ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SHIZOFRENIJO

• Psihodinamska teorija
Ta teorija izhaja iz predpostavke o motenem osebnostnem razvoju dojenčka, ko le-ta potrebuje
ljubezen, izkazovanje čustev in hrano. V primeru, da te potrebe niso zadovoljene, pride do težav
v navezovanju stikov in kasneje do razvoja shizofrenije.
• Teorija okolja
Okužbe z virusi, poškodbe, okužbe ploda med nosečnostjo in drugo lahko privede do razvoja
shizofrenije.
• Biokemična (nevrotransmiterska) teorija
Pri shizofreniji gre za porušeno ravnovesje delovanja dopaminskega sistema. Preveč dopamina
spremeni občutja in doživetja, kar povzroči halucinacije ter blodnje, pomanjkanje dopamina pa
povzroča brezvoljnost, zmedenost, občutek osamljenosti in utrujenost. Razlog za pojav
neravnovesja dopamina ni znan.
• Psihosocialna teorija
Do razvoja shizofrenije pripelje pretirana občutljivost osebe in pretirano izražanje negativnih
čustev.
• Integrativna teorija
V razlago razvoja shizofrenije vključuje vse dejavnike, torej biološke, sociološke, genetske,
razvojne ter ekonomske.
Znaki shizofrenije
Znakov shizofrenije je veliko. Ločimo: motnje mišljenja, motnje zaznavanja, motnje
čustvovanja, motnje hotenja in katatonske znake.
MOTNJE MIŠLJENJA
Formalne motnje mišljenja:
• Miselna zapora Pacientu, ki je pri polni zavesti, se miselni tok nenadoma zaustavi. Misel
oziroma govor sposoben nadaljevati šele po določenem času.
• Neodločnost
• Miselna disociiranost Gre za motnje v oblikovanju asociacij:
◊ paralogizmi: bolnik daje neki besedi nov pomen;
◊ neologizmi: pacient si izmišljuje nove besede, ki jih razume
samo on.
7
Razlikuj med
formalnimi in
vsebinskimi
motnjami
mišljenja.