Črtasti medvedek - Presihajoče Cerkniško jezero

Drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii)
Leptodirus hochenwartii
Velikost:
8-11 mm
Teritorij:
Lokalno razširjen
Habitat:
Kraške jame
Koda Natura 2000 4019
Rdeči seznam SLO V – ranljiva vrsta
Opis vrste
Drobnovratnik je 8-11 mm velik hrošč. Telo zgleda sferične oblike zaradi velikega okroglega in obokano napihnjenega zadka.
Glava in oprsje sta majhna in paličaste oblike. Celotna žival je kot vse jamske vrste nepigmentirana. Razlike v obarvanosti so
opazne, le zaradi razlik v barvnih odtenkih hitina. Noge in tipalnice so zelo dolge, kar mu omogoča kar hitro premikanje po
stenah in razpokah jam. Trenutno ločimo šest podvrst, v Sloveniji žive tri. Slednje lahko najlažje ločimo po velikosti. Vse tri
vrste se ločijo tudi po genitalijah samcev.
Razširjenost vrste
Je prva jamska opisana vrsta hrošča na svetu. Živi le v jamah na Krasu in Dinarskem krasu Slovenije. Manjši del njegovega
areala sega še v Italijo, v jame Tržaškega Krasa, ter na Hrvaško, v Gorski Kotar, Istro in na Velebit.
Drobnovratnik je v jamah v Sloveniji razmeroma pogosta vrsta. Najdemo ga v jamah od Trnovskega gozda do Nanosa,
Javornikov, Hrušice in Snežniškega pogorja, na Krasu in Podgrajskem podolju, pa tudi v jamah Tržaškega Krasa v Italiji.
Razširjen je na krasu v okolici Grosuplja in na Kočevskem. V nekaterih jamah je redno zastopan z razmeroma velikimi
populacijami, drugod pa številčnost populacije izjemno niha. Ker je veliko število jam biološko še neraziskanih, se bo pri
nadaljnjih raziskavah število najdišč verjetno še povečalo.
Razširjenost hrošča drobnovratnika je v Sloveniji relativno dobro poznana. Poznamo prek 90 nahajališč
Teritorij vrste
Je troglobiontska vrsta hrošča. Je vrsta razpok v jamah s temperaturo nižjo od 10°C in jo najdemo tudi v ledenicah in snežnih
jamah. Je mrhovinar in se prehranjuje z organskimi ostanki, ki jih najde v jami.
Habitat vrste:
- kraške jame
Ekološke potrebe vrste
Drobnovratnik je prva prepoznana prava jamska žival na svetu, zato ima velik kulturno znanstven pomen. O ekologiji jamskih
hroščev ni veliko znanega. Za jamske živali je v splošnem značilno, da so pretežno »K- strategi«, kar se nanaša predvsem na
razmnoževalno strategijo. Take živali imajo navadno manj potomcev, oz. jajc, a so ta večja in s tem se poveča možnost
njihovega preživetja, poleg tega take živali praviloma živijo dalj časa (več let). Drobnovratniki v Sloveniji žive v večjih in
globljih jamah s temperaturo od 5 do 12 o C. Hrani se z organskimi ostanki, ki jih najde v jami. Navadno jih najdemo na vlažnih
sigastih stenah zato menimo, da se pretežno prehranjujejo s filtracijo organskega drobirja, ki ga prinaša pronicajoča deževnica.
Včasih najdemo drobnovratnike na truplih raznih poginulih živali v jamah. Zaznana je sezonskost v pogostosti pojavljanja,
vendar ta ni zadovoljivo pojasnjena.
Grožnje:
Drobnovratnik je uvrščen na Rdeči seznam kot redka vrsta.
- neposredno in posredno onesnaževanje jam z vnosom strupenih snovi,
- onesnaževanje površinskih voda (pretiran vnos organskih in anorganskih snovi),
- zbiralci hroščev.
Smernice in ukrepi:
Vrsta posebnih varstvenih ukrepov ne potrebuje. Med splošne varstvene ukrepe sodijo:
- prepoved odlaganja smeti v kraška brezna,
- presojanje morebitnih vplivov dejavnosti, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, gradnja infrastrukture, na površju nad jamskimi
objekti z znanimi populacijami drobnovratnika.
Posebni ukrepi
- raziskovanje njegove razširjenosti