Črtasti medvedek - Presihajoče Cerkniško jezero

kot veliki, zato se pogosto zateka v večje globine jam. Na začetku in koncu hibernacije so lahko čez dan aktivni, če se jim
obeta dober lov. V toplih nočeh izletavajo še v decembru, kasneje pa bistveno manj.
Habitat vrste:
- Kraške jame
Ekološke potrebe vrste
Mali podkovnjak je najmanjši evropski podkovnjak. Najpogostejši je v toplih zavetrnih dolinah poraslih z listopadnim drevjem
ali večjim grmičevjem. Najbolj mu ustrezajo kraška območja. Zatočišča so podzemske jame, zvoniki, podstrešja ali zapuščeni
rovi in kleti. Vrsta se jeseni odseli le, če primernih prezimovališč ni na voljo. Mali podkovnjak izbira toplejša prezimovališča,
zato se pogosto zateka v večje globine jam. Večina populacije je v poletnih zatočiščih od aprila do septembra. Uporabljajo
predvsem podstrešja in zvonike, kjer samice kotijo. Hrani se predvsem z nočnimi metulji, mladoletnicami, mrežekrilci in
majhnimi hrošči. Lovi nizko, v počasnem letu in pogosto kroži. Plen išče v gozdu, nad vodo in nad pašniki. V Sloveniji je
najpogostejša in najbolj razširjena vrsta iz rodu podkovnjakov. Poseljuje celotno Slovenijo, razen alpskega visokogorja. Areal
malega podkovnjaka v Sloveniji se v glavnem prekriva z razširjenostjo jam. Območje, ki je bistveno za prezimovanje te vrste
so Zelške jame v Rakovem Škocjanu.
Grožnje:
- intenzivno kmetijstvo (izguba habitata),
- neustrezna obnova zgradb (izguba zatočišč in prezimovališč),
- nenadzorovan obisk jam,
Smernice in ukrepi:
- varovanje jamskih in prehranjevalnih habitatov,
- nadzorovan vstop jam,
Posebni ukrepi
- omejevanje obiska v tiste dele jame kjer vrsta prezimuje,
- raziskovanje njegove razširjenosti in prebivališč
Območja pojavljanja na območju Notranjskega regijskega parka
- Zelške jame
- Jama pod cesto – jamski zaliv
- Gabrovška jama - Dobec
Varstveni status
- Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur.l. RS 82/02):
- Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur.l. RS 46/04, 109/04, 84/05, 115/07):
- Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih
vrst: Dodatek II (živalske in rastlinske vrste, pomembne za EU, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena
območja), Dodatek IV
- Konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska
konvencija) (Ur.l. RS 17/99): Dodatek II (strogo zavarovane živalske vrste)