Sandi Berk - Geodetski vestnik

Geodetski vestnik 54/1 (2010) IZ ZNANOSTI IN STROKE
Sandi Berk - ROBUSTNA DOLOČITEV PRIBLIŽNIH KOORDINAT V HORIZONTALNI GEODETSKI MREŽI
Poenoličenje rešitev se izvede z morebitnimi enoličnimi rešitvami, če predstavlja delež slednjih
vsaj polovico vseh rešitev. V tem primeru je najprej izmed enoličnih rešitev izbrana tipična
rešitev. Na podlagi te so določene prave rešitve v dvoličnih rešitvah. Če je dvoličnih več kot
polovica izmed vseh rešitev, 7 se izvede najprej poenoličenje vsake druge rešitve – po parih, 8
nadaljnji postopek pa je enak. Če je nova točka določljiva na en sam način in je rešitev dvolična,
je odločitev prepuščena operaterju (gre za ugibanje). Če ne gre v prvo, gre v drugo.
Za izbor tipične rešitve je uporabljena ena izmed opisanih mer lokacije. Uteži posameznih rešitev
so pri tem odvisne od njihove pogojenosti. Rešitev z ugodnejšo geometrijo je tista, za katero je
presečni kot krivulj bližje optimalnemu, tj. 90°. Uteži, uporabljene za statistično ocenjevanje,
so določene z
u
sin
pk
,
kjer je pk presečni kot krivulj za določitev koordinat nove točke. Uteži posameznih rešitev so
torej z intervala [0, 1]. Dejstvo, da so nekatere rešitve tudi medsebojno stohastično odvisne, saj
je lahko isto opazovanje uporabljeno v več rešitvah, ni upoštevano.
Algoritem za izračun približnih koordinat točk vključuje tudi izvedbo redukcij opazovanj, in
sicer po merilih obdelave triangulacijskih mrež I. reda (Berk, 1996, 39–45). Ker so za izvedbo
(nekaterih) redukcij potrebne tudi približne koordinate točk, je izračun izveden v dveh ponovitvah
– natančne redukcije opazovanj so določene v drugi ponovitvi.
6 PREIZKUS PREDSTAVLJENEGA POSTOPKA
V prispevku predstavljeni algoritem za določitev približnih koordinat točk v horizontalni geodetski
Slika 11: Preizkusna kotno-dolžinska mreža.
26