Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
SPREHOD SKOZI ČAS<br />
GREGORJEVO (12. marec)<br />
Gregorjevo je veljalo za prvi kmečki spomladanski dan. Po<br />
dolgi mrzli zimi se namreč začenja delo na prostem. Daljši<br />
dnevi in tople sape poganjajo življenjske sokove v rastlinje.<br />
Pojavijo se prvi popki, ptiči ponovno oživijo. Zato je bilo<br />
rečeno, da se na gregorjevo ptiči ženijo.<br />
Gregor Veliki (540-604) je bil eden najimenitnejših cerkvenih<br />
učiteljev in papežev. Njegovo papeževanje je bilo znano po<br />
pravičnosti in karitativni dejavnosti. Napisal je pomembna<br />
teološka dela. V času Gregorjevega pontifikata so v katoliško<br />
Cerkev prestopili Angleži, Langobardi in Španci. L. 1969 je<br />
Cerkev njegov god z 12. marca prenesla na 3. september,<br />
vendar je v ljudskem spominu ostal sv. Gregor znanilec<br />
pomladi. Upodabljajo ga v papeških oblačilih s knjigo, z<br />
golobom in s pisalnim peresom. Sv. Gregor je med drugim<br />
tudi zavetnik šolarjev in učenjakov.<br />
V marcu se prst počasi ogreva in pričenja se setev. Tako so<br />
včasih veljale naslednje zapovedi:<br />
»Če do Gregorja ne vseješ ovsa, ga nič nimaš.«<br />
»Na sv. Jožefa (19. marec) se sadi prvi krompir.«<br />
»Benedikt (21. marec) je česen za sadit.«<br />
»Na sv. Kunigundo (3. marec) se morajo sejati flance (zelje).«<br />
Sv. Gregor je bil tudi napovednik vinske letine: »Če je lepo na<br />
sv. Gregorja, je za vsakim grmom buča vina.«<br />
Za konec pa še ljudska uganka: Kateri svetnik še ni prišel v<br />
nebesa <br />
Gregor. (»Ker še vedno gre gor.«) (povedal Franc Kukovič st.,<br />
Razgor).<br />
Tomi Kramaršek<br />
KOLEDNIKI IZ NOVE CERKVE<br />
Trikraljevsko koledovanje je po izvoru poganska šega, ki je<br />
označevala obhode ob prehodu starega v novo leto (Kalendae<br />
Januariae). Krščanstvo je obrednim obhodom – koledovanju<br />
dalo novo vsebino: pričeli so oznanjati veselo novico, da<br />
se je rodil odrešenik sveta, Jezus Kristus. Poseben pomen<br />
so imeli koledniki v kmečkem okolju. K hišam so prinašali<br />
blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini, zato<br />
so bili vedno in povsod dobrodošli in vredni plačila. Šega<br />
je bila razširjena in prisotna po vsej Sloveniji vse do druge<br />
svetovne vojne. Z leti so nekdaj številni koledniki po naših<br />
vaseh in mestih postali redkost. V večini krajev so nazadnje<br />
koledovali le še otroci.<br />
Bogastvo koledniških pesmi in šeg pa še vedno priča o živosti<br />
koledovanja na Slovenskem. V Sloveniji se koledovanje<br />
poskuša na pobudo Misijonskega središča Slovenije znova<br />
oživeti. Misijonsko središče je organizirano akcijo pričelo v<br />
šolskem letu 1994/1995. Akcija poteka v obliki koledovanja<br />
od božiča do praznika svetih treh kraljev, 6. januarja.<br />
Osnovni nalogi oznanjevanja Jezusovega rojstva je tudi v<br />
Sloveniji pridružen misijonski namen. Denar, ki ga otroci<br />
naberejo s koledovanjem, je namenjen projektom slovenskih<br />
misijonarjev.<br />
Trikraljevska akcija v tem letu ima geslo »Za streho nad glavo,<br />
da življenje bo zdravo.« S to akcijo bomo skušali pomagati<br />
štirim našim misijonarjem (p. Lovru Tomažinu ter p. Janezu<br />
Mlakarju v Zambiji, s. Agati Kociper v Braziliji ter Tomažu<br />
Mavriču v Ukrajini) pri gradnji hiš oziroma socialnih centrov<br />
ter domovanj tako za domačine, kot misijonarje.<br />
Na pobudo našega dekana Alojza Vicmana so se letos<br />
koledovanju pridružili tudi otroci iz župnije Nova Cerkev.<br />
Željko Štrljič<br />
ŠTEFANOVO V NOVI CERKVI<br />
Štefan, ki goduje dan po božiču, je bil diakon v Jeruzalemu.<br />
Skrbel je za siromake in oznanjal krščanski nauk, zaradi tega<br />
so ga Judje kamenjali do smrti. Kot konjski patron ali zaščitnik<br />
je stoletja poznan v srednji in severni Evropi. To vlogo mu<br />
je dodelila krščanska Cerkev, saj je z njegovim praznikom<br />
želela nadomestiti prej prisotno pogansko čaščenje bogov,<br />
odgovornih za živino.<br />
Štefanovo je postalo praznik, ko se blagoslavljajo konji in<br />
živina za zagotovitev njihovega zdravja in rasti. Praznik je<br />
tako raznolik po svoji vsebini, da lahko govorimo o pravem<br />
bogastvu. Ponekod, npr. na Šentjernejskem polju moški<br />
jahajo s konji do cerkve, kjer prejmejo blagoslov. Drugod se<br />
z vozovi pripeljejo do cerkve, kjer po maši duhovnik konje<br />
blagoslovi. V osrednji Sloveniji pa je v navadi prinašanje<br />
lesenih figuric konjev in tudi drugih domačih živali, kjer jih<br />
simbolno blagoslovijo skupaj z vrečkami soli, vode in žita.<br />
OgledalO 02/59 8 22. februar 2007
Change language