leto 2005/2006, Å¡tevilka 3 - Modra kartica
leto 2005/2006, Å¡tevilka 3 - Modra kartica
leto 2005/2006, Å¡tevilka 3 - Modra kartica
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Tekmovalni dres smuËarja skakalca je z aerodinamiËnega<br />
in senzibilnega vidika poleg smuËi najpomembnejπi del<br />
opreme. Razvoju ustreznega materiala za izdelavo se v<br />
sedanjem Ëasu namenja ogromno energije in znanja, s tem<br />
pa so povezani veliki finanËni stroπki. FinanËno moËnejπe<br />
dræave kakovost materiala preverjajo v vetrovnikih, kjer za<br />
vsakega posameznika poiπËejo najustreznejπi material. Ti<br />
stroπki so nenormalno visoki, saj samo razvoj materiala za<br />
drese stane veË kot 100.000 EUR in si ga lahko privoπËijo<br />
samo finanËno najmoËnejπe smuËarske zveze. Æal smo v<br />
Sloveniji omejeni tako s financami kot logistiko in nenazadnje<br />
niti na dræavnem nivoju ni vetrovnika, ki bi ga lahko<br />
uporabljalo veË πportnih panog (smuËarji skakalci, kolesarji,<br />
alpski smuËarji, padalci..). Nakup konËnega izdelka stane<br />
posameznika med 250 in 420 EUR za kos. »e se zavedamo,<br />
da se dresi uniËijo po 60 skokih (uniËenje notranje pene ali<br />
uniËenje zunanjega dela blaga ali poveËanje prepustnosti<br />
materiala...), vrhunski tekmovalci porabijo povpreËno pet<br />
(5) tekmovalnih dresov na sezono.<br />
Razvoj ustreznega materiala sega v Ëas sedemdesetih let<br />
prejπnjega stoletja. V preteklosti so smuËarji skakalci nastopali<br />
v puloverjih. Prvi so se z bolj sofisticirano obliko dresov pojavili<br />
Avstrijci, ki so se zavedali pomembnosti aerodinamike in so v<br />
zaËetku uporabe dresov (kombinezonov) deklasirali<br />
konkurenco s t.i. uËinkom balona - polivinil na hrbtni strani<br />
dresa. Od takrat Mednarodna smuËarska zveza FIS s pravili<br />
postopoma omejuje pomembnost aerodinamiËnega vidika.<br />
Blago je sestavljeno iz petih komponent: prvi sloj blaga,<br />
pena, elastiËna membrana, drug sloj pene in elastiËni del<br />
blaga. Vse komponente so lepljene med seboj, debelina<br />
skakalnega dresa pa je omejena na najmanj 4 mm,<br />
najveËja debelina je lahko 5 mm. Preverjanje debeline se<br />
opravlja s posebno napravo, podobno kaliperju.-<br />
Prepustnost materiala ne sme presegati 40 l/m 2 , merjeno<br />
na kateremkoli mestu dresa in kadarkoli. Prepovedana je<br />
Perje naπih orlov<br />
kemiËna obdelava zunanjega sloja kombinezona. Pri<br />
pregledu materiala predstavniki FIS oznaËijo ustrezne drese<br />
s posebno oznako, podobno plombi.<br />
Omejeno je tudi πtevilo kosov blaga za posamezne dele<br />
kombinezona (natanËno so definirani tudi πivi): dva kosa za<br />
rokav, pet kosov za zgornji del telesa nad pasom ter dva kosa<br />
za vsako polovico spodnjega dela telesa pod pasom.<br />
Kombinezon mora biti oblikovan po telesu, najveËje<br />
odstopanje v velikosti (toleranca) je 6 cm od telesnega<br />
obsega. Posebna doloËila so omejena tudi na dolæino<br />
rokava in nog, medtem ko je dovoljeni maksimalni obseg<br />
ovratnika 45 cm.<br />
Tekmovalcu samemu je prepuπËeno, z dresom katerega<br />
proizvajalca bo nastopal. Proizvajalci so zavezani s<br />
pravili, kakπno blago lahko<br />
izdelajo. Blago se razlikuje po<br />
elastiËnosti materiala in<br />
hrapavosti materiala. Bolj hrapav<br />
material uporabljajo tekmovalci,<br />
ki potrebujejo bolj poËasen dres<br />
v vzletni fazi skoka.<br />
FIS je pravila æe tako zaostrila,<br />
da je prostora za manipulacije<br />
vedno manj. Razmiπljanja potekajo<br />
v smeri, da bodo aerodinamiËni<br />
vidik kombinezona πe omejili. To<br />
naj bi storili z oæjimi dresi, kar bi v<br />
praksi pomenilo, da bodo πe bolj<br />
v ospredju motoriËne sposobnosti<br />
tekmovalcev.<br />
Deli skakalnega kombinezona<br />
Matjaæ Triplat<br />
www.modra<strong>kartica</strong>.com<br />
19