čakalnih dob. 

Sistem PACS/RIS v celoti omogoča 

zajemanje, dodeljevanje, shranjevanje 

in prikazovanje statične in dinamične 

digitalne rentgenske slike. Loči se na 

dve osnovni komponenti: PACS (Picture 

Archiving Communication System) 

skrbi za trajno shranjevanje slik in tekstovnega 

gradiva (izvidi). RIS (Radicological 

Information System) je programsko 

orodje, prek katerega upravljamo 

tako s slikovnimi kot tekstovnimi deli. 

Vsi podatki se shranjujejo na strežnik v 

UKCL in na rezervni lokaciji v Bolnišnici 

dr. Petra Držaja v Šiški, posebej pa je 

poskrbljeno tudi za varnost pri dostopanju 

do podatkov. 

kroničnem bolniku in za konzilije. V 

UKCL bomo imeli dostop tako do kratkoročnega 

kot tudi do dolgoročnega 

arhiva,” pove prof. dr. Sergej Hojker, 

predstojnik Klinike za nuklearno medicino 

UKCL. Poleg izboljšanja hitrosti 

obravnave je uvedba PACS/RIS sistema 

osnova za kasnejšo uvedbo teleradiologije, 

kar bi nas povezalo z drugimi 

bolnišnicami in omogočilo hiter prenos 

podatkov. 

V UKCL nameravamo PACS/RIS sistem 

uvesti po vseh klinikah oz. enotah, 

vendar postopoma. Predvidevamo, da 

bodo omenjene klinike (Klinični inštitut 

za radiologijo, Klinika za nuklearno 

medicino, Pediatrična klinika in Interna 

klinika), na katerih smo z uvajanjem 

pričeli, prešle na dokončno uporabo informacijskega 

sistema PACS/RIS v sredini 

julija. V avgustu bomo priključili še 

samostojne enote (Klinika za otorinolaringologijo 

in cervikofacialno kirurgijo, 

»NEMOTEN DOSTOP JE ZELO 

POMEMBEN ZA DIAGNOSTIKO, 

PRIMERJAVO SLIK PRI KRONIČ- 

NEM BOLNIKU IN ZA KONZILIJE. 

V UKCL BOMO IMELI DOSTOP 

TAKO DO KRATKOROČNEGA 

KOT TUDI DO DOLGOROČNE- 

GA ARHIVA,” POVE PROF. DR. 

SERGEJ HOJKER, PREDSTOJNIK 

KLINIKE ZA NUKLEARNO MEDICI- 

NO UKCL 

Očesna klinika, Ortopedska klinika, 

Dermatovenerološka klinika, Klinika za 

infekcijske bolezni in vročinska stanja, 

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo, 

Klinični inštitut za klinično kemijo in 

biokemijo, Klinični inštitut za medicino 

dela in športa) in Ginekološko kliniko, 

v septembru pa Kirurško in Nevrološko 

kliniko. 

Spodaj: Z uvedbo omenjenega 

sistema, s katerim smo poskusno 

pričeli na štirih klinikah oz. enotah 

(Kliničnem inštitutu za radiologijo, 

Kliniki za nuklearno medicino, 

Pediatrični kliniki in Interni kliniki), bomo 

omogočili hitrejšo dostopnost do slik 

in izvidov za zaposlene, dolgoročno 

pa zaradi novosti v informacijskem 

sistemu pričakujemo tudi skrajšanje 

čakalnih dob. 

“Nemoten dostop je zelo pomemben 

za diagnostiko, primerjavo slik pri 


PREBERITE 

POGOVOR S TATJANO MRVIČ IZ SLUŽBE ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB 

ZDRAVSTVENI DELAVCI MORAJO 

PO ZAKONU O PREPREČEVANJU 

NALEZLJIVIH BOLEZNI BITI ZAŠČITENI 

PROTI OŠPICAM, SICER NE SMEJO 

DELATI Z BOLNIKI 


Polona Lečnik Wallas 

V UKCL smo se pred kratkim soočili z 

bolniki, ki so prebolevali ošpice. Porajala 

so se vprašanja, kako je z zaščito 

zdravstvenih delavcev pred nalezljivimi 

boleznimi ter kako zdravstveni 

delavci skrbijo za svoje zdravje. O tej 

problematiki, dovzetnosti za okužbe, 

precepljenosti in ozaveščenosti smo 

se pogovarjali s Tatjano Mrvič, dr. 

med., iz Službe za preprečevanje in 

obvladovanje bolnišničnih okužb. 

Zdi se nam, da so nekatere nalezljive 

bolezni skorajda izumrle. Kakšno je 

vaše mnenje o tem, kaj opažate? 

Dejansko so bolezni, ki jih preprečujemo 

s cepljenji v upadanju. Določenih 

nalezljivih bolezni sploh ne vidimo več, 

kot na primer davice, poliomielitisa, 

rdečk, mumpsa. Naj povem, da kot 

pediatrinja na Infekcijski kliniki do pred 

CEPLJENJE PROTI OŠPICAM 

kratkim ošpic sploh nisem videla v 

živo, letos pa je teh bolnikov kar nekaj. 

Razlog zakaj teh bolezni v zadnjem desetletju 

in še dlje ni, je zagotovo v tem, 

da je večina otrok v Sloveniji proti tem 

nalezljivim boleznim cepljena in s tem 

zaščitena. Kar nekaj let pa že prihajajo 

opozorila iz zahodne Evrope, da starši 

svojih otrok ne cepijo oziroma cepljenje 

opuščajo, tako da je precepljenost 

v Švici, Franciji, Nemčiji upadla, in na 

račun tega se je pojavilo večje število 

bolnikov z ošpicami. Število bolnikov 

je v porastu zlasti v letošnjem letu. 

Ker Slovenci radi potujemo, smo jo kot 

turisti v drugih državah prenesli tudi k 

nam. 

Ošpice so sicer ena izmed najbolj kužnih virusnih nalezljivih bolezni, a je 

velika večina prebivalcev zoper okužbo zaščitena. V Sloveniji je cepljenje proti 

ošpicam obvezno za otroke v starosti od enega do dveh let in pred vstopom 

v osnovno šolo. Obvezno cepljenje poteka že od leta 1968. Cepivo je varno in 

učinkovito. Proti ošpicam so zaščiteni tisti, ki so jih preboleli oziroma osebe, 

rojene pred letom 1960. Zaščiteni so tudi tisti, ki so bili dvakrat cepljeni. 

Okužba z ošpicami se sicer prenaša aerogeno po zraku, z neposrednim stikom 

z izločki dihal okužene osebe, redkeje s posrednim prenosom prek sveže 

onesnaženih predmetov. Virus ošpic lahko ostane aktiven do dve uri v zraku. 

24 | KC interno interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana | avgust 2011 

»ZAVEDATI SE JE POTREBNO, DA JE BOLNIK, KI JE SPREJET ZARADI 

OSNOVNE DIAGNOZE IN DOBI DODATNO VIRUSNO ALI BAKTERIJSKO 

OKUŽBO, BOLJ OGROŽEN IN DOVZETEN ZA ZAPLETE, LAHKO PA 

TUDI UMRE.« 

V prihodnjih mesecih tako pričakujemo 

posamezne primere ošpic, bojimo 

pa se zlasti, da bo v stik s kužnimi ali 

obolelimi prišla populacija, ki ne sme 

biti cepljena, in je zato tudi najbolj 

ogrožena. To so dojenčki do 1 leta starosti, 

pri katerih je potek bolezni lahko 

hujši in imajo več zapletov ob okužbi. 

V bolniškem okolju pa se bojimo, da 

bodo zboleli imunsko oslabeli bolniki, 

pri katerih je prav tako v poteku bolezni 

pričakovati težje zaplete. Naša naloga 

je, da naredimo vse, da preprečimo 

prenos na ranljive skupine. 

Katere bolezni so v porastu tako med 

prebivalstvom kot tudi med medicinskim 

osebjem? 

Epidemiološka situacija se z letnimi 

časi spreminja tudi v bolnišničnem 

okolju. Zlasti v zimskem času beležimo 

virusne ali bakterijske okužbe dihal in 

virusne črevesne okužbe. V UKCL smo 

imeli kar nekaj izbruhov virusnih in 

črevesnih pa tudi respiratornih okužb, 

ki smo jih skupaj z zaposlenimi uspeli 

v krajšem času omejiti. Zavedati se 

je potrebno, da je bolnik, ki je sprejet 

zaradi osnovne diagnoze in dobi dodatno 

virusno ali bakterijsko okužbo, bolj 

ogrožen in dovzeten za zaplete, lahko

PREBERITE 

»V PRIHODNJIH MESECIH LAHKO PRIČAKUJEMO POSAMEZNE PRIME- 

RE OŠPIC, BOJIMO PA SE ZLASTI, DA BODO V STIK Z KUŽNIMI ALI 

OBOLELIMI PRIŠLI TISTI, KI NISO BILI CEPLJENI OZIROMA NE MORE- 

JO BITI CEPLJENI IN SO BOLJ OGROŽENI ZA TEŽJI POTEK BOLEZNI. 

pa tudi umre. Podaljša se hospitalizacija 

in podraži se zdravljenje. Določene 

bolezni lahko preprečimo z osnovnimi 

ukrepi preprečevanja prenosa okužb, 

kot so dosledno upoštevanje higiene 

rok in uporabe osebne varovalne opreme 

... Nekatere bolezni lahko učinkovito 

preprečujemo tudi s cepljenjem, na 

tem mestu bi poudarila zlasti cepljenje 

prosti gripi. 

Zakaj je precepljenost zdravstvenega 

osebja tako pomembna? 

Vsak, ki se je odločil za poklic v 

zdravstvu, ima verjetno v sebi čut 

pomagati sočloveku. Na drugi strani 

pa mora pred boleznimi zaščititi sebe, 

svoje kolege v službi, bolnike in ne 

nazadnje svojce. 

Kaj bi svetovali našim zaposlenim, s 

čim bi jih prepričali, da se cepijo? 

Zakon nas obvezuje, da poskrbimo 

za zaščito pred določenimi nalezljivimi 

boleznimi, ki jih zdravstveni delavci lahko 

prenesejo na bolnike. Na tem mestu 

bi opozorila na cepljenje proti hepatitisu 

B, ta program se že leta izvaja; letos 

poleti pa smo pričeli na podlagi zakonskih 

določil preverjati zaščito zdravstvenih 

delavcev proti ošpicam. Zakon nas 

obvezuje, da smo zdravstveni delavci 

zaščiteni pred ošpicami, sicer z bolniki 

ne smemo delati. 

Zgoraj: »Vsak, ki se je odločil za 

poklic v zdravstvu, ima verjetno v 

sebi čut pomagati sočloveku. Na 

drugi strani pa mora pred boleznimi 

zaščititi sebe, svoje kolege v službi, 

bolnike in ne nazadnje svojce,« 

o pomenu precepljenosti pri 

zdravstvenih delavcih pove Tatjano 

Mrvič iz Službe za preprečevanje in 

obvladovanje bolnišničnih okužb. 

Je dovzetnost za cepljenje zdravstvenega 

osebja visoka? 

Žal je ozaveščenost o pomenu 

cepljenja med zdravstvenim osebjem 

premajhna. Premalo se zavedamo 

pomembnosti preprečevanja določenih 

nalezljivih bolezni s cepljenjem, veliko 

pa opažamo neosnovanega strahu, ki 

je povezan s cepljenjem. 


POGLED NAZAJ 

HORMONSKA KONTRACEPCIJA 

– POMEMBNA POMOČ (1. DEL) 

od egipčanskih papirusov naprej, starih 

4000 let in več. Zaščita je popisana v 

splošno medicinskem Ebersovem papirusu 

in še posebej v ginekološkem Kahunskem 

papirusu. Slednji opisuje uporabo 

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, 

dr. med., Inštitut za zgodovino 

medicine MF UL 

Za preprečevanje neželene nosečnosti 

si je družba od nekdaj prizadevala in 

bila z izkustvenimi metodami dokaj 

uspešna. Z njimi je vplivala na rodnost 

in demografsko politiko. Empirično 

znanje o zanositvi pa je prekinila črna 

kuga sredi 14. stoletja, ko so nositeljice 

izkustva (zeliščarke, modre žene) 

v čarovniških procesih v veliki večini 

iztrebili. Uspešno obvladovanje svetovne 

populacije je dobilo pomembno 

pomoč z odkritjem hormonske 

kontracepcije: ta je l. 1960 v obliki 

kontracepcijske tablete z neverjetno 

hitrostjo osvojila svet. Revolucionarno 

odkritje je prineslo velike družbene 

spremembe. Spolno življenje in reproduktivna 

funkcija sta se ločili, načrtovanje 

družine je ženski omogočilo izbiro 

poklica, študij, delo, uveljavljanje v 

družbi in vse bolj neodvisno življenje. 

Hormonska kontracepcija je zmanjšala 

rodnost po svetu in vsaj delno ublažila 

lakoto in revščino v nerazvitih državah. 

Ob zapisanih pozitivnih plateh 

pa je prinesla tudi mnogo problemov, 

stranskih učinkov za telesno in psihično 

zdravje, vrsto etičnih dilem in je 

neredko zmanjšala veljavnost žensk v 

odnosu do moških. 

UVOD 

Zagotovitev potomstva je pradavna, 

prvobitna potreba posameznika in 

družbe za ohranitev človeštva. Spolno 

življenje med moškim in žensko pa 

tudi ni vezano le na reprodukcijo, zato 

je zaščita pred neželeno nosečnostjo 

pomemben del zgodovine človeka. 

Omejevanje rojstev je bilo in ostaja 

pogojeno z različnimi dejavniki, materialnimi, 

kulturnimi, političnimi, moralnimi, 

verskimi in drugimi, ki so se skozi čas 

spreminjali. Kontracepcijo je oblikoval 

empirizem, postopno spoznavanje fiziologije 

človeškega telesa, in se je zato 

spreminjala skozi čas. Uporabo določenih 

sredstev za preprečevanje zanositve 

so poznale že najstarejše znane kulture. 

V prazgodovinskih skupnostih lovcev in 

nabiralcev sadežev je imel par povprečno 

4-6 otrok, običajno pa je preživela 

le polovica. Malo otrok so imeli zaradi 

kratke življenjske dobe, pozne pubertete 

pri dekletih in večletnega dojenja. 

Z urbanizacijo življenja se je spremenil 

življenjski ciklus: že v orientalskih 

kulturah, še bolj pa v antičnem času je 

bila puberteta zgodnejša, dojenje se je 

krajšalo, ženska je lahko rodila tudi 10 

otrok, zato se je nataliteta večala, hrane 

in drugih dobrin pa kljub napredku 

niso mogli zagotoviti za toliko novih 

ust. Lakoto in prenaseljenost so zato 

preprečevali z regulacijo rojstev. Dobro 

opazovanje je prinašalo izkušnje o preprečitvi 

zanositve in uporabi naravnih 

metod zaščite, kot so spolna abstinenca, 

analni odnosi, prekinjen spolni 

odnos in njegove različice, uporaba t. 

i. barierne kontracepcije, odločanje za 

splav (abortus) in detomor (infanticid). 

Tudi zagovori in vraže proti zanositvi so 

bili zelo razširjeni že v času prvih začetkov 

medicine in obstajajo še danes. 

KONTRACEPCIJA OD 

PRADAVNINE DO HORMONSKE 

ZAŠČITE 

Najbolj verodostojni dokazi o preteklih 

kontraceptivnih metodah so pisni, 

delne nožnične pregrade iz sestavin, kot 

so guma, soda, kamena sol. Uporabljali 

so tudi vložke iz voska in zdrobljenih 

semen granatnega jabolka, ki dokazano 

vsebuje naravne estrogene. Tudi papajo 

so kot kontraceptivno sredstvo uspešno 

uporabljale ženske v tropskih krajih. Vsebuje 

encim papain, ki deluje v telesu s 

progesteronom kontraceptivno. Ebersov 

papirus opisuje uporabo čepkov, prepojenih 

s sokom akacijevih listov in medu. 

Tudi Stari Grki in Rimljani so priporočali 

nožnične tampone, ki pa so bili prepojeni 

z olivnim oljem ali cedrino smolo, 

pa s kadili, z galunovcem, oljem mirte in 

celo dodatki toksičnega svinca. Hipokrat 

(460-377 pr. n. št.) je navajal kontraceptivno 

moč semen divjega kostanja. Tudi 

antični ginekolog Soranus iz Efeza (živel 

okoli l. 100 n. št.) je ženskam priporočal 

nožnični tampon iz volne, prepojene s 

cedrino smolo. Rastlino silphium (Ferula 

tingitiana L.), podobno navadnemu 

komarčku, pa so zaradi kontraceptivne 

moči in velikega povpraševanja med 

prostitutkami celo iztrebili. Uspešnost 

antičnih prizadevanj za preprečevanje 

zanositve je bila tako velika, da je Polibij 

v 2. stol. pr. n. št. zapisal, da imajo grške 

družine le enega ali dva otroka. Kontracepcija 

je med antičnimi viri med drugimi 

opisana npr. v delih Plinija (23–79 n. 

št.) in Dioskoridesa (De materia medica, 

58–64 n.št.). Arabski zdravniki so prav 

tako pisali o kontracepciji, med njimi 

predvsem Rhazes (864-930) in Avicenna 

(Ibn Sina, 980–1037). 


MI USTVARJAMO 

OB FOTOGRAFSKI RAZSTAVI PROF. DR. 

TOMAŽA LUNDRA: 

VTISI IZ 

TOSKANE 

Andreja Peklaj, fotografinja pri KUD-u KC in MF 

Fotografsko udejstvovanje prof.dr. Tomaža Lundra je že preseglo 

polnoletnost. Zadnji dve leti ga je v svoje bogate, barvite 

loge zvabila pokrajina. Na prvem mestu je zagotovo Toskana, 

magična pokrajina z razgibanimi dolinami in vinorodnimi griči, 

posutimi s starimi vilami in srednjeveškimi mesteci. 

Pogled na razstavljena dela spontano prestavi in preplete 

razmišljanje s simbolno govorico, kjer vse prikazano lahko 

prepoznamo kot sozvočje in zlitje narave z avtorjevim bogatim 

notranjim doživljajskim svetom. Barvna ekspresija brezhibno 

harmonira z davno dogovorjenimi likovnimi zakonitostmi. 

Nenaučeno. Globoko intuitivno in dovršeno. Analitični 

pogled se nenehno izmenjuje z globalnim, notranji in zunanji 

svet se vzajemno prelivata in zlivata v občutenju enosti, v 

zavedanju najvišjega smisla bivanja. Navidezni lok od jutra 

do večera je dodobra zapolnjen in izpolnjen z lepoto dneva 

ter harmonijo srca in duha, ki nahranjena žarita ljubezen in 

sočutje do vsega tistega, kar se le navidezno zdi, da nismo mi 

sami. 

Potrebna računalniška obdelava nikoli ne zdrkne v smer 

pretiranih lepotilnih efektov, zato nas nič ne zmoti, da ne bi 

povabljeni vstopili v sliko, v pokrajino pred nami in se prepustili 

njenemu utripu, vdihu in izdihu. Razstava sama deluje 

kot vdih in izdih, kot dnevi, ki se rodijo in izzvenijo, tako kot 

pravzaprav naše celo življenje. 


ANKETA 

VČASIH SO LJUDJE 

PRIPRAVLJALI OZIMNICO, 

JO PRIPRAVLJATE ŠE 

DANES? 


Mojca Lenarčič, dipl.inž.rad., 

namestnica vodje radioloških 

inženirjev, Klinični inštitut za 

radiologijo 

Rada delam na vrtu, zato je moj 

vrt vsako leto poln najrazličnejše 

zelenjave, ki jo pridelam. Kar ne 

uspemo pojesti sproti, shranim za 

ozimnico. Največ pridelam stročjega 

fižola. Preden ga zamrznem, ga zavrem v slani vodi in 

zapakiram. Marmelade pa ne kuham sama, zato sem toliko 

bolj vesela, kadar jo dobim v dar od sorodnice. Najboljšo naredi 

iz sliv, jabolk in ringloja. 

Zvonka Simčič, finančni knjigovodja, 

Slovenia transplant 

Jesenski čas je zame čas obilja. 

Moja ozimnica je bogata; vlagam 

breskve, jurčke, delam kompote, 

marmelade, džeme. Medtem ko je 

sadje za marmelado fino zmleto, 

tako da je njena tekstura gladka, 

so v džemih koščki sadja. Moja 

najboljša marmelada je iz grozdja, recept zanjo pa mi je zaupala 

moja stara mama. Najprej iz grozdja, lahko je navadna 

brajda, recimo izabela, naredimo sok, ostanek pa pretlačimo, 

dodamo sladkor in prekuhamo ter vložimo kot marmelado. 

Marmelada ima specifičen okus, se je malo nakuha, 

vendar je odlična na palačinkah. 

Nada Čulibrk , Služba za higieno 

prostorov in opreme 

Imam velik vrt, na katerem pridelam 

vso zelenjavo; vlagam kumare, 

papriko, fižol, peso, paradižnik. 

Kuham ajvar, od vsega pa imam 

najrajši vložen stročji fižol, zmešan 

skupaj z dušeno papriko, paradižnikom, česnom in peteršiljem. 

To uporabljam za solato ali kot prilogo zraven pečenega 

mesa. Marmelado pa naredim iz kutin, jagod, borovnic, 

breskev, jabolk, sliv; marmelade delam iz sezonskega sadja. 

Naredim jo pa vsako leto premalo. Delam pa tudi regratov 

med. 

Milena Lendero, Centralna kurirska 

in gospodinjska služba 

Ozimnice ne pripravljam več v 

takem obsegu kot včasih. Vseeno 

pa vlagam tudi kumare, peso in 

stročji fižol. Večino zelenjave pridelam 

doma, drugo pa grem iskat na 

kmetijo. Največ ozimnice pripravim 

iz paprike, ki jo najprej operem 

in popečem, kožo olupim in papriko shranim v zamrzovalniku. 

To je precej poenostavljen postopek, vendar pa je tako 

pripravljena paprika meni še boljša kot vložena. 

Jani Recer, pomočnik generalnega 

direktorja za informatiko 

Letos pri nas doma ne bomo kuhali 

marmelade, saj smo jih veliko 

dobili v dar. Jeseni pridejo na vrsto 

gobe; zamrzujemo in vlagamo 

jurčke, ježke, trobente in še kaj. V 

skrinjo zaidejo še naribane buče, 

bezgove jagode, mokovec in drugi 

gozdni sadeži. 

Katja Maretić, Zdravstveni tehnik, 

Oddelek za intenzivno terapijo 

Pri pripravi ozimnice sodelujem 

s svojo mamo, ki živi na vasi in 

obdeluje svojo zemljo. Plodove 

zemlje pa ne nabiramo samo na 

domačem polju, temveč tudi v gozdu. 

V slast nam gredo predvsem 

borovnice, maline, gozdne jagode, 

pa tudi lisičke in gobani se porabijo v različne namene. 

Največ stvari mami vloži, nekaj posuši, naredi razne sokove 

in sirupe. V zimskem času vse te slastne stvari najdejo svoje 

mesto, kar se vidi tudi na meni. 


KAJ MENIJO O NAS 

KINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN 

VROČINSKA STANJA 

Spoštovani, 

Rada bi pohvalila IZREDNO OSEBJE, ki sem ga imela 

priložnost opazovati včeraj popoldan, kar pet ur. In sicer 

je pohvala namenjena zdravnikom, medicinskim sestram, 

laborantki in vsem, ki so bili prijazni do starejših oseb. Predvsem 

pa so me presenetili in navdušili vsi ti mladi ljudje - medicinsko 

osebje, saj so med seboj odlično sodelovali, nobena 

stvar jim ni bila odveč. Čeprav sem zaradi bolezni težko 

pričakovala izvide, se tokrat nisem počutila samo pacient 

- številka. Še enkrat pohvala vsem v popoldanski in nočni 

izmeni, ki so bili ta dan prisotni. 

Hvala za Vašo pomoč, vesela sem da mi pomagate Vi. 

Lep pozdrav, Helena 

KO ZA KIRURGIJO SRCA IN OŽILJA 

SPOŠTOVANI dr. Boris Robič, 

Najlepša hvala za Vašo skrb, poglobitev v primer in kvalitetno 

delo. 

Sam težko ocenim Vaše delo, ker sem neznanec na Vašem 

področju. Povem pa Vam, da sem pred odhodom na 

oddelek slišal pogovor dveh sester, ki sta Vam pomagali pri 

moji operaciji in sta se pozneje menili med seboj. Ena je 

med kratkim pogovorom med ostalim rekla drugi: »Robič je 

zakon ...« Druga je temu pritrdila in še nekaj pozitivnega dodala. 

Ko pa sem sam to slišal, sem se zavedel, Vaše kvalitete. 

Ostanite taki in pojdite po tej poti. Tako mlad, pa tako dober. 

S spoštovanjem do Vas. 

Lep pozdrav. Emil Glavič 

ORTOPEDSKA KLINIKA 

Spoštovani! 

Pred 14 dnevi sem bila sprejeta na vašo ortopedsko kliniko, 

kjer sem bila pod nujno tudi operirana. Presenečena 

sem bila nad celotnim oddelkom C, D nad prijaznostjo 

sester, čistilk in seveda fizioterapevtk. Zato vse pohvale sestram, 

čistilkam, fizioterapevtkam predvsem pa mojima angeloma 

v belem: dr. MATEVŽU GORENŠKU in dr. DAVIDU 

MARTINČIČU. To nista samo zdravnika, ampak mnogo več! 

Pohvale tudi celotni operativni ekipi, ki so se tistega večera 

zbrali in mi vrnili moje zdravje. Še enkrat se iskreno zahvaljujem 

vsem in vsakemu posebej za tople in spodbudne besede 

ter vso prijaznost in skrb, ki sem jo bila deležna ves čas 

bivanja v bolnišnici. 

Zaposlene imate izredne ljudi, ki so vredni vseh pohval! 

Želim vam še mnogo uspehov in nasmejanih obrazov! 

Vaša pacientka Klavdija Bizjak 

NEVROLOŠKA KLINIKA 

Spoštovani! 

Danes mineva mesec dni, odkar nas je zapustil naš dragi 

Jože, kajti bolezen ga je premagala. 

Na vas se obračam kot Jožetova življenjska sopotnica in 

mamica najine dveletne hčerke Tajde. Želela bi se iskreno 

zahvaliti zdravniškemu in ostalemu osebju oddelka intenzivne 

nege na Nevrološki kliniki. 

Najprej iskrena zahvala vodji oddelka, dr. Viktorju Šviglju, 

zatem Jožetovi prvotni nevrologinji na oddelku Nevrološke 

klinike, dr. Horvatovi, ki je ravno tako spremljala potek njegovega 

zdravljenja. Posebna zahvala tudi izjemnim zdravnicam 

dr. Šteblaj, dr. Visočnik in dr. Ožek. Želela bi pohvaliti ves njihov 

trud in strokovnost dela. Vsi zdravniki so se v času Jožetove 

hospitalizacije resnično trudili za Jožetovo ozdravitev in 

kljub zahtevnosti ter težavnosti bolezni nenehno iskali nove 

poti za njegovo ozdravitev. Dr. Švigelj je z namenom, da bi 

našel povzročitelja Jožetove bolezni, povezal tudi z drugimi 

strokovnjaki s tega področja izven Slovenije in izkazalo se je, 

da so bile vse njegove preiskave vodene v pravo smer. 

Zahvalo in hvaležnost izrekam tudi ostalemu zdravstvenemu 

osebju v intenzivni negi, in sicer za vso njihovo pomoč, 

zdravstveno nego in oskrbo. 

Težko je z besedami opisati zahvalo, ki bi jo želela podati, 

zato še enkrat izrekam ISKRENA HVALA. 

S hvaležnostjo in spoštovanjem, 

Jana Cerar 

ORTOPEDSKA KLINIKA 

Spoštovani, 

Sem pacientka prof. dr. Roka Vengusta in sem bila pred 

tednom dni operirana na Ortopedski kliniki UKC v Ljubljani. 

Najprej bi se iskreno zahvalila za strokovno in potrpežljivo 

obravnavo ter zdravljenje mojega primera na OKH, nato pa 

še za virtuozno operacijo mojih vratnih vretenc, ki sta jo precizno 

in profesionalno izvedla prof. dr. Rok Vengust in dr. Robert 

Košak. Zato se iskreno ter iz srca zahvaljujem dr. Vengustu, dr. 

Košaku, obema anestezistoma in celotni ekipi v operacijskem 

bloku. Posebej bi se rada zahvalila posadki EIT, ki je zame skrbela 

prvi dan in prvo noč po operaciji, in sicer Nataliji, Maruši, 

Andreji, Snežani, Gregi in vsem ostalim, čigar imen se ne spominjam. 

Stokrat hvala fizioterapevtkama Meti in Špeli za njuno 

strokovno pomoč, podporo in empatijo. Hvala vsem medicinskim 

sestram, zdravstvenima tehnikoma, čistilkama, kuharjem, 

receptorju. Ne znam vam z besedami opisati svojega olajšanja 

in sedanjega stanja, ko me NE BOLI več, ko lahko hodim naravnost 

in ne zverižena od bolečine, ko lahko vzravnano sedim. 

Natalija Glažar-Berčič 


NAGRADNA KRIŽANKA – ŠT. 4 

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici z nalepljenim kuponom 

najkasneje do 15. septembra 2011 na naslov: Univerzitetni klinični 

center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana 

s pripisom: ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, 

kamor vam pošljemo nagrado. 

Nagrade za avgustovsko številko (podarja jih Mercator, d.d.).: 

1.nagrada: Dvorec Trebnik darilni komplet za sprostitev 

2. nagrada: Dvorec Trebnik darilni komplet za razvajanje 

3.nagrada: Dvorec Trebnik marelični darilni komplet 

30 | KC interno interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana | avgust 2011 

Izžrebani iz prejšnje številke so: 

1. nagrada (torbica Samsonite in Urgo filmogel proti 

glivičnim okužbam nohtov): Silva Tomis, Celovška 

24, 1000 Ljubljana 

2. nagrada (plažna brisača Fenistil in probiotični 

prašek WAYA® AD (14 vrečk): Zdravko Škrjanec, 

Zabukovica 94a, 3302 Griže 

3. nagrada (kanglica za zalivanje rož Koziol in 

kapsule Imunoglukan P4H®): Blanka Suljanovič, 

Briljeva ulica 19, 1000 Ljubljana

KAJ MENIJO O NAS 

KO ZA TRAVMATOLOGIJO URGENTNI BLOK 

Pozdravljeni! 

Jaz sem bil pa včeraj oskrbovan na Urgenci v UKCL. Oskrbovan 

sem bil hitro, vsaj po mojem predvidevanju, tudi rano 

so mi super zašili. Upam samo še na hitro okrevanje. 

Lep dan še naprej, 

Andrej Stržinar 

GINEKOLOŠKA KLINIKA, 

KO ZA PERINATOLOGIJO 

Spostovani, 

iskrena zahvala osebju porodnega bloka - še posebno ga. 

Maruši Tomšič, ki je vodila 

porod naše male Kristine. Hvala tudi vsem, ki ste nama od 

ponedeljka do četrtka na oddelku lajšali privajanje na novega 

družinskega člana. 

Kar tako naprej! Midva pa nazaj k plenicam :) 

Barbara Razem in Marko Petkovšek 

GINEKOLOŠKA KLINIKA 

Lepo pozdravljeni, 

ker sem bila tako pozitivno presenečena nad profesionalnim 

in prijaznim odnosom na ginekološki urgenci, in to že 

drugič, sem se odločila, da vam tokrat to tudi napišem. Že 

pred 6 leti sem bila poslana na ginekološko urgenco zaradi 

nepravilnega razvoja nosečnosti. Žal se ne spominjam, kateri 

zdravnik me je imel v obravnavi (bil je starejši gospod), 

ki me je znal z lepo besedo potolažiti ob takem, zame zelo 

hudem trenutku. 

Maja pa sem zaradi enake diagnoze spet pristala na ginekološki 

urgenci. In imela res srečo, da me je v obravnavo dobila 

dr. Jakopič (na žalost ne vem imena), katera se je osebno 

zavzela za moj primer. Zato bi se ji rada zahvalila, ker 

me je kljub mladosti presenetila s prijaznim, človeškim odnosom, 

ker o strokovnosti sploh ne dvomim. V današnjem 

svetu je že tako, da se prevečkrat počutimo zgolj številke in 

si ne vzamemo časa za drugega. Zato sem bila tako prijetno 

presenečena, ker sem kljub obilici dela naletela na tak profesionalen 

odnos. Tak dogodek, ki za nobeno žensko, ki si 

želi postati mamica, ni niti najmanj prijeten in je lahko zelo 

boleč, je zaradi takega odnosa postal vsaj znosen. 

Hvala lepa za prijetno izkušnjo, vsem na urgenci želim, 

da s takim delom nadaljujete in bodo vaše kariere uspešne 

še naprej, sebi pa, da vas ne bi bilo treba več obiskati :) 

S spoštovanjem, J. E.

Avgust 2011 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?