T e m p o r a r i a - Društva za preučevanje dvoživk in plazilcev - Arnes

Temporaria 5
grmovja, gozdni robovi in gozdovi), kjer se intenzivno hranijo. Aktivnost tako
odraslih kot mladostnih osebkov je odvisna od vremenskih dejavnikov in od
aktivnosti njihovega plena ter predatorjev. Mladostni osebki so v glavnem
aktivni podnevi, odrasle živali pa, z izjemo deževnih dni, le ponoi. Podnevi se
odrasli skrivajo pod kamni, odpadlim listjem, drevesnimi koreninami, pod
trhlimi ostanki dreves in med gosto zelnato ali travnato vegetacijo.
Odrasli in mladostni osebki imajo zelo širok spekter prehrane, od njihove
velikosti pa je odvisna tudi velikost plena. V glavnem se prehranjujejo s
številnimi skupinami nevretenarjev, med katerimi prevladujejo: Diptera,
Coleoptera, Lepidoptera, Aranea, Gastropoda, Hymenoptera, Acarina,
Hemiptera, Oligochaeta, Diplopoda, Chilopoda in Isopoda. Paglavci so
detritofagi in jedo odmrle rastlinske in živalske delce, vasih pa tudi alge,
praživali in majhne nižje rake.
JESENSKE SELITVE
Jeseni se žabe iz letnih bivališ selijo na prezimovališa, kjer preživijo
neugodne zimske razmere. Zaetek jesenskih selitev na prezimovališe je
veinoma odvisen od klimatskih pogojev. Obiajno se prvi osebki na
prezimovališe podajo v toplejših deževnih dneh po prvih jesenskih nonih
zmrzalih. Med posameznimi leti se trajanje jesenskih selitev razlikuje v
odvisnosti od vremenskih dejavnikov pa tudi od oddaljenosti prezimovališa od
letnih bivališ.
PREZIMOVALIŠE
Sekulja prezimuje tako v vodi kot na kopnem. Na kopnem prezimuje
posamino, v vejem številu najdemo sekulje le v vodnih habitatih. Dolžina
prezimovanja variira znotraj areala vrste, med posameznimi starostnimi
skupinami žab in v odvisnosti od klimatskih pogojev tudi med razlinimi leti.
Ponavadi so žabe zakopane na dnu vodnih prezimovališ ali pa se skrijejo v
luknje pod kamni.
Kljub nizkim zunanjim temperaturam žabe ne hibernirajo (niso popolnoma
otrple), ampak se lahko obasno spontano premikajo in reagirajo na zunanje
dražljaje. V asu prezimovanja se sekulje naeloma ne prehranjujejo, za uspešno
preživetje zime si morajo v aktivnem delu leta nabrati dovolj veliko zalogo
hranil, ki jo uskladišijo v obliki glikogena in lipidov.
Dolžina prezimovanja sekulje je odvisna od klimatskih dejavnikov. V
predelih z milejšo klimo lahko traja prezimovanje le 1 do 2 meseca (JZ Anglija,
Irska), medtem ko visoko v Alpah traja 9 mesecev.
POMLADANSKE SELITVE
Odrasli osebki sekulje se po konanem prezimovanju navadno v velikem
številu napotijo na mrestiša, kjer se parijo, mladostni osebki pa se razkropijo po
razlinih tipih kopenskih habitatov. Zaetek in trajanje pomladanskih selitev
6