SE OTROCI RES NE ZNAJO IGRATI SAMI? - Familylab

moj sonček
SE OTROCI RES
NE ZNAJO IGRATI SAMI
Animacija ni enako igra; prva pripada
odraslim, druga je lastna otroškim dušam!
Mnogo odraslih, ki smo danes starši, se spominja, kako se starši z
nami niso igrali, in k temu dodajamo, da smo to pogrešali. Taisti
mladi starši (morda tudi zato) posvečamo svojim otrokom zelo veliko
pozornosti – takšne in drugačne. V slogu negotovega starševstva je iz
tega hitro nastala ideja o ‘nenehnem ukvarjanju z otrokom’.
SIMONA IGLIČ, DIPL. VZG. PRED. OTROK, UNIV. DIPL. SOC.
54
OTROCI SE ZNAJO IGRATI SAMI
Veliko staršev pripoveduje, da se njihov
otrok ne zna igrati sam. Da jih ves čas vabi
v igro in na splošno ne odneha, dokler se
sami ne vključijo. Seveda je otroku prijetno,
da svoj čarobni svet deli z najbližjimi.
Otroci so nam prav hvaležni, kadar si vzamemo
čas in se pridružimo njihovi igri.
Nič od tega pa ne napeljuje na sklep, da se
otroci ne znajo sami igrati.
Igra je otrokova primarna potreba. Skozi
igro otrok predeluje, na novo oblikuje,
usvaja, ponotranja spoznanja resničnega
sveta. Če bi se dalo, bi se otroci igrali ves
čas in čisto po svoje. Bili bi kužki, tigri,
princeske, vitezi, očiji in mamice, policaji
in zdravniki. To je njihov svet – svet
domišljije. Svet, v katerega lahko vstopijo,
kadar želijo.
Odrasla naloga ni, da oblikujemo otrokovo
igro (in/ko prizadevno sodelujemo v njej),
temveč da poskrbimo, da ima otrok dovolj
prostora in časa – za svojo igro. Urejati in
podoživljati dogodke, ljudi, po svoje, v lastnem
tempu, krepi otrokovega duha.
Očka triletnice na hčerino vprašanje: ‘’Ati,
kaj naj delam’’ odgovarja: ‘’Kar želiš.’’
Deklica vprašanje postavlja vedno znova,
in vsakič preden odide v svoj igralni
kotiček, z iskricami v očeh ponavlja: ‘’A
kar si jaz želim’’
Temu običajno sledi igra, prosta odraslih
sugestij, vpogleda, motenj in nadvlade.
Le skrivno prisluškovanje ponosnega
očeta, ki se še spomni, kako lepo se je
bilo v miru igrati s svojim tisoč in enim
avtomobilčkom.
Otroška igra naj bo otroška. Pridružimo
se ji v trenutkih, ko se počutimo igrive,
sproščene, odprte, polne domišljije. Ali pa
takrat, ko si vsega naštetega želimo in vemo,
da nam otrok ponuja pobeg iz odraslega
sveta v sproščujoče ‘alfa stanje’.
Ne igrajmo pa se z otrokom zato, ker mislimo,
da se moramo. Da otroku ne bo
dolgčas, da bomo opravili svojo starševsko
dolžnost, da bomo razvijali otrokove sposobnosti
itd.
Našteto namreč ni igra, ki blagodejno
vpliva na otrokov razvoj in hkrati krepi
naš odnos z otrokom, temveč animacija,
poučevanje, pedagoška metoda, katere cilj
je nekaj povsem drugega.
OTROCI BI DALI VSE
ZA IGRIVEGA STARŠA
Otroci potrebujejo igro in otroci potrebujejo
starše. Če so se rodili igrivim
staršem, toliko bolje zanje. Pa vendarle
ni potrebe, da bi bili odrasli otrokom ves
čas na voljo (ne za igranje ne za klepetanje
...) – sploh pa ne, če vse našteto počnemo
iz občutka slabe vesti ali dolžnosti. To je
namreč siromašen nadomestek, kompromis,
ki ne vodi do stika in obogatitve odnosa
z otrokom, ampak v izgorevanje starša
ter počasno in zoprno mučenje samega sebe.
Od takšnega pretvarjanja vsekakor nimata
nič koristnega ne otrok ne starš.
FOTO: THINKSTOCK

moj sonček
Odrasla naloga
ni, da oblikujemo
otrokovo igro, temveč
da poskrbimo, da
ima otrok dovolj
prostora in časa – za
svojo igro.
LEPA & ZDR AVA | MA J 2011 55

moj sonček
Očka treh otrok se spominja svojega
otroštva: ‘’Vedno sem se v nekem kotu
sam igral. Z avtomobilčki, kockami,
čimer koli. Še na misel mi ni prišlo, da bi
se starša igrala z mano. Vsaj zdi se mi, da
nisem pogrešal njune družbe. Žena sicer
pravi, da sem bil verjetno zanemarjen, kot
kakšna rastlina, ki jo le tu in tam zalijejo.
Najin drugorojenec je podobnega ‘značaja’.
Potrebuje le malo prostora in lego kocke,
pa je srečen. Sprašujem pa se, ali je res
ali me morda le pogreša, ker se mu redko
pridružim pri igri"
Otroci bi dali vse za igrivega starša, a ne vedo,
da je dovolj dobro in za njihov zdrav psihosocialni
razvoj povsem zadosti, da so dobili
‘resničnega’ starša, takšnega, ki se včasih
igra z njimi, spet drugič je preutrujen, slabe
volje ali samo lačen in ne zmore skočiti v
igro, v trenutku ko stopi skozi domača vrata.
Starša, ki ve, da se ljubezen ne izkazuje
skozi nenehno služenje otroku, ampak se
lahko izraža tako z drobnimi pozornostmi
(objemom, nasmehom … ), trenutki stika,
kot urami skupnega igranja, pa tudi tako, da
se pred najbližjimi ne pretvarjamo, ampak
kažemo svoj pravi obraz.
MAMICO ALI PIKO
NOGAVIČKO
Otroci ne potrebujejo animatorjev, animatorji
potrebujejo otroke, da niso sami
sebi občinstvo.
Otroci ne potrebujejo staršev, ki se ves čas
intenzivno ukvarjajo z njimi. Prav tako ne
potrebujejo preostalega odraslega sveta, ki
zanje pripravlja tisoč in eno animacijo.
Seveda je sila zabavno, če te za rojstni dan
preseneti klovn ali Pika Nogavička. Tudi
telovadni poligon, postavljen v tvojo
čast, in spoznavanje pisanega živalskega
sveta je nedvomno precej poučno in pripomore
k razvoju tvojih intelektualnih
oz. motoričnih sposobnosti. Vendar tovrstna
pozornost odraslega sveta ni tista, ki
bi polnila otroško dušo in zdravila hrepenenje
marsikaterega odraslega otroka, ki
še danes ‘išče’ svojega starša. Zato naj ne
zapolnjuje večine otrokovega časa.
Mnogi sodobni starši v otroštvu nismo
pogrešali partnerja v igri, pogrešali pa smo
prisotnost svojih staršev in občutek, da smo
zanje vredni. Da jim je z nami lepo, da si
želijo preživljati čas z nami, da jim polnimo
življenje, smo njihov vir sreče, ne le breme,
za katero najraje vidijo, da se nekje v kotu
zaigra s svojimi kockami ali pa mirno sedi in
gleda risanke. Imeti vrednost za svoje starše
je temelj zdravega samospoštovanja otrok!
Mamica najstnice se spominja, kako je
hčerko vključevala v svoja gospodinjska
opravila: ‘’Vedno sem ji dovolila, da kuha z
mano, da mi pomaga pri likanju ... Včasih
se mi je zdelo, da je, namesto da bi se šla
igrat, raje izbrala pospravljanje z menoj,
da sva le bili skupaj.’’
Večina otrok se bo prilagodila staršem in
na ‘odrasli način’ ostajala v stiku z njimi.
Nekateri otroci bodo vseeno vztrajali
pri svojem ‘otroškem vabilu’ ter ves čas
prosili za skupno igranje. Pridružimo se
jim, kadar čutimo, da lahko. Kadar dan
ni pravi, pa vedimo, da otrokove besede:
Otrokom se pridružimo v trenutkih, ko se počutimo igrive,
sproščene, odprte in polne domišljije.
‘’Nočem se sam igrati!’’ lahko pomenijo
preprosto: ‘’Mami, oči, pogrešam vaju!’’
Takrat bo mogoče dovolj že objem (ali pač
ne).
Velikokrat se otroci ne pustijo odsloviti
tako na hitro. Vedo, kaj hočejo – hočejo
svojega starša, njegovo pozornost, njegov
čas, voljo in energijo – in to hočejo zdaj!
Srečni so lahko otroci, ki na svojo iskreno
in neposredno zahtevo dobijo tudi
iskren in pristen odgovor svojega starša,
ki jim jasno in glasno sporoča: ‘’Vidim, da
me pogrešaš, pridi sem in razmisliva, kaj
lahko narediva.’’ Ali pa: ‘’Ne, ta trenutek se
nočem igrati.’’
Tudi negativni odgovor, ki običajno sproži
otrokove solze jeze ali žalosti, je vreden
veliko več, kot si starši lahko mislimo.
Na dolgi rok namreč ustvarja zdravega
človeka in ne nesrečno srečnega otroka,
ki je vajen, da ga ves širni svet (vključno s
pretvarjajočim se staršem) zabava, animira
– vse to med tem, ko on pogreša svojega
resničnega starša. •
NIVEA BABY NUTRI SENSITIVE –
OBOGATENI Z NAJBOLJŠIM IZ NARAVE
Novi izdelki NIVEA Baby Nutri Sensitive so
zdaj obogateni z močjo ekoloških naravnih
sestavin in tako zagotavljajo še bolj blago
nego za občutljivo kožo dojenčkov. Ekstra
nežni izdelki za umivanje in nego so bili razviti
v sodelovanju z dermatologi in pediatri, da
izpolnijo potrebe dojenčkov z občutljivo ali
celo atopično kožo. Izdelki NIVEA Baby Nutri
Sensitive vsebujejo naravno karitejevo maslo
z ekološkim certifikatom, ki ga pridobivajo s
strogo nadzorovanim in ekološkim kmetijstvom.
Popolno nego vsakega malčka zagotavljajo
NIVEA Baby Nutri Sensitive SOS krema, mleko za
telo, oljna kopel in Pure & Natural čistilni robčki –
ne vsebujejo parabenov, alkohola in barvil.
OTROŠKA OBUTEV DEICHMANN
Veselje staršev, ko njihov mali kobacač
naredi prve korake, je nepopisno,
a hkrati se pojavi vprašanje, kakšne
čevlje izbrati. Deichmann vam v
svoji različnih vrst modelov ponuja
res udobne in kakovostne čevlje, ki
bodo vašemu otroku omogočili, da
gre lahko kamor koli, pri čemer bodo
njegove noge na varnem.
56

Priporocamo
Douglas Palmer
FOSILI
Tehniška založba Slovenije
Spodbudite otrokov raziskovalni duh
in mu omogočite bližnje srečanje z
nenavadnim svetom fosilov. Knjiga s
svojo podobo, obliko ter domiselnimi
dodatki, kot so povečevalo, zavihki ter izvlečne strani, vabi
k odkrivanju ostankov že zdavnaj izumrlih bitij. S pomočjo
ilustracij si bo otrok laže predstavljal, kako so nastali fosili ter
kakšen pomen imajo za razumevanje preteklosti.
Stephane Frattini
GLEJ, MLADIČKI!
Tehniška založba Slovenije
V kaj se bo spremenila gosenica, ko bo
odrasla Ali se v jajcih skrivajo samo
ptički Kaj naredijo mladi zajčki, da
jih ne zebe Kakšen je majhen tjulenj
Velike fotografije živali bodo pritegnile
tudi manjše otroke ter jih povabile v bogati svet živali.
Spoznali bodo, kako se mladički razlikujejo od svojih staršev
ter zanimivosti posameznih živalskih vrst.
Nataša Konc Lorenzutti
KRILATE IN KOSMATE BASNI
Didakta
Slikanica z ilustracijami Marjana
Mančka predstavlja deset slovenskih
ljudskih basni, preoblečenih v
rime. Omogočite svojim otrokom,
da bodo spoznali ljudsko dediščino,
podprto z ilustracijami in rimami,
ki jih bodo pritegnile in se jim vtisnile v spomin.
FOTO: MARJANA ROMANOVIĆ
Lila Prap
ZAKAJ ZATO!
Mladinska knjiga
Zakaj se hijene smehljajo Zakaj
so zebre progaste Zakaj ima lev
grivo Zakaj ima mrož brke V
knjigi z značilnimi ilustracijami
Lile Prap pa ne boste našli le
odgovorov na ta vprašanja, temveč
še mnogo domiselnih in zabavnih,
a žal napačnih odgovorov, ki bodo
poskrbeli za nasmeh na vašem in
otrokovem obrazu. Dokaz, da je učenje lahko tudi zelo, zelo
zabavno. •
LEPA & ZDR AVA | MA J 2011