ZNAMENJA IN SIMBOLI.pdf - ZBOKSS wiki

Sestavila : Karmen Kristan ( foto : Matjaz Malezic idr.) viri : Oražem, France; Govorica bogoslužnih znamenj, Krscanski simboli-
Nazaj k koreninam- Rakova steza1, Skavtski molitvenik, Moliti s telesom, dušo in duhom.- Ivan Platovnjak, Jože Roblek

• Človek je bitje znamenj. Vsa ZNAMENJA so odvisna od
etnološkega in kulturnega okolja
• Znamenje je čutom dostopna stvar, s katero se drugemu
sporoča neki pomen.
Primer:Pri znamenju
miru in sprave Kristjan
ve, da stisk roke
pomeni odpuščanje,
medsebojno zbliţanje
in ne samo običajni
vljudnostni pozdrav.

• Naravna znamenja: imajo
splošen značaj: dim
pomeni ogenj, jok pomeni
bolečino, solze – žalost,
smeh – veselje, voda –
očiščenje itd.
• Dogovorjena znamenja: so stvari, ki so jih
ljudje izbrali, da označujejo stvarnosti s
katerimi nimajo nobene naravne povezanosti.
Tako npr. črna barva pomeni žalost, priklon
pomeni spoštovanje, pisna znamenja za razne
glasove…

Prekrižane roke in povezanost : znamenje
bratstva-sestrstva v Kristusu in skavtstvu.

Znamenje : POZOR – TIŠINA
Znamenje : žival …=D

Dogovorjeno znamenje

SIMBOL je stvar, ki jo zaznamo s čutili, v mislih pa nas
vodi na drug pojem ali drugo misel, npr. belina = simbol
čistosti, lisica = zvijačnost= mir,
voda = življenje, itd.
ljubezen vera upanje čistost pravičnost
Simbol je vedno prispodoba. Simbol je ožji pojem kot
znamenje. Vsak simbol je znamenje, ni pa vsako znamenje
že obenem tudi simbol.
Znamenje pripada fizičnemu svetu, simbol pa duhovnemu
svetu.

• V človekovem življenju imajo znamenja in simboli
pomembno mesto, ker je človek hkrati telesno in duhovno
bitje.
• Bogoslužna opravila, ki človeka povezujejo z Bogom, so
stkana iz mnogih znamenj in simbolov, ki jih moramo prav
dojeti in vrednotiti samo v luči vere.
Sv. Avguštin pravi:
"vera, živa vera je
tista, ki me nagiba,
da padem na
kolena pred
oltarjem svojega
Boga ali v molitvi
dvigam roke in oči
proti nebu".

• Brez vere v vstalega Kristusa, ki je
navzoč pri bogoslužju in deluje po
svojem Duhu, bi bila vsa bogoslužna
dejanja samo človeške besede, morda
glasbena umetnina in goli obredi.

• V življenju morejo kretnje povedati več kot živa beseda.
Spomnimo se samo naših snidenj in slovesov. Ko ne znamo
ali ne zmoremo več govoriti, si stisnemo roko in s tem
izrazimo vse v besedi, neizraženo veselje in sočutje, srečo
in stisko, soglasje in zaupanje, prošnjo in zahvalo.
To resnico je jasno
izrazil Kristus: "Kajti
česar polno je srce,
to usta govore" !
(Lk 7,45).
Pa ne samo usta, tudi
oko, obraz, roke in
vse človeške kretnje
govorijo o njegovi
notranjosti,
jo razodevajo.

• Čim bolj notranje doživljamo svojo molitev, bogočastje, vdanost,
tem bolj bomo pri bogoslužju pristno in iskreno sodelovali tudi z
zunanjimi telesnimi držami in kretnjami. Telesne drţe in
kretnje morejo pomagati k zbranosti in poglabljanju
notranjega razpoloţenja.
Morejo pa kajpak telesne kretnje in drže postati le škodljiva
formalnost, če ne razumemo njihovega pomena in jih ne
ponotranjimo.

• MOLITVENE DRŽE
Pokončna stoja izraža spoštovanje in pripravljenost narediti korak k
uresničitvi slišanega. Uporablja se pri slovesnem nagovoru, poslušanju
evangelija, molitvah in sprejemanju poslanstva. Tako stojimo pri
bogoslužju pred Gospodom v notranji spoštljivosti, zbranosti za
notranje poslušanje in sprejemanje.

• Klečanje na kolenih je drža, ki izraža
globoko čaščenje, zbranost in molitev, zato
običajno klečimo pri čaščenju evharistije.
Klečanje pomeni spokorno držo.
• Je znamenje, da nas je greh vrgel na tla.
"Čisto majhen sem pred teboj, o moj
veliki Bog in ves sem od tebe odvisen."
• Klečanje pri maši pri spremenjenju je
naraven izraz naše združitve
• s Kristusovo daritvijo. Izraža tisto tiho in
popolno vdanost, ki jo je pokazal naš
Gospod, ki je sam sebe izničil in bil pokoren
Očetu, pokoren do smrti, smrti na
križu.Prim.: Flp 2,7-8.

Leţanje na tleh
• Človek je že po svojem telesu
ustvarjen tako, da hodi pokonci.
Človek je že po naravi gospodar.
Vendar pa je nad njim še
višji gospodar: Bog. Pred
njim je človek kakor prah.
Zato ni proti njegovemu
dostojanstvu, če se pred Bogom
vrže na tla, temveč je to le
priznanje vse resnice.

Molitvena drţa rok
• Poleg obraza je roka najbolj poduhovljen del telesa. Z njo
izražamo svoje misli in svoja čustva.
Sklenjene roke pomenijo
povezanost, zbranost, pozornost
na to, kar se dogaja v naši duši,
združujejo vse misli v eno samo
središče, iskanje srečanja
z Bogom, soglašanje naše volje z
Božjo voljo.
Razprostrte – dvignjene
roke:Razprostrte roke
simbolizirajo našo molitev, ki se
dviga k Bogu.
Dvignjeni roki v višini glave
z dlanmi obrnjenimi navzgor
izražata slavljenje, zahvaljevanje,
veselje in obenem prošnjo ter
pripravljenost na sprejemanje
darov od zgoraj, od Boga.

Bogoslužne kretnje - Znamenje križa
TROJNI KRIŢ pri evangeliju ima posebno simboliko. Ko
se Kristjan pokriža na čelu, pokaže, da je pripravljen z
razumom sprejeti Božjo besedo, na ustnicah v znamenje,
da jo bo z govorjenjem širil, na prsih pa da bo božjo
besedo v srcu nosil in po njej tudi živel.
VELIKI ALI LATINSKI KRIŽ S tem križem zaznamujemo svoje telo
z znamenjem odrešenja in ljubezni, kličemo navzočnost Troedinega
Boga.
V IMENU OČETA - povabim Boga Očeta - stvarnika, začetnika
vsega življenja – na čelo : najvišje in najplemenitejše mesto, mesto
uma .
IN SINA – ta linija kaže na sestop Sina - Oče je poslal Sina, Sin se je
učlovečil, da me odreši in moje duhovno srce pripada njemu.
IN SVETEGA DUHA zavem se navzočnosti Svetega Duha, ki
prebiva v meni. Vodoravna linija širine ramen, pomeni prostranost
sveta, kjer deluje Sveti Duh, ki povezuje in zedinja mene samega s
seboj, z drugimi in s troedinim Bogom.

BLAGOSLOVI
Kristjan ne pokriža samo sebe, temveč prekriţa –blagoslavlja tudi drugega.
Blagoslavljati druge ljudi je dobra stvar. Če na primer vidiš vozeči se vlak,
prosi za božji blagoslov za vse ljudi, ki sedijo v njem. (Robert Baden-Powell)
Blagoslavljamo tudi svoje sovražnike, kajti tudi njih ljubi naš Nebeški oče.
Kadar Bog blagoslavlja sam ali po drugih, vedno obljublja svojo pomoč,
napoveduje milost in oznanja zvestobo do sklenjene zaveze. Kadar pa
blagoslavljajo ljudje, hvalijo Boga in izpovedujejo, da je dober in usmiljen.

• Pokaditev je znamenje Božje bližine, zato ta obred uporabljamo ob
raznih slovesnostih.
• KADILO je prispodoba molitve, ki se pobožno dviga k Bogu. V
molitvi namreč zberemo v ogenj ali vsaj v ogenjček ljubezni do
Boga vse svoje bitje: misli, želje, dejanja, sebe vsega in vse svoje.
V goreči "kadilnici" ljubečega srca se vse to očisti, spremeni,
poduhovi in dvigne kot prijeten vonj k Bogu.
• Dim in vonj kadila nevidno prevzame in prepoji ves prostor, vse
predmete, obleko, zrak in naša čutila. Podobno lastnost ima tudi
molitev. Če je prava, prepaja človeka in vso naravo in ji daje nov
smisel, novo vrednost in vtisne ne samo človeku, temveč vsem
stvarem pečat Božjega.

• PRINAŠANJE DAROV
Prinašanje darov ima velik simbolični pomen, saj izraža dejstvo, da je vse
stvarstvo in vse človeštvo vključeno v Kristusovo skrivnost - tudi naše "hostije",
naši darovi, ko darujemo Bogu, na primer svoje delo, napore in velikodušnost
preteklega tedna, svoje sedanje hotenje in razpoloženje.

Cerkev nekatere predmete posvečuje, druge blagoslavlja.
Z blagoslovom postanejo sveto znamenje – zakramental.
VODA
• Voda je skrivnostna. Preprosta je in čista. Pripravljena je, da umije, kar je
umazano, da poživi kar trpi žejo.
Blagoslov vode
Molimo. Gospod, naš Bog, vodo si
ustvaril,da dela zemljo rodovitno,
nas pa poživlja in očiščuje. Podeli
milostno vsem, ki se bodo s to vodo
kropili in po njej prejeli tvoj sveti
blagoslov,da bodo rešeni vsakega
zla in polni tvoje milosti. Po Kristusu,
našem Gospodu. Amen.

• KRUH
Kruh je simbol naše, bistvene hrane. Zato nas ob besedi kruh prevzame,
morala bi nas prevzeti nekakšna spoštljivost.
V kruhu je zgneteno človeško delo in nakopičena, blagoslovljena moč zemlje.
Simbolika kruha je bogata še posebno zato, ker
ga je Kristus uporabil kot podobo, pod katero
ponavzočuje svojo ţivljenjsko daritev in se z
nami najtesneje zdruţuje. Kruh iz nebes je hrana
nesmrtnosti. Hrani nas z ţivim Bogom in stori v
nas, da smo v njem in on v nas.

SVEČA
Sveča je zelo preprosta stvar in
vendar je v svoji simboliki zelo
bogata - s svojo svetlobo
prižiga v človeku upanje, da bo
v njegovo življenje posijala
nova luč.
Goreča sveča je podoba Kristusa.
Sama sebe použiva, okrog sebe
pa širi svetlobo in toploto. Zase ne
ohrani nič. Dokler je le trohica
moči v njej, gori, sveti, greje in
ožarja.

OGENJ
je vir svetlobe in toplote, privlači nas, razveseli, dvigne, navda z
zaupanjem in pogumom.
Brez svetlobe in toplote ni ţivljenja, kakor ga ni brez vode. Zato
so mnogi narodi imeli sonce in ogenj za božanstvo in so ju kot vira
svetlobe in toplote po božje častili. Ogenj ima moč, da uniči in
spremeni vse, kar je gorljivega. Za njim ostaja le pepel kot znamenje
minljivosti in ničnosti. Zato je razumljivo, da je ogenj, podobno kot
voda, simbol očiščevanja, pa tudi uničenja. Od tod tudi predstave
o vicah in peklu z očiščujočim ognjem.

KRIŢ
Križ simbolizira bistvo krščanstva, tu je simbol Križanega, simbol vere in odrešitve
Križ je znamenje trpljenja in
smrti. Po nedoumljivem
božjem sklepu je to znamenje
trpljenja in smrti postalo
znamenje Božje ljubezni,
saj je na njem umrl sam božji
Sin. Prav zaradi njegove
smrti je postal križ kristjanom
sveto znamenje, ki nam
govori o neskončni ljubezni
Boga do človeka. Bodimo
pripravljeni vsak dan znova
vzeti svoj križ in ga nositi za
Kristusom, v službi bratom in
sestram.
Foto: Matjaž Maležič

BARVE
VIJOLIČNA
Kot krščanski simbol ponazarja upanje in pričakovanje.
BELA
Predstavlja čistost in veselje. Je tudi simbol rojstva in preroda.
ZLATA
Je kraljevska barva in predstavlja moč in oblast, zato je zlata barva že od nekdaj
prispodoba Boga.
ZELENA
Je barva preroštva, zato se pogosto pojavlja ob prerokih. V krščanski liturgiji se uporablja
za čas med letom. Zaradi povezovanja zelene barve s pomladjo je pogosto tudi simbol
življenja.
RDEČA
Zaradi barve krvi je rdeča barva povezana z mučeništvom. V liturgiji se pojavlja ob
praznovanju godov mučenikov. Na drugi strani rdeča barva predstavlja tudi ogenj in
ljubezen.
ČRNA
Je simbol kaosa in niča, ki se je pojavljal pred stvarjenjem sveta. Predstavlja tudi smrt.
MODRA
V krščanstvu jo, še posebej v kombinaciji z belo, pogosto povezujemo z Marijo.

ŠTEVILA
1
barva polnosti in nerazdeljivosti,simbolizira monoteizem – vero v enega Boga, simbolizira tudi združenost Cerkve v eno
je simbol individualnosti in univerzalnosti
simbol polnosti
3
simbolizira sv. Trojico (Oče, Sin in sv. Duh), simbol vseobsežnosti in dopolnitve
4
v Svetem pismu imamo 4 evangelije, ki so jih napisali 4 evangelisti, katere označujejo 4 podobe (Matej – mladenič, Marko
– lev, Luka – vol in Janez – orel)
4 črke JHVH, ki v hebrejščini označujejo ime Boga
7
je število popolnosti, harmonije, zaključenega ciklusa (Bog ustvari Zemljo v 7 dneh)
7 zakramentov, 7 darov sv. Duha
10
imamo 10 zapovedi, 10 Egiptovskih nadlog
predstavlja celotno Cerkev
12
št. Izraelovih rodov, št. Apostolov
40
let v puščavi – izraelsko ljudstvo, dni v puščavi – Jezusov post, dni na gori Sinaj – preden je Mojzes prejel 10 zapovedi
dni nastajanja vesoljnega potopa – Noe, let kraljevine Salomona in Davida

UPORABA KRŠČANSKIH SIMBOLOV
V SKAVTSKI PRAKSI
• Krščanski simboli so v skavtski praksi prisotni že sami po sebi, saj je del
skavtske prakse tudi duhovnost, ki temelji na katoliških vrednotah.

Jaslice

Ročno izdelano razpelo : delo skavta Ivija Hrastnika
V znamenju križa na vseh taborih.