T e m p o r a r i a - Društva za preučevanje dvoživk in plazilcev - Arnes

societas herpetologica slovenica
društvo za preuevanje dvoživk in plazilcev
Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: (+386 61) 218 886 Fax: (+386 61) 218 846
T e m p o r a r i a
Informativni bilten Letnik 4 Številka 1 Junij 2000
Sekulja Rana temporaria

Temporaria 5
NEKAJ UVODNIH BESED
Spoštovani!
Nekje med pomladjo in poletjem je našla svoje mesto tudi nova številka
društvenega biltena. Tokrat obogatena z novimi idejami in tako že nekoliko dlje
v procesu preobrazbe, kot je vsebinske in oblikovne spremembe v prejšnjem
uvodniku oznail Marko Aljani, takratni predsednik našega društva.
Na naslovnici namre prienjamo niz risb Griše Planinca z motivi pri nas
živeih dvoživk in plazilcev, žival z naslovnice pa bo nato predstavljena v novi
rubriki z naslovom Predstavitev živali z naslovnice. Ni nakljuje, da smo kot
prvega gosta izbrali prav sekuljo (Rana temporaria) in menim, da je precej
jasno, zakaj temu tako.
Ostale rubrike ostanejo takšne, kot jih poznate. Tako boste v tej števiki
spoznali novo vodstvo Societas herpetologica slovenica, dobili razpored
raziskovalnih taborov in herpetoloških sreanj, prebrali zanimivosti s terenskih
opazovanj in izvedeli še nekaj društvenih obvestil. Vse to bodo spremljale še
nagajive herpetološke ikonice, ki jih je prispeval avtor risbe na naslovnici.
Želim vam prijetno branje, obenem pa vas pozivam k pisanju strokovnih in
poljudnih lankov, notic ter ostalih literarnih prispevkov na temo dvoživk,
plazilcev in naravovarstva, seveda pa tudi k risanju in fotografiranju omenjenih
živali in njihovih habitatov.
Andreja Škvar, urednica
2

Temporaria 5
PREDSTAVITEV ŽIVALI Z NASLOVNICE
Sekulja (Rana temporaria LINNAEUS, 1758)
Rjavo žabo sekuljo uvršamo v družino pravih žab (Ranidae). Leta 1617 jo je
Genser opisal kot vrsto Ruperta gibbosa, kot Rana temporaria pa jo je leta 1677
prvi imenoval CHARLET. Vrsta ima še nekaj drugih sinonimov, najpomembnejši
med njimi so: Rana alpina Laurenti, 1768; Rana muta Laurenti, 1768; Rana
platyrrhinus Steenstrup, 1847 in Rana fusca Thomas, 1855.
V Evropi je sekulja med vsemi rjavimi žabami najbolj razširjena, marsikje pa
je tudi najbolj obiajna in najpogostejša vrsta med vsemi dvoživkami. Manjka le
v južnem in srednjem delu Iberskega polotoka, v južni in srednji Italiji ter v
Padski nižini, na sredozemskih otokih in na južnem Balkanu. Med vsemi
brezrepimi dvoživkami sega najvišje v gore. V švicarskih Alpah jo najdemo do
2630 m nad morjem, na južnem Tirolskem pa celo do 2770 m.
Opisane so številne podvrste sekulje, vendar je danes priznanih le nekaj med
njimi. Najveji areal razširjenosti ima tipska podvrsta Rana temporaria
temporaria. Podvrsta R. t. honnorati Héron-Royer, 1881 se pojavlja le v
jugovzhodni Franciji, R. t. parvipalmata Seoane, 1885 v severozahodni Španiji
in R. t. canigonensis Boubée, 1833 le v Pirenejih.
V Sloveniji živi podvrsta Rana temporaria temporaria. Slovenski imeni zanjo
sta poleg sekulje še hrženica in rjava žaba.
OZNAKA VRSTE
Sekulja ima na glavi za rjave žabe znailno temno zaoesno masko. Gobek
je kratek in top, nad zgornjo ustnico ima svetel pas, ki obiajno sega od ustnega
kota do spodnjega roba oesa, lahko pa tudi popolnoma manjka. Premer bobnia
dosega tri etrtine premera oesa. Med našimi rjavimi žabami ima sekulja
najkrajše zadnje noge v razmerju proti trupu. Petni sklep obiajno ne sega do
konice gobca, vasih pa jo lahko tudi doseže. Plavalna mrenica na zadnjih nogah
ni dobro razvita, petna grbica na prvem prstu zadnje noge je majhna, splošena
in mehka (razmerje med dolžino prvega prsta na zadnji nogi in dolžino petne
grbice je med 2.20 in 3.95).
Za vrsto je znailna velika variabilnost v obarvanosti. Po hrbtni strani telesa je
lahko sivorjave, rdekaste do olivnozelene oziroma rumenkaste barve. K
raznoliki obarvanosti prispevajo tudi temnejši madeži in lise, ki so raztreseni po
telesu. Na hrbtu ima dve rahlo izboeni žlezni progi, ki sta navadno svetlejši od
podlage. Obarvanost zgornjega dela glave odgovarja obarvanosti hrbta. Na
sprednjih in zadnjih okoninah ima temnejše prene proge. Trebušna stran je
mleno bela do rumenkasta ali celo oranžna. Pri samku je sivkasto, pri samiki
pa rdekasto ali rjavkasto lisasta. Po sredini grla lahko vasih tee rahlo
svetlejša bela rta.
3

Temporaria 5
Samki so v primerjavi s samikami nekoliko manjši in lažji. Za vrsto
znailen spolni dimorfizem je izrazitejši v asu parjenja, ko imajo samki
modrikasto sivo grlo, podkožne nabrekline, ki nastanejo zaradi zastajanja limfne
tekoine in monejše sprednje okonine s rnima oprijemalnima blazinicama na
prvem prstu. V tem obdobju je tudi obarvanost obeh spolov izrazitejša. Oglašajo
se le samki, ki imajo na dnu ustne votline parna notranja zvona mehurja.
Osebki spolno dozorijo med drugim in etrtim letom starosti, najpogosteje pa
pri treh letih. Samki in samike so ob prvem parjenju navadno veji od 50 mm.
Sekulja lahko živi do 10 let, vendar pa zaradi plenilcev, bolezni in drugih
neugodnih klimatskih in ekoloških razmer le redko doaka to starost.
VELIKOST
Mrest sekulje vsebuje od 700 do 4500 jajec, ki so v povpreju velika od 1.7
do 2.8 mm, galertast ovoj okoli njih pa je debel od 4 do 5 mm. Število in
velikost jajec v mrestu sta odvisna od velikosti samik, nadmorske višine in
geografske širine.
Iz jajec se razvijejo od 6 do 9 mm veliki paglavci, ki pred preobrazbo
dosežejo do 46 mm. Ob konani preobrazbi je dolžina telesa mladostnih
osebkov od 10 do 16 mm. Mladostne sekulje so jeseni tik pred prvim
zimovanjem velike od 30 do 35 mm, v naslednjem letu pa zrastejo do 50 mm.
Dolžina telesa triletnih sekulj je v povpreju 65 mm, žabe starejše od treh let pa
merijo v dolžino od 70 do 90 mm.
Samike so v povpreju veje od samkov. Do spolne zrelosti oziroma do
prvega parjenja je rast osebkov hitra, nato pa se upoasni. V asu parjenja se
samki in samike združijo v ampleksuse, v katerih so samike obiajno veje
od samkov.
TELESNA TEŽA
Takoj po preobrazbi tehtajo 8 do 17 mm velike žabice v povpreju 0.15 g.
Pred prvim zimovanjem tehtajo mladostni osebki v povpreju 1.6 g, pred drugim
zimovanjem pa 10 g. Samike v povpreju tehtajo 49.4 g, samki pa 41.7 g. Pri
samikah znaten delež telesne teže (16 do 50 %) predstavlja teža jajc.
Telesna teža sekulj variira v odvisnosti od letne aktivnosti (prezimovanja,
parjenja, obdobja aktivnega hranjenja, selitve). Med zimovanjem se sekulje
obiajno ne hranijo, prav tako tudi ne v asu pomladanskih selitev proti
mrestišem in med samim parjenjem. Po zapustitvi prezimovališa (mladostni
osebki) oziroma po koncu paritvene sezone (odrasli osebki), se zano žabe
intenzivno hraniti in pridobivati na telesni teži.
DRUGI BIOMETRINI PARAMETRI
Za natannejši opis sekulje oziroma za poznavanje variabilnosti osebkov
znotraj areala vrste so pomembne tudi dolžina stegnenice in goleni, dolžina
nadlahtnice in podlahtnice, dolžina stopala, dolžina petne grbice in prvega prsta
4

Temporaria 5
na zadnji nogi, dolžina in širina glave, premer bobnia in oesa ipd. Nekateri
parametri in razmerja med njimi imajo poleg morfoloških znakov velik pomen
pri ugotavljanju spolnega dimorfizma in za razlikovanje sekulje od drugih pri
nas živeih vrst rjavih žab: plavka (Rana arvalis), rosnice (Rana dalmatina) in
laške žabe (Rana latastei).
Slika 1: Taksonomski znaki sekulje (Rana temporaria L.) (povzeto in prirejeno po
NÖLLERT & NÖLLERT, 1992)
BIOLOGIJA VRSTE
Sekuljo bi lahko oznaili za terestrino vrsto, saj veino leta preživi na
kopnem. Odrasle živali se v vodnih habitatih zadržujejo le med parjenjem in
pogosto med prezimovanjem. V vodi poteka razvoj od jajec do preobrazbe,
nato pa mladostni osebki vodno okolje zapustijo. Življenjski prostor sekulje tako
sestavljajo razlina bivališa (mrestiše, poletno bivališe in prezimovališe),
med katerimi se seli po ustaljenih selitvenih poteh. Obiajno so bivališa sekulje
med seboj oddaljena od 400 do 2000 m, vendar pa nekateri avtorji poroajo tudi
o manjših razdaljah med njimi.
MRESTIŠE
Sekulja najpogosteje mresti v stojeih vodah (mlake, ribniki, veje luže,
kanali, jezera, movirja, barja), med tekoimi pa izbira tiste s poasnejšim
tokom (izviri, potoki, naravne zajezitve potokov, mrtvice). Pari samkov in
samik (ampleksusi) se zberejo v plitvejših (od 5 do 35 cm), porašenih in
osonenih predelih vodnih teles, kjer odlagajo mreste v strnjenih blazinah.
Zaetek parjenja znotraj areala vrste variira od konca februarja do konca junija.
Embrionalni razvoj traja navadno 10 do 14 dni, v hladnejših krajih pa celo 3 do
4 tedne. Preobrazba se v srednji Evropi odvija med junijem in oktobrom,
najpogosteje v juliju.
POLETNO BIVALIŠE
Odrasle in mladostne sekulje aktivni del leta preživijo v razlinih tipih vlažnih
pa tudi suhih kopenskih habitatov (povirni travniki, vlažni travniki in pašniki,
5

Temporaria 5
grmovja, gozdni robovi in gozdovi), kjer se intenzivno hranijo. Aktivnost tako
odraslih kot mladostnih osebkov je odvisna od vremenskih dejavnikov in od
aktivnosti njihovega plena ter predatorjev. Mladostni osebki so v glavnem
aktivni podnevi, odrasle živali pa, z izjemo deževnih dni, le ponoi. Podnevi se
odrasli skrivajo pod kamni, odpadlim listjem, drevesnimi koreninami, pod
trhlimi ostanki dreves in med gosto zelnato ali travnato vegetacijo.
Odrasli in mladostni osebki imajo zelo širok spekter prehrane, od njihove
velikosti pa je odvisna tudi velikost plena. V glavnem se prehranjujejo s
številnimi skupinami nevretenarjev, med katerimi prevladujejo: Diptera,
Coleoptera, Lepidoptera, Aranea, Gastropoda, Hymenoptera, Acarina,
Hemiptera, Oligochaeta, Diplopoda, Chilopoda in Isopoda. Paglavci so
detritofagi in jedo odmrle rastlinske in živalske delce, vasih pa tudi alge,
praživali in majhne nižje rake.
JESENSKE SELITVE
Jeseni se žabe iz letnih bivališ selijo na prezimovališa, kjer preživijo
neugodne zimske razmere. Zaetek jesenskih selitev na prezimovališe je
veinoma odvisen od klimatskih pogojev. Obiajno se prvi osebki na
prezimovališe podajo v toplejših deževnih dneh po prvih jesenskih nonih
zmrzalih. Med posameznimi leti se trajanje jesenskih selitev razlikuje v
odvisnosti od vremenskih dejavnikov pa tudi od oddaljenosti prezimovališa od
letnih bivališ.
PREZIMOVALIŠE
Sekulja prezimuje tako v vodi kot na kopnem. Na kopnem prezimuje
posamino, v vejem številu najdemo sekulje le v vodnih habitatih. Dolžina
prezimovanja variira znotraj areala vrste, med posameznimi starostnimi
skupinami žab in v odvisnosti od klimatskih pogojev tudi med razlinimi leti.
Ponavadi so žabe zakopane na dnu vodnih prezimovališ ali pa se skrijejo v
luknje pod kamni.
Kljub nizkim zunanjim temperaturam žabe ne hibernirajo (niso popolnoma
otrple), ampak se lahko obasno spontano premikajo in reagirajo na zunanje
dražljaje. V asu prezimovanja se sekulje naeloma ne prehranjujejo, za uspešno
preživetje zime si morajo v aktivnem delu leta nabrati dovolj veliko zalogo
hranil, ki jo uskladišijo v obliki glikogena in lipidov.
Dolžina prezimovanja sekulje je odvisna od klimatskih dejavnikov. V
predelih z milejšo klimo lahko traja prezimovanje le 1 do 2 meseca (JZ Anglija,
Irska), medtem ko visoko v Alpah traja 9 mesecev.
POMLADANSKE SELITVE
Odrasli osebki sekulje se po konanem prezimovanju navadno v velikem
številu napotijo na mrestiša, kjer se parijo, mladostni osebki pa se razkropijo po
razlinih tipih kopenskih habitatov. Zaetek in trajanje pomladanskih selitev
6

Temporaria 5
variirata znotraj areala vrste, med razlinimi leti, med posameznimi starostnimi
skupinami žab in med spoloma. V relativno sušnih pomladih pridejo sekulje iz
prezimovališ ob dvigu povprene dnevne temperature nad 5°C, kasneje pa
lahko pride tudi do veih prekinitev selitve ob znižanju temperature pod to mejo.
Poleg temperature na selitev iz prezimovališ vplivajo tudi padavine. V deževni
pomladi se selitev zane prej in pri nižji temperaturi kot v sušni. Samki
navadno zapustijo prezimovališa pred samikami.
Aleksandra Lešnik, Tamara elhar & Barbara Skaberne
LITERATURA
ARNOLD, E. N., J. A. BURTON & D. W. OVENDEN (1992). A field guide to the reptiles
and amphibians of Britain and Europe. Collins, London. 272 str.
ELHAR, T., A. LEŠNIK & B. SKABERNE (1998). Biometrine in populacijske
znailnosti, migracije in prezimovanje sekulje (Rana temporaria Linnaeus, 1758)
(Amphibia: Ranidae) v Vranji jami ob Cerkniškem jezeru. Diplomska naloga.
Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 194 str.
ELMBERG, J. (1987). Random mating in a boreal population of common frogs R.
temporaria. Holarctic Ecology 10: 193 - 195.
GROSSENBACHER, K. (1997b). Rana temporaria Linnaeus, 1758. V: J. P. Gasc, A. Cabela,
J. Crnobrnja - Isailovic, D. Dolmen, K. Grossenbacher, P. Haffner, J. Lescure, H.
Martens, J. P. Martínez Rica, H. Maurin, M. E. Oliviera, T. S. Sofianidou, M. Veith &
A. Zuiderwijk (ured.), Atlas of amphibians and reptiles in Europe, str. 158 - 159,
Societas Europaea Herpetologica & Muséum National d'Histoire Naturelle, Paris.
HINTERMAN, U. (1984). Populationsdynamische Untersuchungen am Grasfrosch Rana
temporaria Linnaeus, 1758 (Salientia: Ranidae). Salamandra 20 (2/3): 143 - 166.
KOSKELA, P. (1973). Duration of the larval stage, growth and migration in R. temporaria in
two ponds in northern Finland in relation to enviromental factors. Annales Zoologici
Fennici 10: 414 - 418.
LOMAN, J. (1979). Annual and daily locomotor activity of the frogs R. arvalis and R.
temporaria. British Journal of Herpetology 6: 83 - 85.
NÖLERT, A. & C. NÖLERT (1992). Die Amphibien Europas, Bestimmung - Gefährdung -
Schutz. Franckh - Kosmos Verlags - GmbH & Co., Stuttgart. 382 str.
RYSER J. (1988b). Determination of growth and maturation in the common frog (Rana
temporaria), by skeletochronology. Journal of Zoology 216: 673 - 685.
RYSER, J. (1989a). The breeding migration and mating system of a Swiss population of the
common frog Rana temporaria. Amphibia - Reptilia 10 (1): 13 - 22.
SAVAGE, R. M. (1961). The ecology and life history of the common frog (Rana temporaria
temporaria). Sir Isaac Pitman and Sons, London. 219 str.
SCHLÜPMANN, M. & R. GÜNTHER (1996). Grasfrosch - Rana temporaria LINNAEUS,
1758. V: R. Günther (ured.), Die Amphibien und Reptilien Deutschlands, str. 412 -
454, Gustav Fischer Verlag, Jena.
7

Temporaria 5
PREGLED DEJAVNOSTI V LETU 2000
ZAPISNIK S SKUPŠINE Societas Herpetologica Slovenica -
društva za preuevanje dvoživk in plazilcev
V sredo, 1.3. 2000, smo se lani društva zbrali v knjižnici Prirodoslovnega
muzeja in imeli redno letno skupšino.
Otvoril jo je tedanji predsednik društva Marko Aljani. Na dnevnem redu je
bilo pet tok: 1. Izvolitev delovnega predsedstva; 2. Poroila; 3. Volitve; 4.
Nart dela društva v letu 2000; ter 5. Predavanje z naslovom »Atlas of
amphibians and reptiles from Friuli Venezia region« (predaval je Nicola
Bressi, lan društva iz Trsta).
V nadaljevanju je skupšino vodil delovni predsednik dr. Franci Potonik,
za zapisnikarico pa sem bila doloena Tamara elhar. Delovni predsednik je
najprej lepo pozdravil vse prisotne kolege in kolegice, nato pa nas seznanil z
dopolnitvijo dnevnega reda s toko o »dovolilnicah za lov dvoživk in plazilcev«.
Besedo je nato dobila Katja Poboljšaj, ki je predstavila delo društva v
preteklem letu. S ponosom je omenila, da sta v zadnjem letu izšli kar dve
številki društvenega biltena »Temporaria«. Pohvalila je lane društva, ki so na
raziskovalnih taborih v Goah, Dramljah in Šalovcih uspešno nudili mentorstvo.
Povedala je tudi, da se je mednarodni projekt »Centralno-evropsko leto
moerada«, v katerem smo sodelovali, uspešno zakljuil. In na koncu je še
poudarila, da je bil posvet »Dvoživke in ceste«, ki ga je 17.11.1999 v Lescah
organiziralo naše društvo skupaj s Centrom za kartografijo favne in flore,
Prirodoslovnim muzejem Slovenije ter Slovenskimi cestnimi podjetji, zelo
odmeven.
Aleksandra Lešnik nam je v finannem poroilu povedala vzpodbudno
novico, in sicer da društvo deluje s pozitivno bilanco. Seznanila nas je še z
odloitvijo izvršnega odbora o najemu raunovodkinje (da ne bi prihajalo do
nepravilnosti pri društvenem poslovanju) ter zamudnike pozvala k poravnavi
lanarine.
Izvolili smo nove lane društvenih organov in sicer:
predsednik: dr. Franci Potonik
podpredsednik: Marko Aljani
tajnica: Aleksandra Lešnik
blagajniarka: Andreja Škvar
izvršni odbor: dr. Franci Potonik, Marko Aljani, Aleksandra
Lešnik, Katja Poboljšaj, Tamara elhar, mag. Staša Tome, Griša
Planinc, Janja France, Barbara Skaberne, Dušan Vršaj.
nadzorni odbor: dr. Matija Gogala, prof. dr. Boris Sket, Savo Brelih
znanstveno raziskovalni odbor: mag. Staša Tome
8

Temporaria 5
izobraževalni odbor: mag. Dušan Vršaj, Tamara elhar
odbor za varstvo narave: Barbara Skaberne
O nartu dela v letu 2000 je najprej spregovorila na »frišno« izvoljena tajnica
Aleksandra Lešnik. Predstavila je mednarodni projekt »Kali – mreža vodnih
biotopov«, katerega vodja je Center za kartografijo favne in flore, sodelujejo pa
še naše društvo, Hrvaško herpetološko društvo – Hyla in hrvaško društvo
»Zelena Istra«. Zainteresirane lane je Sandra seveda povabila k sodelovanju.
Griša Planinc je predstavil slovensko herpetološko »mailing listo«, Katja
Poboljšaj pa zametke aktivnega povezovanja med biološkimi društvi. V
nadaljevanju sta nas Marko Aljani in Andreja Škvar povabila k foto nateaju
»Dvoživke in plazilci«, Katja Poboljšaj pa k sodelovanju v projektu »Dvoživke
in ceste«, ki ga je Centru za kartografijo favne in flore naroila Direkcija RS za
ceste. Mladen Kotarac s Centra za kartografijo favne in flore nam je predstavil
projekt »baza dvoživk«. Na koncu nam je Katja Poboljšaj povedala še nekaj
podrobnosti v zvezi s prošnjami za pridobitev dovolilnic za lov dvoživk in
plazilcev.
Uradni del skupšine smo zakljuili z zgoraj že omenjenim predavanjem
kolega iz Trsta, sicer pa smo nato s prijetnim veernim druženjem do poznih ur
nadaljevali kar v Emonski kleti.
Tamara elhar
9

Temporaria 5
10
RAZISKOVALNI TABORI
KJE
KDAJ
INFO
SKUPINE
Park prirode Telašica,
Dugi otok, Hrvaška
10. 6. - 20. 6. 2000.
Udruga studenata
biologije-Bius
masa.ljustina@croatica.botanic.hr
Pl&Dv,Bm
Kp,Mo,Bo
Me,Pt,Ne
Podsreda-Pilštanj,
Kozjanski park
23. 6. - 1. 7. 2000
Vesna Zakonjšek
(063 800 120)
Pl,Pt,Bo,
Ne,Vn,
An
Stari trg pri Ložu
24. 6. - 1. 7. 2000
Sašo Weldt (031 524 323)
welti@mailcity.com
Dv,Pl,Bo,
Me,Kp,Pt,
Ne
Kampinos National
Park, Poljska
2. 7. - 7. 7. 2000
Lars Briggs
amphi@lynx.bpn.bialowieza.pl
Dv
Vogrsko
3. 7. - 8. 7 .2000
Irena Kodele-Krašna
(065/645-328)
irena.kodele-krasna@guest.arnes.si
Dv,Pl,Me,
Ri,Bo,Vn
Podsreda-Pilštanj,
Kozjanski park
3. 7. - 9. 7. 2000
Bernard Goršak
(063 800 120)
Dv,Pl,Po,
Bo
planina Ogražden,
Makedonija
9. 7. - 25. 7. 2000
IDSB
idsb@iunona.pmf.ukim.edu.mk
Dv&Pl,Al,
Gl,Bo,En,
Pj,Ri,Pt
Cerkno
26. 7. - 5. 8. 2000
Aleš Gergely
(041 563 772)
Dv,Pl,Bo,
Kp,Pt,Ne,
Me,Pj,Ms
Velenje
19. 8. - 26. 8. 2000
Matjaž Šalej
(063 898 19 91)
Pl&Dv
KAJ
Študentski biološki tabor
Poletna interdisciplinarna
raziskovalna delavnica (I.)
Srednješolski raziskovalni
tabor
Znanstveno – una
delavnica
Mladinski raziskovalni tabor
Poletna interdisciplinarna
raziskovalna delavnica
(II.)
Študentski raziskovalni
tabor
Raziskovalni tabor
študentov biologije
Mladinski raziskovalni
tabor
Dv – dvoživke, Pl – plazilci, Me – metulji, Kp – kaji pastirji, Pj – pajki, Pt – ptii, Ne – netopirji, Ms – mali sesalci,
Ri – ribe, Po – polži, Vn – vodni nevretenarji, En – entomološka, Bo – botanika, Al – alge, Gl – glive, Bm- biologija
morja, Mo – molekularna ekotoksikologija, An – antropologija

Temporaria 5
11
HERPETOLOŠKA SREANJA
KAJ
KJE
KDAJ
INFO
1. mednarodno znanstveno
sreanje »Biologija in ekologija
alpskih dvoživk in plazilcev«
1. International Scientific Meeting
“The Biology and Ecology of Alpine
Amphibians ans Reptiles”
Slovenija
(natanen kraj bo znan
naknadno)
1. 9. – 3. 9. 2000
DPPVN (Nuša Vogrin),
Ptujska c. 91, SI-2327 Rae,
Slovenija
e-mail: milan.vogrin@guest.arnes.si
3. kongres italijanskih herpetologov
The third National Congress of
Societas Hepretologica Italica
Pavia, Italija
14. 9. – 16. 9. 2000
Dr Franco Bernini, Dipartimento
di Biologia Animale, Piazza Botta 9
I – 271000 Pavia, Italia
e-mail: acquint@unipv.it
in spletni strani:
http://www.unipv.it/webbio/shi/index.htm
http://www.unicam.it/socher/
11. redno letno sreanje Societas
Europaea Herpetologica
11th Ordinary General Meeting of
Societas Europaea Herpetologica
Dom slovenskega tabora,
Žalec, Slovenija
13. 7. - 17. 7. 2001
Nuša Vogrin, DPPVN/DAPTF
Slovenia, Ptujska c. 91,
SI-2327 Rae, fax: +386 (0)2 788
30 51
e-mail: milan.vogrin@guest.arnes.si
4. svetovni herpetološki kongres
4 th World Congress of Herpetology
The Bandaranaika
Memorial International
Conference Hall in Colombo,
Šri Lanka
1. 8. - 8. 8. 2001
Anslem de Silva, Faculty of Medecine,
University of Peradeniya, Peradeniya, Sri
Lanka; fax: +94 8 389 106
e-mail: director@4wch.com
in
4WCH Promotions Office, 95 Cotta
Road, Colombo 8, Sri Lanka; e-mail:
admin@4wch.com
http://www.4wch.com

Temporaria 5
ZANIMIVOSTI S TERENSKIH OPAZOVANJ
HERPETOLOŠKO DOPUSTOVANJE NA PELJEŠCU
Spletu srenih okolišin in prijaznemu povabilu Boruta Rubinia in Ala
Vrezca se imam zahvaliti, da sem se imel med 28. aprilom in 3. majem 2000
priložnost nekoliko pobliže seznaniti s plazilci in dvoživkami južne Dalmacije.
Bivali smo v Kuni, vasici na Pelješcu (Slika 1: 9), obmoje popisovanja pa je
poleg Pelješca (Slika 1: 7-10) zajemalo še Korulo (Slika 1: 1-6) in
ravnico, ki jo je v spodnjem toku izoblikovala reka Neretva (Slika 1: 11-15).
Slika 1: Obmoje popisovanja z oznaenimi najdiši plazilcev in dvoživk.
Vreme je bilo precej spremenljivo in ni bilo najbolj primerno za
popisovanje plazilcev, vekrat je bilo oblano, nekajkrat pa je tudi deževalo.
Fanta sta navadno odšla preštevat perjad, sam pa sem se bolj posveal
skalnati pokrajini ponekod porasli z makijo, ki je tako na Pelješcu kot tudi na
Koruli ne manjka, in seveda oprezal za plazilci.
Prvega dne smo se iz Orebia po brezpotju podali na najvišjo goro
Pelješca, Sv. Ilijo (Slika 1: 7), ki sega 961 m nad morsko gladino. Tako sem
se v naravi prvi sreal s šiloglavko (Lacerta oxycephala) in velikim zelencem
(Lacerta trilineata) (Slika 2), kar je pospremilo veselo šklepetanje sprožilca
mojega nikona. Prav tako opaženi modras (Vipera ammodytes), tako imenovani
poskok, strah in trepet domainov, se je tega dne žal spretno izmuznil objektivu
in izginil v grmu rnega hrasta. Za nameek je Borut opazil še blavorja
(Pseudopus apodus) in vitko poljarico (Coluber najadum), kar sem mu kakopak
nekoliko zavidal.
12

Temporaria 5
Slika 2: Mladosten osebek velikega zelenca
med levitvijo.
Slika 3: Mladosten osebek grške kornjae.
Naslednja dva dneva sem prebil na Koruli, kjer me je že na samem zaetku
prijetno presenetila zelena rega (Hyla arborea) (Slika 1: 5), ki je bila tudi
edina predstavnica dvoživk, ki sem jo zasledil na tem otoku. Le za spoznanje
ve je bilo opaženih plazilcev. Kraška kušarica (Podarcis melisellensis) (Slika
1: 2, 4, 5) in šiloglavka (Slika 1: 1, 3, 4, 5) sta razširjeni vzdolž celotnega
otoka, v bližini mesta Korule pa je bila najdena grška kornjaa (Testudo
hermanni) (Slika 1: 6), ki je verjetno tudi edini plazilec, ki pri domainih ne
vzbuja obutka studa ali strahu in je zato neredko tudi dvorišni ljubljenek.
Ko sem že obupal nad tem, da bom videl blavorja, glavor-a kot mu zaradi
znailne kušarske glave tudi pravijo domaini, se mi je srea le nasmehnila.
Sprva v okolici Kune (Slika 1: 9), zatem pa še v Oskorušnem (Slika 1: 8),
kjer sem po obraanju kamnov naletel tudi na belico (Coluber gemonensis), nato
pa še na kraško kušarico, velikega zelenca, grško kornjao (Slika 3) in
povoženo zeleno krastao (Bufo viridis). Al in Borut sta tega dne opazila
blavorja (Slika 1: 10, 14), belico (Slika 1: 15), kraško kušarico (Slika 1:
11, 12), kobranko (Natrix tessellata) (Slika 1: 12) ter navadno krastao (Bufo
bufo) (Slika 1: 13).
Želja, da bi tudi sam videl vitko poljarico in jo potrdil s fotografijo, me je še v
drugo gnala na Sv. Ilijo, toda naletel sem le na že prejšnji ugotovljene vrste.
Zadnji dan našega dopustovanja sem se zadrževal v okolici Kune, kjer žal
nisem opazil niesar razen kraške kušarice (Slika 1: 9).
Dvoživk je bilo na Pelješcu in Koruli izredno malo, saj v kraški pokrajini
zanje skorajda ni primernih življenjskih prostorov, kjer bi se lahko nemoteno
razmnoževale. Veina izvirov je obzidanih in nemalokrat pokritih, zato za
dvoživke povsem nedostopnih. Tako so najverjetneje vezane predvsem na
obasna, manjša vodna telesa ob spomladanskem deževju.
Tudi med plazilci (predvsem med kaami) sem priakoval nekoliko ve vrst,
vendar je jasno, da v tako kratkem asu popisovanja ni bilo mogoe videti
vsega. Verjetno je bil tudi as popisovanja nekoliko neprimeren (vreme je bilo
dovolj zgovorno), saj tudi domaini sami pravijo, da je pogostnost pojavljanja
plazilcev znatno veja v poletnih mesecih.
13

Temporaria 5
Kakorkoli že, iskreno upam, da se mi bo kmalu spet ponudila podobna
priložnost in da o herpetološkem življu južne Dalmacije še ni bila izreena moja
zadnja beseda. Borutu in Alu pa se še enkrat zahvaljujem, da sta me povabila s
seboj in prispevala podatke o plazilcih in dvoživkah.
Griša Planinc
PRISPEVEK K POZNAVANJU DVOŽIVK IN PLAZILCEV
DUGEGA OTOKA NA HRVAŠKEM
Že tretje leto zapored sem se odloila prvomajske praznike preživeti na
katerem od hrvaških otokov. Tokrat sva se s prijateljico odpravili na Dugi otok v
Severni Dalmaciji. eprav terensko delo ni bil prvotni namen najinega
potovanja, sem v asu od 26. 4. do 4. 5. 2000 uspela zbrati tudi nekaj
herpetoloških podatkov.
V Naravnem parku Telašica na JV delu otoka sem v borovem gozdu videla
dva blavorja Ophiosaurus apodus (lokaliteti 8 in 10) in na cesti iz Telašice
proti Salim povoženo leopardovko Elaphe situla (lokaliteta 5). V samem starem
jedru vasice Sali sem na kamnitem zidu opazovala primorsko kušarico
Podarcis sicula (lokaliteta 7), na bližnjem vrtu pa pet iz Zadra prinešenih grških
kornja Testudo hermanni.
Na SZ strani otoka sem ob majhnem movirju na pešeni plaži Saharun
ponoi sreala nekaj zelenih krasta Bufo viridis (lokaliteta 3). V borovem
gozdu v neposredni bližini svetilnika na rtu Veli rat sem našla poginulo belico
Coluber gemonensis (lokaliteta 1). Na vseh delih otoka se je pojavljala kraška
kušarica Podarcis melisellensis (lokalitete 2, 4, 6 in 9).
Belica Coluber gemonensis
Andreja Škvar
14

Temporaria 5
ŠE NEKAJ DRUŠTVENIH OBVESTIL
NATURA SLOVENIAE - Revija za terensko biologijo
V lanskem letu je pri nas zaela izhajati nova revija NATURA SLOVENIAE
- Revija za terensko biologijo, z angleškim podnaslovom Journal of Field
Biology.
V reviji objavljamo izvirne prispevke, ki imajo za ozadje terensko delo s
podroja biologije in/ali prispevajo k poznavanju favne in flore Slovenije.
Prispevki so lahko v obliki znanstvenih lankov ali kratkih notic. Izdajatelj
revije je Zveza za tehnino kulturo Slovenije.
Zakaj je revija sploh ugledala lu sveta in komu je namenjena najbolje opisuje
uvod Roka Kostanjška, Aleksandre Lešnik in Matjaža Bedjania iz prve številke
…
… Zanimanje za Naravo in obudovanje njenih stvaritev spremlja loveški rod že
od vekomaj. Pa vendar se je šele v zadnjem stoletju ali dveh izoblikovala Biologija,
veda, ki v svoji prvinskosti združuje prav lovekovo neizmerno prizadevanje za
razumevanje dogajanj v svetu, ki nas obdaja.
V krogu biologov, ljubiteljskih naravoslovcev in ljudi, ki jim je narava blizu, nismo
študentje biologije ni posebnega. In vendar je želja po raziskovanju in odkrivanju
novega tista neustavljiva sila, ki nas je vodila v organizacijo Raziskovalnih taborov
študentov biologije, kjer svojo mladostno energijo in zanimanje za dogajanje okoli nas
usmerjamo v raziskave rastlinskega in živalskega sveta, ki nas obdaja. Po prvih
krmežljavih korakih so vzpodbudni rezultati in želja po predstavitvi dela zrasli do te
mere, da smo se odloili za ustanovitev nove revije, ki je pod imenom NATURA
SLOVENIAE pravkar pred vami. Vendar pa to ne pomeni, da je revija, ki je pred vami
vezana izkljuno na rezultate Raziskovalnih taborov študentov biologije. Z Naturo
Sloveniae pozivamo vse, ki jim je ljubo terensko delo, favnistine in floristine
raziskave ter opazovanja, da se nam pridružite v naših prizadevanjih. Posebej bi želeli
vzpodbuditi k pisanju prispevkov v NATURO SLOVENIAE študente, saj je to
priložnost za pridobivanje prvih, kasneje še kako potrebnih izkušenj pri pisanju
strokovnih lankov. NATURA SLOVENIAE je za izsledke vaših terenskih opazovanj,
individualnih, seminarskih in diplomskih nalog vedno odprta.
V pravi poplavi novih molekularnih pristopov in tehnik so klasini biološki pristopi
k preuevanju živega okrog nas potisnjeni na stranski tir, oziroma omejeni na
(pre)ozek krog ljudi, ki zahajamo v naravo brez plašnic na oeh. Mnenja smo, da je
osnovna lastnost vsakega biologa (pa naj bo to biolog po stroki ali le po preprianju)
še vedno opazovati okoli sebe. Prepriani smo, da so rezultati dela opravljenega na
terenu kvalitetni in zelo uporabni v najrazlinejših floristinih, favnistinih in
naravovarstvenih prizadevanjih. Predvsem je pomembno, da omenjeni rezultati
prispevajo k predstavitvi in razumevanju pomena terenskega favnistinega in
floristinega dela, ki je osnova vsem nadaljnim raziskavam na omenjenih podrojih.
15

Temporaria 5
Prvotni namen, torej predstavitev našega dela širši javnosti in promocijo bazinih
bioloških raziskav smo že omenili, dejansko pa nam gre za veliko ve. Naše raziskave
ter pogled na slovensko naravo ob prelomu drugega v tretje tisoletje želimo zapustiti
tudi zanamcem, ki bodo naše delo gotovo znali pravilno ovrednotiti in ceniti ...
Litera scripta manet
(pisana beseda ostane)
NATURA SLOVENIAE 1(1)
- Jogan N., Bai T. & Vreš B.: Prispevek k poznavanju flore okolice
Ormoža (vzhodna Slovenija)
- Kuntner M.: Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije pajkov
severovzhodne Slovenije (Arachnida: Araneae)
- Bedjani M., Pirnat A. & Šalamun A.: Prispevek k poznavanju favne kajih
pastirjev širšega obmoja ob reki Dravi med Ptujem in Središem ob Dravi,
severovzhodna Slovenija (Insecta: Odonata)
- Lešnik A. & Poboljšaj K.: Prispevek k poznavanju favne dvoživk
(Amphibia) severovzhodne Slovenije
NATURA SLOVENIAE 1(2)
- Bai T.: Prispevek k poznavanju flore ateža pri Trebnjem (vzhodna
osrednja Slovenija)
- Kuntner M. & Kostanjšek R.: Prispevek k poznavanju favnistike in
ekologije pajkov severovzhodne Slovenije (Arachnida: Araneae)
- Verovnik R.: Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev
(Lepidoptera: Rhopalocera) Vipavske doline s širšo okolico (jugozahodna
Slovenija)
- Verovnik R.: Razširjenost dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na
Gorikem (severovzhodna Slovenija)
e bi želeli prejeti prvi dve številki revije in/ali bi se tudi v bodoe naroili
nanjo, se obrnite na naslov uredništva: NATURA SLOVENIAE, Vena pot
111, SI-1111 Ljubljana, Slovenija ali na enega izmed elektronskih naslovov:
rok.kostanjsek@Uni-Lj.si oz. aleksandra.lesnik@ckff.si.
16

Temporaria 5
KALI - MREŽA VODNIH BIOTOPOV
"KARSTIC PONDS AS NET OF WATER BIOTOPES"
V okviru projekta “KALI - MREŽA VODNIH BIOTOPOV” smo v Centru za
kartografijo favne in flore izdali majico na temo kalov.
Majice so sive barve. Na sprednji strani je na srcu barven skupni logo projekta
(velikosti 5 cm x 5 cm): kal v obliki stopala.
Na hrbtni strani majice pa je risba Janje Plazar (velikosti 44 cm x 34 cm), na
kateri so upodobljeni nekateri znailni prebivalci kalov: širokolistni rogoz
(Typha latifolia), robati pupek (Triturus vulgaris meridionalis), navadna
krastaa (Bufo bufo), veliki spremljevalec (Anax imperator) in beluoška (Natrix
natrix).
17

Temporaria 5
Cena majice je za lane našega društva, dijake, študente in upokojence 1.800
SIT, za vse ostale pa 2.500 SIT. Denar dobljen od prodaje majic je namenjen
dodatnem finaciranju projekta “Kali - mreža vodnih biotopov”.
Naroila sprejema Aleksandra Lešnik po telefonu: (01) 438 24 40, na naslov:
Center za kartografijo favne in flore, podružica Ljubljana, Zemljemerska 10,
1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: aleksandra.lesnik@ckff.si.
LANARINA !!! LANARINA !!! LANARINA !!! LANARINA !!!
Vljudno naprošam vse lane, ki še niso poravnali lanarine za prejšnja
leta, da to imprej storijo. lani, ki teh obveznosti ne bodo poravnali do 30. 9.
2000, bodo žal izkljueni iz društva.
blagajnik SHS,
Andreja Škvar
18

Temporaria 5
ZA KONEC PA ŠE ...
Žabji paglavci – pankrti
ANEKDOTA
Ura prirodopisa na kranjski gimnaziji pred drugo svetovno vojno. Prof.
Anton Polenec sprašuje:
»No, Hribar, kaj so dvoživke«
Dijak moli. Profesor ga skuša spomniti z gesto, ki ponazarja žabje skoke.
»Žabe!« olajšano izdihne dijak.
»Dobro. Kako pa se razmnožujejo«
»Ležejo jajca!«
»Da. Iz njih pa se izvalijo«
Dijak ni.
»No, Hribar! Pa-paa-«, mu pomaga profesor.
»Pankrti!« izstreli dijak.
»Martin, Martin!« se namuzne profesor, razred pa v smeh.
Po pripovedi Slavka Beznika, sošolca pokojnega Martina Hribarja, zapisal
Marko Aljani
19

Temporaria 5
KAZALO
NEKAJ UVODNIH BESED 2
PREDSTAVITEV ŽIVALI Z NASLOVNICE : Sekulja Rana temporaria 3
PREGLED DEJAVNOSTI V LETU 2000 8
ZAPISNIK S SKUPŠINE Societas herpetologica slovenica 8
RAZISKOVALNI TABORI 10
HERPETOLOŠKA SREANJA 11
ZANIMIVOSTI S TERENSKIH OPAZOVANJ 12
HERPETOLOŠKO DOPUSTOVANJE NA PELJEŠCU 12
PRISPEVEK K POZNAVANJU DVOŽIVK IN PLAZILCEV DUGEGA OTOKA NA 14
HRVAŠKEM
ŠE NEKAJ DRUŠTVENIH OBVESTIL 15
ZA KONEC PA ŠE … 19
KAZALO 20
Informativni bilten Letnik 4 Številka 1 Junij 2000
Izdaja: Sociteas herpetologica slovenica - društvo za preuevanje dvoživk in
plazilcev, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana
Urednica: Andreja Škvar
Oblikovanje: Andreja Škvar
Prispevke lahko pošlijate na društven naslov ali na E-mail: andreja.skvarc@guest.arnes.si
Informativni bilten izhaja obasno. Prispevke vraamo na željo avtorjev. Naronina je
vkljuena v lanarino društva.
20