Tukaj - Zveza radioamaterjev Slovenije

KONSTRUKTORSTVO
LABORATORIJSKI NAPAJALNIK
25
LABORATORIJSKI NAPAJALNIK
Z MIKROPROCESORJEM - 3. del
Avtor: Darko Volk, S57UUD
Kot obljubljeno, bomo tokrat govorili o programskem delu napajalnika. Ker je napajalnik medtem
dobil še povezavo z osebnim računalnikom preko USB porta, bom opisal tudi ta del. Prav
tako sem dolžan še opis ožičenja, ki seveda vključuje tudi signalizacijo z LED diodami.
Opis programa
Za vse, ki jim source ni ravno najpomembnejši del, bom poskusil
dogajanje opisati nekoliko bolj plastično. Videli boste, da ima
vgrajeni mikrokontroler ATMega16 precej dela, saj mora poskrbeti
za kar nekaj funkcij.
9
2
4
Sprejem podatkov preko
UART (USB)
Rotacijski enkoder
Stop tipka
3
Želena napetost
Želen maks. tok
Izpis na LCD
Pošiljanje podatkov na
UART (USB)
1
Primerjava
Izračun napetosti
PID regulacija
Nastavitev vrednosti D/A
pretvornika
10bit
Blok 1.
Najvažnejša je seveda stabilizacija napetosti. V ta namen je potrebno
najprej vedeti, kakšno napetost sploh želimo imeti. Ta
podatek pridobimo s pomočjo rotacijskega enkoderja. Želeno
napetost ter maksimalni dovoljeni tok tudi izpišemo na LCD prikazovalniku.
Drug podatek, ki je prav tako nujen, je trenutna izhodna napetost
napajalnika in trenutni tok, ki ga napajalnik daje bremenu.
Tudi te podatke izpisujemo na LCD. Glede na ta dva podatka
5
8
programiramo PID regulator, ki daje podatke D/A pretvorniku in
to je to.
Pa ni tako. Na tak način narejena stabilizacija je prepočasna za
potrebe napajalnika. Če pa časovne konstante v PID regulatorju
zmanjšamo, se lahko kaj hitro
zgodi, da se regulacijska zanka
do želene napetosti vniha -
periode nihanja so lahko precej
večje od nastavljene na petosti.
To pa se pod nobenim
7 6
Izmerjena napetost
Izmerjen tok
Slika 1 - Prikaz osnovnih delov programske kode napajalnika
BLOK 1
if (Uizh>((i*2.55)+20)) {napstev=2*i+i/2; SetU();delay_us(200);}
if ((Uizh+20)(i+0)) {napstev--; SetU();delay_us(50);}
if ((Uizh+0)