OGLEDALO, Številka_69, marec 2009 - Občina Vojnik

Glasilo Občine VojnikŠtevilka 6913. marec 2009Poštnina plačanapri pošti 3212 VojnikGlasilo Občine Vojnik • številka 33 • 26. oktober 2002

Upokojenski mešani pevski zbor VojnikBlagoslov konj na FrankolovemOdprtje lekarne v VojnikuNastop županov v Špesovem domuIzdelovanje voščilnic v Novi CerkviSkupina Jara Raja na podelitvi občinskih priznanjOtvoritev prenovljenega zvonika na FrankolovemPoizkušnja vina na trgatvi v VojnikuOgledalO 12/68 2 12. december 2008

UvodnikVSEBINA4 BESEDA ŽUPANA5 GOSPODARSTVO IN KOMUNALA11 KRAJEVNE SKUPNOSTI15 INTERVJU Koprivnik16 KMETIJSTVO21 URADNI DEL23 DRUŠTVA27 UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA31 OBČINSKI PRAZNIK38 INTERVJU Poteko39 PISMA BRALCEV39 ODMEVI52 KRONIKA55 INTERVJU Kolar57 ŠPORT61 PRIREDITVEOBČINA VOJNIKKeršova ul. 8, 3212 VojnikDavčna številka: 67288006Podračun UJP: 01339 - 0100003082E-pošta: obcina@vojnik.siTel.: 03 78 00 620Fax: 03 78 00 637Uradne ure:(osebno in po telefonu)Ponedeljek od 8.00 do 12.00Sreda od 8.00 do 12.00od 13.00 do 16.30Petek od 8.00 do 12.00Glasilo Občine VojnikSpoštovanebralke in bralci!Naša prva številka v letu 2009prinaša zanimivo branje predvsem odogodkih, ki so se zvrstili okoli božičain novega leta. Spomladanski čas je tudiobdobje, v katerem polagamo račune zapreteklo enoletno delovanje tako društev,organizacij in organov oblasti, zato se občnizbori društev in organizacij kar vrstijo. Nemanjka pa prispevkov, ki se nanašajo naaktualna dogajanja v naši občini, predvsemgradnje, prostorsko načrtovanje, polemikein prepričevanje o potrebnosti določenihvlaganj.Ker je v februarju pomembnotradicionalno pustno rajanje v Novi Cerkvi,smo v tej številki namenili malo večprostora predvsem za slikovne prispevke.Polemiziramo tudi o ureditvisemaforiziranega križišča v Arclinu innovo gradnje avtobusnega postajališča vVojniku.Torej zanimivega branja je dovolj,želimo pa si še več vaših komentarjev naaktualna dogajanja v občini Vojnik.Jure VovkPrispevke s fotografijami, z navedbo avtorja ins tel. številko za naslednjo številko Ogledalapričakujemo do ponedeljka,19. januarja 2009, v tiskani in po možnosti velektronski obliki (na disketi, zgoščenki,USB-ju ali po e-pošti na naslov:ks-frankolovo@amis.net).Članke, prejete po 19. januarju, bomo objaviliv okviru možnosti.Uredniški odbor si pridržuje pravico dokrajšanja člankov in izbora fotografij polastni presoji. Za vsebino in točnost podatkovodgovarja avtor prispevka.Izdajatelj: Občina VojnikOdgovorni urednik:Jure VovkUredniški odbor:Milena Jurgec, Ines Novak,Alenka Prebičnik Sešel,Alja Tihle, Alenka Blazinšekin Simon StagojTrženje oglasov: Ines NovakLektorica:Tanja Štante BenčinaNaslovna fotografija:Odprtje planinskega domaFoto: Matjaž JambriškoPriprava in tisk:Dinocolor 2008Glasilo izhaja v nakladi 3.100 izvodovin je brezplačno.12. december 2008 3 OgledalO 12/68

Beseda županaNekaj vaših najpogostejših vprašanj zagotovozahteva odgovore. Nekatera so bila naslovljenadirektno, nekatere odgovore oz. obvestila pa jepriporočil urednik glasila.Dela, ki jih vodi občina, pa so v nadaljevanjupredstavili ter obrazložili tudi sodelavci.SPOŠTOVANE OBČANKEIN OBČANI!KANALIZACIJA VOJNIKKanalizacija je v zelo slabem stanju, zatosmo jo skupaj z Vodovod-Kanalizacijo vpoznem jesenskem času začeli sanirati.Mnogi ste se pritoževali nad razkopanimVojnikom, a drugače to preprosto ne gre.Potok od Tomaža v to kanalizacijo prinašamnogo naplavin in različnega materiala,zato je bil na začetku Jančarjeve ulicenarejen manjši usedalnik. V samem centru(križišče Prušnikove in Čufarjeve ulice) paje bila kanalizacija dotrajana, na nekaterihmestih so bili skozi njo napeljani tudi drugivodi, ki so zmanjševali pretočnost, zato sobili posegi nujni. Takšne sanacije bodo žalpotrebne tudi letos.GRADBIŠČE nasproti stare šole (priKveder)Mnogi ste spraševali, kaj predstavlja. V temobjektu, ki bo skoraj v celoti pod zemljo,se bodo prečrpavale v Hudinjo meteornevode, kadar bodo visoke. Predvsem pa boomogočeno prečrpavanje fekalnih odplakiz večjega dela Vojnika, preko tlačnegavoda, na ČN v Škofji vasi.VINTERJEVA ULICANekateri občani ste želeli vedeti, ali boVinterjeva ulica ostala zaprta. Nekajstanovalcev te ulice pa se je že večkratpritoževalo, zakaj, sedaj ko šole ni več,ulice ne odpremo.Po mnenju občinskega sveta, sveta KSVojnik, in tudi sam mislim tako, je prav, daulica ostane zaprta, vendar so zagotovljenidovozi z obeh strani. S tem je vsaj malopreprečeno divjanje objestnežev inomogočena večja varnost pešcev.POPLAVNE REŠITVENa občini si po izgradnji tega delaprotipoplavnih ukrepov (ki tudi v tej faziše niso končani) prizadevamo, da se delanadaljujejo.Še posebno si prizadevamo, da bi seprojektiranje protipoplavnih rešitevzačelo tudi v Arclinu. V zvezi z omenjenoproblematiko še vedno nimamo nobenihpotrditev o nadaljevanju del na kateremkoli odseku. Ko bomo seznanjeni skakršnimi koli dejstvi, vas bomo o temzagotovo obvestili.TITOV PARKProtipoplavni ukrepi na tem delu sopraktično končani! Čakamo še na sanacijoobstoječega nasipa, zgrajenega pred leti,ki se je ob zadnji poplavi izkazal za nedovolj trdnega in visokega, potem panačrtujemo trajnejšo ureditev tega parka.Vendar že v letošnjem letu računamo,da ga bomo uredili do te mere, da ga bomogoče normalno obiskovati in posedetiob Hudinji. Pri tem razmišljanju nampomagajo tudi člani turističnega krožkana OŠ Vojnik in člani Združenja borcevza vrednote NOB, ki si tudi prizadevajo zanjegovo ureditev, kar je zelo pohvalno.MOST V VIŠNJI VASI NA CESTI ZADOBRNODokončanje mostu je predvideno zamesec maj. Sam most je že skoraj končan,potrebno bo urediti še brežine Tesnice indovoze na most. Izvajalec del je Cestnopodjetje Maribor, objekt pa financiraMinistrstvo za promet, Direkcija RS zaceste. (Zelo podrobna informacija je bilapodana v eni od zadnjih številk Novegatednika, podrobne informacije pa so bileže tudi v Ogledalu.)DIMNIŠKI POŽARI V NAŠI OBČINIVSE POGOSTEJŠIČlani naših gasilskih društev nas rednoopozarjajo, da redno čistimo dimnike, oz.jih damo očistiti pooblaščeni dimnikarskislužbi. Zagotovo je strošek čiščenjabistveno manjši kot v primeru požara,četudi je ta v minimalnem obsegu. Če bi»šlo po pravici«, potem bi morali stroškeintervencije, kadar je požar povzročen izmalomarnosti, zaračunati povzročitelju.JANČARJEVA ULICAObčina Vojnik obnovo Jančarjeve ulicenačrtuje še v tem letu. Potem ko je ulicopoškodovala poplava in ko je bila prekopanazaradi napeljave plina, poškodovana obrazličnih gradnjah novih stanovanjskihhiš, vodovoda in delno kanalizacije, jeverjetno po vseh teh delih sedaj pravi časza sanacijo. Verjamem, da razumete, da bibilo nesmiselno cesto urejati pred vsemitemi deli.RADIO CELJE IN RADIO ROGLAOb spremenjenem terminu mnogisprašujete, zakaj se je to zgodilo, potemko ste se navadili na utečene terminepredstavljanja prireditev oz. dela v občinina teh dveh radijskih postajah. Na RADIUROGLA je termin ostal približno enak,in sicer v sredo med 10.30 in 11.00,približno pet minut. Prav tako je noviOgledalO 12/68 4 12. december 2008

Gospodarstvo - komunalatermin javljanja za tovrstne dogodke tudina RADIU CELJE vsako sredo med 9.00in 10.00, prav tako v času nekaj minut.UREDITEV KRIŽIŠČA V IVENCI TERPEŠPOTI IN KOLESARSKE POVEZAVEDO VOJNIKADirekcija RS za ceste je konec lanskega letapodala pismeni odgovor na poslano pismoin podpise, »da za predvideno investicijo šenimajo odprtega investicijskega projekta«!Tudi v letošnjem letu smo opravilirazgovore in nam je bilo obljubljeno, dabo za omenjeni projekt odprta proračunskapostavka, ki bo vsebovala pridobitevprojektne dokumentacije. Potrditve le-tegaše nimamo.GRAD LEMBERGNa pobudo (zahtevo) krajanov je bil sklicansestanek z Zavodom za varstvo kulturnedediščine in lastnikom Francijem Zidarjem,s KS-jo Nova Cerkev. Prisotni so se strinjali,da poskušamo najti dolgoročnejše rešitveza sanacijo najbolj nevarnih delov gradu.V času od tega sestanka smo pridobilitermin pri ministrici za kulturo, kjer jibova poskušala z lastnikom predstavitiproblematiko gradu in padanja kamenja nanaselje Lemberg ter pridobiti interventnasredstva za te prepotrebne sanacije. Vkolikor takega denarja od ministrstva ne bipridobili, bo potrebna intervencija občineoz. lastnika.SAZASMnoga društva v občini imajo še vednotežave z neupravičenim zaračunavanjemavtorskih honorarjev tudi za dobrodelnein brezplačne prireditve. Iz Skupnostiobčin Slovenije so nas obvestili, da jepotekal prvi sestanek na novo ustanovljenedelovne skupine za avtorske pravice.»Delovna skupina je bila ustanovljenaz namenom, da si bo prizadevala skupajs pristojnimi ministrstvi in SAZAS-ompoiskati takšne rešitve, da bodo avtorskepravice zaščitene, izvajanje zakonodaje zaobčine pa čim lažje!« Citirano iz zapisnikaSOS-a. Pobudo za ustavitev te delovneskupine smo dali tudi predstavniki ObčineVojnik.IGRIŠČE SOCKAŠportnemu društvu so popolnoma znanavsa skupna prizadevanja (občine indruštva) za pridobitev zemljišča pri šoli.Opravili smo dve želeni odmeri, večkratposkušali pridobiti ceno zemljišča, pa nampredstavnikom občine kot tudi članomdveh društev v Socki ni uspelo. Zato vproračunih zadnjih let tega zneska tudinismo predlagali. Na predlog nekaterihčlanov bomo poskušali obnoviti napravena igrišču, ki so bile odstranjene zaradidotrajanosti. Kar se tiče »žolčnega« pisma,ki je bilo naslovljeno na občino oz. župana,pa lahko povem, da toliko prizadevanj, kotje bilo opravljenih pri iskanju zemljiščaza igrišče v Socki, ni bilo nikjer v občini.Če bi nam domačini oz. zainteresirani boljpomagali, bi bilo morda igrišče že zdavnajzgrajeno. Slišim veliko govoric okrogigrišča, ki ga pa žal še vedno ni in ga pritakem razmišljanju tudi ne bo.Po zadnjem predlogu članov športnegadruštva poskušamo dokupiti parcelo prisedanjem igrišču pri graščini, ki je v lastiSklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.V kolikor bo naše povpraševanje naletelona pozitiven odziv, bo nakup parcelepredmet proračuna za leto 2010.Letošnji PUST NAM JE PRINESEL ŽE22. PUSTNI KARNEVAL V NOVICERKVI! Nasmejali smo se od srca in dosolz. Hvala vam, spoštovani organizatorjiin še posebej SLAVKO JEZERNIK zadelo in trud, ki ste ga vložili v organizacijotega zahtevnega projekta.Bilo je še več dobro organiziranihprireditev, s SLOVENSKIM OKTETOMsmo se spomnili kulturnega praznika,gostovali na gradu Rakovnik v Ljubljaniz različnimi skupinami in pustili odličenvtis ...! Vsa društva se srečujejo na letnihobčnih zborih in delajo načrte za letošnjeleto. Vsem želim mnogo uspehov.VSEMGOSPODARSTVENIKOM,KMETOM IN DRUGIM, KISE NAS JE BOLJ ALI MANJDOTAKNILA FINANČNAKRIZA, ŽELIM, DA BIJO Z MEDSEBOJNIMSPOŠTOVANJEM ČIM BOLJEPREBRODILI.Beno Podergajs,župan Občine Vojnik12. december 2008 5 OgledalO 12/68

Gospodarstvo - komunalaUKINJANJE EKOLOŠKIHOTOKOV V OBČINI VOJNIKObčina Vojnik obvešča vse občane, das 1. marcem 2009 UKINJA EKOLOŠKEOTOKE za zbiranje odpadkov (v NoviCerkvi in na Frankolovem, v Vojniku je bilukinjen predčasno). Ekološki otoki so bilikot začasni objekti in danes ne ustrezajonormativom, ki jih določa okoljevarstvenazakonodaja. Ugotavljamo tudi, da so na teotoke vozili odpadke občani, obrtniki inpodjetniki drugih občin, stroške odvoza indeponije pa smo plačevali sami.Zaradi ukinjanja ekoloških otokov jeOdbor za okolje in prostor ter komunalopri Občini Vojnik na seji, dne 4. 2. 2009,sprejel sklep, da bo Občina Vojnik polegobičajne vsakoletne čistilne akcije vmesecu marcu organizirala dodatno še tritake čistilne akcije, in to v mesecu juniju,septembru in novembru, z namestitvijokontejnerjev na vam že znanih standardnihkontejnerskih mestih. Za vsako akcijo paboste preko krajevne skupnosti posebejobveščeni.z razumevanjem in se po ukinitvi ekološkihotokov ne boste več posluževali teh mest.Ta mesta so namreč na privatnih zemljiščihin jih bomo ustrezno zavarovali.VODARNA FRANKOLOVONa Frankolovem pri zajetjih pitnevode Sodin je javno podjetje Vodovod-Kanalizacija zaključilo prvo fazo izgradnjenove naprave za čiščenje pitne vode. Ta jepredstavljala gradnjo novega mostu prekoTesnice, gradnjo objekta in izvedbo dovodaelektrične energije. Za drugo fazo, ki bopredstavljala vgradnjo tehnološke opremein zagon naprave, trenutno teče postopekza izbor izvajalca.Naprava je potrebna zato, ker vodav vrtini pri Sodin pogosto zakali do temere, da moramo vodni vir izklopiti izobratovanja. To pomeni težave pri oskrbi sBenedikt Podergajs,župan Občine VojnikPeter Oprčkal,predsednik Obora za okolje in prostorpitno vodo v osrednjem sistemu, še posebejvelike pa so težave v vodovodnem sistemuČrešnjice.V začetni fazi načrtovanja napraveje bila izdelana študija, ki je primerjalarazlične postopke čiščenja in izbralanajprimernejšega. Kriteriji za izbor so bilicena, kvaliteta obdelave vode, velikostpotrebnega prostora, količina odpadnevode. Izbran je bil postopek ultrafiltracije.To je postopek, pri katerem se voda filtriraskozi membrane z izredno majhnimiporami, tako da se na filtru zadržijo vsidelci, ki so večji od treh stotink mikrometra.To so delci, ki povzročajo motnost, pa tudimikroorganizmi, ki so v vodi.Obveščamo vas tudi, da lahko odpadkev velikosti avtomobilske prikolice 4-krat letno oddate brezplačno na deponijoBuklovžlak, ob predložitvi zadnjegaplačanega računa podjetja Simbio Celje zaodvoz gospodinjskih odpadkov.V bližnji prihodnosti pa bo urejen tudizbirni center v obrtni coni v Arclinu, kamorboste lahko vsi občani pripeljali in oddaliodpadke na posebej urejeno mesto, in sicerna način ločenega zbiranja odpadkov.Prepričani smo, da je v nas vseh željaživeti v čistem in urejenem okolju, zatopričakujemo, da boste to obvestilo sprejeliOgledalO 12/68 6 12. december 2008

Gospodarstvo - komunalaOBČINA JE V ZADNJIHLETIH POMAGALA TUDIKULTURNIM DRUŠTVOM PRIOPREMLJANJU KULTURNIHPROSTOROV.O pridobivanju teh sredstev v Ogledaluskoraj nismo govorili. Zdi se mi primerno,da povemo, da smo nekaj zadnjih let obstrokovni pomoči Alenke Vodončnik, kije istočasno predsednica KUD FP Vojnik,pridobili kar nekaj tisoč evrov in s tembistveno izboljšali pogoje delovanja našihkulturnih društev.Kako smo v občini porabili lanska sredstvain koliko jih je bilo, pa v naslednjemporočilu.Sredstva, pridobljena po razpisu JSKD,Štefanova 5, 1000 LjubljanaJavni poziv MKC 20081.Prosvetno društvo Antona BezenškaFrankolovoNakup:praktikabli za pevske zbore in orkester;širokopasovni mikrofoni 3 kos.Višina projekta: 2.600,00 EURPridobljeno 50 % sredstev JSKD:1.300,00 EUR2.Kulturno društvo Nova CerkevNakup:reflektor PC 2000 Tono z opremo – 2000W (10 kos);žarnica 2000 W za PC reflektor;Dimer 6CH šuko;Eurolite scene seter;DMX, napajalni in razvodni kabli.Vrednost opreme: 3.330,82 EURPridobljena sredstva: 1.300,00 EURObčina Vojnik: 2.030,82 EURJavni poziv prostori oprema 20083.Kulturno-umetniško društvo FrancetaPrešerna VojnikNakup:nakup videoprojektorja 4000 Ansi Lumna;izdelava nosilca projektorja, elektroištalacija, montaža opreme, zagon inpreizkus.Vrednost opreme: 5.500,00 EURPridobljena sredstva JSKD: 2.500,00 EURObčina Vojnik: 3.000,00 EURAlenka Vodončnik in Beno PodergajsMALČKI NA FRANKOLOVEM VPRENOVLJENIH PROSTORIHV mesecu decembru 2008 so se pričelaizvajati prenovitvena dela v prostorihposlovnega objekta Frankolovo 7.Prostore, ki so v lasti Občine Vojnik,je enota vrtca Frankolovo že uporabljala,vendar so zaradi dotrajanosti inneustreznega ogrevanja in ostale opremebili neprimerni za nadaljnje izvajanjevzgojno-izobraževalnega programa vrtca.V dolgoročnih planih Občine Vojnikje predvidena gradnja novega vrtca. Zatoje na 13. seji, dne 12. 11. 2008, Odbor zadružbene dejavnosti sprejel sklep, da seprostori adaptirajo in začasno uredijo zapotrebe vrtca.Za izvajanje del je bil izbran izvajalecGradbeništvo Jože Škrablin, s. p. Delaso bila končana v mesecu januarju. Vprenovi prostorov, katere vrednost znaša23.000 EUR, so bila zajeta naslednjadela: elektro instalacije, centralna kurjava,plinska instalacija, vodovodna instalacija,keramičarska dela, slikopleskarska dela terdruga manjša dela.Pri komisijskem pregledu objekta jebilo ugotovljeno, da je potrebno namestitistrelovod, opraviti meritve mikroklime,elektro-, namestiti pluto na steno učilniceDodatna dela bodo znašala 3.100EUR.Otrokom in zaposlenim želimo vprenovljenih prostorih prijetno počutje inveliko ustvarjalnih trenutkov.Vesna PotekoASFALTIRANJE CESTV LETU 2008V letu 2008 se je v Občini Vojniknadaljevalo asfaltiranje cest po planihkrajevnih skupnosti, in sicer:Krajevna skupnost Nova Cerkev jeasfaltirala naslednje odseke:v Novakih, Hrenovi, Zlatečah,Socki, Lembergu.Krajevna skupnost Vojnik jeasfaltirala naslednje odseke:v Brezovi, na Konjskem, v Gabrovcu,Kapli – Šmarčan, Malih Dolah, cestoproti Devici Mariji.Krajevna skupnost Frankolovo pa jeasfaltirala odseka:v Lipi in Lindeku.Skupni znesek asfaltiranja v letu2008, poleg asfaltiranja v sistemu 5 +2,5 cm, asfaltiranja muld v sistemu 5 +2,5 cm – širine 0,5 cm in asfaltiranje vdebelini 3 cm asfaltbeton z obrizgom, jeznašal okoli 250.000,00 EURBoštjan Švab12. december 2008 7 OgledalO 12/68

Gospodarstvo - komunalaORGANIZIRANOST,PRISTOJNOSTI INPOOBLASTILA OBČINSKEGAREDARSTVABodo občine po novem imele svojolokalno policijo? Bo občinski redar ponovem občinski miličnik ali policist?Bo smel nositi strelno orožje? Bo moralposredovati ob gostilniških pretepih?Bo občina morala zagotoviti 24-urnopristojnost občinskega redarja ali večpo celotnem svojem območju? Takain podobna vprašanja je slišati vse odsprejetja Zakona o občinskem redarstvu.Glede na razlago snovalcev zakonaso odgovori na zastavljena vprašanjanegativni. Zagotovo pa zakon prinašapomembne novosti in celovito ureditevtega področja.Občinsko redarstvo je pristojno:- nadzorovati varen in neoviran cestnipromet v naseljih;- varovati ceste in okolje v naseljih inna občinskih cestah zunaj naselij;- skrbeti za varnost na občinskih javnihpoteh, rekreacijskih in drugih javnihpovršinah;- varovati javno premoženje, naravnoin kulturno dediščino;- vzdrževati javni red in mir.Občinski redar ima pri opravljanjunalog naslednja pooblastila:- opozorilo;- ustno odredbo;- ugotavljanje istovetnosti;- varnostni pregled osebe;- zaseg predmetov;- zadržanje storilca prekrška inkaznivega dejanja;- uporabo fizične sile, sredstevza vklepanje in vezanje ter plinskegarazpršilca.Občinski redarji se morajo strokovnousposobiti ter opraviti preizkus znanja.Pravilnik o strokovnem usposabljanjuin preizkusu znanja občinskih redarjevdoloča:program in čas osnovnega strokovnegausposabljanja in način opravljanjapreizkusa znanja;program in način obdobnegaizpopolnjevanja.Program osnovnega strokovnegausposabljanja obsega 370 ur strokovnoteoretičnega in praktičnega usposabljanja.Za opremo občinskih redarjev se štejejoslužbena vozila, tehnična oprema inosebna oprema. Pod osebno opremoobčinskega redarja spadajo: kovinskelisice, plastična zatega, plinski razpršilec,delovni pas s torbico za lisice in torbicoza plinski razpršilec, službena torbica,odsevni brezrokavnik, piščalka z vrvico,STOP loparček in žepna svetilka.Nove naloge, ki jih natančnoopredeljuje Zakon o varstvu javnegareda in ki jih poleg policije lahkood uveljavitve Zakona o občinskemredarstvu ter sprejetja OPV obravnavajotudi občinski redarji, so:7. člen: nedostojno vedenje;9. člen: beračenje na javnem kraju(vsiljiv ali žaljiv način beračenja);11. člen: uporaba nevarnih predmetov(zaseg predmetov);12. člen: poškodovanje uradneganapisa, oznake ali odločbe;13. člen: pisanje po objektih;14. člen: vandalizem;18. člen: kampiranje;19. člen: uporaba živali (za zastraševanjedrugih oseb);prvi in tretji odstavek 22. člena:neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnihoseb.Na območju občin, kjer delujeMedobčinski inšpektorat, se je do sedajpokazalo največ potreb na področjumirujočega prometa. Stalna prisotnostobčinskega redarja bi prekrške s tegapodročja močno zmanjšala. Globe, ki jihizreče občinski redar, se stekajo na računobčine, kjer občinski redar deluje.Glede prekrškov s področja Zakonao varstvu javnega reda in miru bi lahkoocenili, da se bo občinski redar največsrečeval s kršitvami 12. člena (poškodovanjeuradnega napisa, oznake ali odločbe), 13.člena (pisanje po objektih) in 14. člena(vandalizem). V šestih letih delovanjaberačenja in nedovoljenega kampiranjanismo zasledili. Iz dosedanje prakse jesklepati, da bo verjetno potrebno ukrepativ primeru kršitve 19. člena – uporaba živaliza zastraševanje. Pričakovati je težave pridokazovanju omenjenih prekrškov.Kaj prinaša Zakon o varstvu javnegareda in miru je natančneje težkonapovedati, saj ga občinska redarstva še neizvajajo v celoti. Izvajati ga bodo začela posprejetju OPV in po uspešno zaključenemusposabljanju občinskih redarjev.Občinski program varnosti je temeljnistrateški dokument. V njem so opredeljenaizhodišča za zagotavljanje varnega inkvalitetnega življenja prebivalcev občine.Obsega naloge v zvezi z varnostjo,določene z zakoni in občinskimi predpisi,lahko pa tudi druge naloge, ki jih občinskisvet določi na podlagi ocene varnosti vobčini. Izvajanje OPV je potrebno rednousklajevati s programi policije. Za tousklajevanje ter za redno medsebojnosodelovanje je odgovoren župan in vodjaorganizacijske enote policije, pristojne zaobmočje občine. OPV sprejme občinskisvet na predlog župana.OPV zato predstavlja pomembendokument za delovanje občinske redarskeslužbe. V njem so opredeljena:izhodišča za zagotavljanje varnosti vobčini;cilji in ukrepi za zagotovitev teh ciljev;konkretni nosilci oziroma odgovorneslužbe za dosego želenih ciljev;opredelitev finančnih posledic.Za območje vseh sedmih občin bodoza zagotavljanje zakonskih obveznosti vzačetku zaposleni trije občinski redarji.Glede na pristojnosti občinskega redarjabo verjetno večkrat potrebna prisotnostvsaj dveh na kraju samem. Ali bodo trijeredarji dovolj, bo pokazal čas.Mojca Skale,vodja SOUOgledalO 12/68 8 12. december 2008

Gospodarstvo - komunalaPONOVNA INFORMACIJAOBČANOM O PRIPRAVINOVEGA OBČINSKEGAPROSTORSKEGA NAČRTAOBČINE VOJNIKV Ogledalu številka 68 z dne 12. 12.2008 smo vas obvestili o pripravi invsebini Občinskega prostorskega načrtaObčine Vojnik (OPN), ki ga tako kot vseobčine v RS pripravljamo v skladu z novoprostorsko zakonodajo in morajo bitisprejeti do konca leta 2009.V informaciji smo vas natančnejeobvestili o novostih, ki jih prinaša novazakonodaja, in o postopkih sprejemanjaOPN.Ponovno vas želimo obvestiti, dabodo spremembe predvsem na območjurazpršene gradnje (to so razpršeni objektipredvsem na podeželju, ki ne predstavljajokmetij ali večjih skupin objektov).Ti objekti bodo po novi zakonodajievidentirani le kot fundus objekta, parcelaokoli objekta ne bo več opredeljena kotstavbna in tako nekateri lastniki ne bodoimeli več takšnih možnosti gradnje, kotjim to dopušča sedanja zakonodaja in sedajveljavni prostorski plan Občine Vojnik.Imeli bodo le možnost rekonstrukcije inadaptacije legalno zgrajenega objekta.Iz teh razlogov ponovno obveščamovse lastnike takšnih objektov, da si še vletu 2009 pridobite ustrezna dovoljenja zagraditev, v kolikor imate takšne potrebe.Vse potrebne informacije si lahko pridobitena Občini Vojnik.Jelka GregorcSTATISTIKA, DA TE KAP IN KAJBO Z NOVIM PROSTORSKIMPLANOM (OPN)!Nedavno sem se »sprehodil« pointernetnih straneh Zavoda za statistikoRepublike Slovenije in prišel do podatkov,ki kažejo razvojne trende v Občini Vojnik.Značilno je predvsem povečanje številaprebivalstva od 7755 prebivalcev v letu1999 do skoraj neverjetnih 8368 prebivalcevdo prvega polletja 2008. Še pomembnejšipodatek je število delovno aktivnegaprebivalstva v občini, kjer statistika beleži1162 delovno aktivnih prebivalcev v letu1999, pa vse do neverjetnega števila 1823delovno aktivnih prebivalcev v novembru2008.Statistika, da te kap!Podatki kažejo na trend vedno večjeneodvisnosti občine od sredstev, ki jihdržava namenja večini občin za razvojšolstva, otroškega varstva, komunalneopremljenosti itd. Strah, da bo teh državnihsredstev za razvoj občin v prihodnostivedno manj je upravičen, saj svetovnagospodarska kriza, ki po napovedih ne bokratkotrajna, naši državi in tudi ObčiniVojnik ne bo prizanesla. Intenzivnejši,predvsem pa sonaravni razvoj občinebi nam v bodoče zagotovil, da našteteinvesticije in sredstva za njih ne bodopresahnila, ali se bistveno zmanjšala,saj bo občina razpolagala z več izvirnihprihodkov.Vzpodbudni rezultati, ki jih niti nevelja kaj dosti analizirati, saj je dovolj,da se popeljemo po občini po dolgemin počez in ob številnih novogradnjahposlovnih, stanovanjskih in kmetijskihobjektov takoj ugotovimo razloge takoskokovitega razvoja. Pri tem velja omenitipredvsem prostorsko načrtovanje, ki ga jeobčina udejanjila s prostorskima planoma,sprejetima leta 1999 in leta 2004.Toliko o statistiki – kako pa občini kaže vprihodnje?Občina Vojnik pripravlja novespremembe in dopolnitve prostorskegaplana (po novem Občinski prostorski načrtali skrajšano OPN), ki naj bi bil sprejetpredvidoma v letošnjem letu. Iz informacij,ki so nam jih korektno posredovaleobčinske službe, je zaznati, da se bodo ssprejetjem novega OPN razvojni trendiobčine ustavili, ali pa celo nazadovali. Včlanku, ki je bil objavljen na šesti strani 68.številke Ogledala, nam občinska službanatančno obrazloži zakonske razloge zaomejitve in prepovedi širitve zazidljivosti,med drugim tudi na parcelah, ki so poveljavnem planu zazidljive. Razlog jepredvsem prepovedana razpršena gradnja,ki ji načeloma moramo pritrditi, vnobenem primeru pa ne, ko gre za vlogeza spremembo OPN na področjih, ki jih jeobčina v preteklih letih delno ali v celotikomunalno opremila, asfaltirala ceste,zgradila vodovode, kanalizacijo, zgradilanove šole, telovadnice itd. Nikakor se nemorem strinjati z »izbrisom« velikegaštevila parcel s seznama zazidljivosti,kar bi pomenilo, da tudi tisti občani, kiso načrtovali gradnjo stavb v naslednjihletih, tega ne bodo mogli uresničiti.Večinoma so takšne parcele na območjih,ki so demografsko ogrožena in v glavnemneprimerna za intenzivno kmetijskoproizvodnjo. V nobenem primeru pripredvidenih, kot sicer sedaj zazidljivihparcelah ne gre za prvovrstna kmetijskazemljišča, saj smo vsa večja območja,primerna za kmetijstvo, v kar največji merizavarovali. Izjema je Obrtna cona Arclin, kije in bo tudi v bodoče eden od pomembnihrazvojnih dejavnikov v občini.Kaj storiti?Premalo je kritizirati veljavnoprostorsko zakonodajo in kazati napristojna ministrstva. Okrepiti je trebanapore za takojšnjo spremembo veljavneprostorske zakonodaje, ki bodo zgorajnaštete nelogičnosti selektivno odpravili.Nekaj signalov je že bilo s strani nekaterihžupanov, ki so sprevideli, da ima takšnazakonodaja pogubne posledice za razvojnjihovih občin. Ne vidim razloga, da setem prizadevanjem ne priključi tudi našaobčina. V skladu s funkcijo naj dodajo svojprispevek tudi v Skupnosti občin Slovenijein Združenju občin Slovenije. Svojo vlogomora pri tem odigrati skupina za pripravoStrateškega razvojnega načrta ObčineVojnik, pa tudi konsenza v političnihstrankah (čisto zares v ZARES) in naobčinskem svetu ne bo težko doseči.Bojan Trkaj,predsednik OO Zares12. december 2008 9 OgledalO 12/68

Gospodarstvo - komunalaLOČENO ZBIRANJEODPADKOVEkološki otoki so skupine zabojnikov zaločeno zbiranje odpadkov. Namenjeniso zbiranju odpadkov, ki se jih lahkoreciklira. Odpadki namreč niso več nekajodvečnega, kar sodi zgolj na vedno boljpolna smetišča, ampak danes predstavljajopotencialne surovine.V Vojniku so na ekoloških otokihpostavljeni zabojniki za tri vrste odpadkov:steklo, embalaža (pločevinke in plastenke)in papir.1. STEKLOKaj odlagamo v zabojnike za steklo?- steklenice živil in pijač- kozarce vloženih živil- kartonska votla embalaža tekočin- kopirni, povoščeni in plastificiranipapir- celofan- tapete- higienski papirKaj se zgodi z ločeno zbranimi odpadki?Zbrane odpadke družba za ravnanje zodpadki Simbio odpelje v center za ločenozbiranje odpadkov. Tam odpadke še enkratpresortirajo in izločijo tiste odpadke, ki sejih ne da reciklirati. Odpadke, ki jih lahkorecikliramo, nato odpeljejo v centre zarecikliranje, odpadke, ki jih ne moremoreciklirati, pa odpeljejo na mehanskobiološkoobdelavo.Kje v Vojniku stojijo ekološki otoki?V Občini Vojnik je trenutno kar nekajekoloških otokov. Vsi še niso dokončnourejeni, na nekaterih je zaenkrat možnooddati le papir. V spomladanskem časubomo skušali urediti večino obstoječihekoloških otokov, po potrebi pa določilitudi nove lokacije, o katerih boste naknadnoobveščeni. Kje natančno trenutno so, silahko pogledate v razpredelnici spodaj.Nataša KosV zabojnik za steklo NE sodijo:- okensko, avtomobilsko in drugoravno steklo- ogledala,- kristalno in ekransko steklo- steklo svetil- pleksi steklo- porcelan- keramika- žarnice2. EMBALAŽA(PLOČEVINKE IN PLASTENKE)Kaj odlagamo v zabojnik za embalažo?- tetrapak embalaža- plastenke pijač in živil- pločevinke živil in pijač- embalažo od mleka, sokov ipd.- plastični lončki in vrečkeV zabojnik za embalažo NE sodijo:- embalaža nevarnih snovi- kovinska in plastična embalaža3. PAPIRKaj odlagamo v zabojnik za papir?- časopisi- zvezki- knjige- prospekti- ovojni papir- kartonV zabojnik za papir NE sodijo:Ožji del občine Ulica HŠ LokacijaKS Frankolovo Frankolovo KS FrankolovoKS Frankolovo Frankolovo 11 OŠ FrankolovoKS Frankolovo Verpete 1 B Vrtec Mavrica FrankolovoKS Nova Cerkev Nova cerkev KS Nova CerkevKS Nova Cerkev Nova cerkev OŠ Nova CerkevKS Nova Cerkev Socka 19 Pri trgoviniKS Nova Cerkev Socka GD SockaKS Nova Cerkev Socka OŠ SockaKS Vojnik Arclin 85 Cesta iz smeri Škof. v. desno nato 1. ulica levoKS Vojnik Arclin 60 Kovač MarjanKS Vojnik Arclin 17 Štante AntonKS Vojnik Bovše Pri RečnikKS Vojnik Celjska cesta Prekoršek TrgovinaKS Vojnik Celjska cesta 3 Pizzerija MCKS Vojnik Cesta ob Hudinji ZC VojnikKS Vojnik Cesta v Šmartno 13KS Vojnik Čufarjeva ulica 6KS Vojnik Ivenca 16 A Oprešnik AntonKS Vojnik Ivenca Trafo postaja pri RibičKS Vojnik Kašova ulica 7KS Vojnik Keršova ulica 5KS Vojnik Keršova ulica 3KS Vojnik Keršova ulica 8 Za stavbo občineKS Vojnik Keršova ulica 1 Lekarna VojnikKS Vojnik Keršova ulica 6 Banka CeljeKS Vojnik Parmova ulica 1KS Vojnik Preložnikova ulica Parkirišče pod cerkvijoKS Vojnik Prušnikova ulica 29 Vrtec MavricaKS Vojnik Prušnikova ulica 6 TrimexOgledalO 12/68 10 12. december 2008

Gospodarstvo - komunalaPRORAČUN 2009Občinski svet je dne 18. 12. 2008 sprejelproračun za leto 2009. Prihodki znašajo 6,9mio EUR, odhodki pa 6,75 mio EUR. Vstrukturi celotnih odhodkov predstavljajoodhodki za investicije in investicijsketransfere 41 %. Priprava proračuna je bilatežavna, saj je bilo potrebno zmeraj boljnaraščajoče odhodke prilagoditi omejenimprihodkom. Vodilo pri pripravi proračunaza leto 2009 je bil rebalans proračunaza leto 2008, s katerim smo prenašaliprevzete obveznosti za investicije inpričete projekte, ki so sofinancirani izsredstev EU, v leto 2009. Tako se bodov proračunu za leto 2009 poravnaleinvesticijske obveznosti za prizidek kOsnovni šoli Vojnik, večnamenski prostorin telovadnico pri POŠ Nova Cerkev teradaptacijo POŠ Nova Cerkev, asfaltiranjecest. Nadaljevalo se bo z investicijami,ki so financirane iz sredstev Evropskeunije: rekonstrukcija ceste Frankolovo– Črešnjice, izgradnja vodovoda Vojnik– Tomaž, Male Dole, izgradnja vodovodaStražica, Zabukovje, Straža, izgradnjaposlovno-obrtne cone Arclin.Glavno proračunsko načelo je načelouravnoteženosti, zato je bilo potrebnoodhodke uskladiti z zmožnostmi – prihodki.To usklajevanje pa je bilo najtežje, saj soplani in želje po izvedbi investicij vednovečji, kot so realne zmožnosti. Tako je bilopotrebno za uravnoteženost proračunazmanjšati ne samo želene izdatke zainvesticije, temveč tudi tekoče odhodke:stroške plač v občinski upravi; zaradizmanjšanja investicij smo dve delovnimesti za investicije zmanjšali na eno; zazaposleno na kmetijstvu, podjetništvuin turizmu, ki je odšla na porodniško,ni nadomestne zaposlitve, saj se nalogeopravljajo z notranjo prerazporeditvijo;za izvajanje osnovnega šolstva so sezmanjšali izdatki za materialne stroške,dodatni program, stroške prevoza;izdatke za predšolsko vzgojo invzdrževanje prostorov vrtca;sredstva za vzdrževanje asfaltnih termakadamskih cest ter urejanje krajev;subvencije v kmetijstvu inpodjetništvu.Navedena racionalizacija v proračunuje posledica velikih investicij v zadnjihletih, prav tako pa lahko v proračunupričakujemo povečanje negativnih vplivovgospodarsko-finančne krize.Irena Špegel JovanGRADNJA STANOVANJSKO-POSLOVNEGA OBJEKTA NALOKACIJI »STARE ŠOLE«V zvezi z gradnjo stanovanjskoposlovnegaobjekta na lokaciji stare šole vVojniku podajamo nekaj kratkih informacijoz. obrazložitev.Gradnja stanovanjsko-poslovnegaobjekta na tej lokaciji je dopustna v skladu zdoločili Odloka o PUP za del ureditvenegaobmočja naselja Vojnik, ki ga je leta 1990sprejela še takratna skupna Skupščinaobčine Celje in velja še danes.Postopek izdaje gradbenega dovoljenjaza gradnjo stanovanjsko-poslovnegaobjekta je v pristojnosti upravne enoteCelje, ki tudi kontrolira, če je projektnadokumentacija izdelana skladno z veljavnozakonodajo. V postopku izdelave projektaza pridobitev gradbenega dovoljenja so bilipridobljeni vsi potrebni pogoji in soglasja,vključno s soglasjem Direkcije RS zaceste in Zavoda RS za varstvo kulturnedediščine.V fazi izdelave projektne dokumentacijeje posredoval investitor Občini Vojnik 2varianti zasnove stanovanjsko-poslovnegaobjekta. Predlagali smo izvedbo nižjegaobjekta, ki višinsko ni presegel višineslemena objekta stare šole. Gledeoblikovanja objekta pa gre za modernozasnovo z ravno streho, saj so prav takšnetudi na sosednjih objektih (salon Hotko,trgovina Mercator in Tuš). V objektu jepredvidenih 42 manjših stanovanj in dvaposlovna prostora.V času izvajanja del je investitorpristopil k postopku spremembegradbenega dovoljenja, predvsem zaradigeologije, ko je bilo potrebno temeljenjepoglobiti. Investitor je poglobitev izkoristilza še eno kletno etažo za zagotavljanjedodatnih parkirnih mest v kletnihprostorih. K predlogu si je investitorpridobil tudi pozitivno soglasje ARSO. Vkletnih prostorih je tako zagotovljenih 50parkirnih mest.Jelka Gregorc inSmilja Presinegerpopravilo TV, radio, video, audio napravpooblaščen zastopnik12. december 2008 11 OgledalO 12/68

Gospodarstvo - komunalaOBMOČNO RAZVOJNOPARTNERSTVOOSREDNJECELJSKOZakon o spodbujanju skladnegaregionalnega razvoja daje občinamin tudi drugim partnerjem možnost,da oblikujejo območna razvojnapartnerstva, za katera je mogočečrpati državni denar. V Savinjskirazvojni regiji, ki je razdeljena napet manjših zaokroženih območijoziroma subregij, se je večina občin žepovezala med sabo in uspešno začelas črpanjem državnega denarja (SAŠA,na Kozjanskem, v navezi občin Zreče,Vitanje, Slovenske Konjice in tudi vSpodnji Savinjski dolini), medtem koje bilo osrednje celjsko območje brezobmočnega razvojnega partnerstva.V ta namen so svoje moči združileMestna občina Celje ter občineDobrna, Laško, Štore in Vojnik, kiso na konstitutivni seji, 27. januarja2009, ustanovile Območno razvojnopartnerstvo (ORP) za Osrednje Celjsko.Podpisale so pogodbo o vzpostavitvipartnerstva, ki ga je potrdil tudi SvetSavinjske statistične regije.Naloge in cilji Območnegarazvojnega partnerstva so:ohraniti in razvijati območjekot povezan geografski in kulturniprostor;zagotoviti učinkovito sodelovanjeobčin za hitrejše in usklajeno reševanjerazvojnih in drugih vprašanj;opredeliti razvojne prioriteteobmočja;povezati občine za izvedbo skupnihprojektov invzpodbuditi občine za črpanjesredstev iz evropskih skladov inprogramov.Z namenom skladnega razvojaobmočja se pripravljajo različniobmočni projekti:kolesarske poti, ki bodo povezalevseh pet občin območja OsrednjeCeljsko z ostalimi občinami regije;območni razvojni program, v sklopukaterega se bo naredila analiza stanjaokoljskih, gospodarskih in družbenihpotencialov, iz česar bodo slediliprojekti za pospešitev razvoja;projekt gradnje odprtihširokopasovnih omrežij elektronskihkomunikacij v lokalnih skupnostihna območjih belih lis, kjer nikomercialnega interesa za gradnjoširokopasovnega omrežja.Sedež ORP-ja je v Tehnopolisu naKidričevi ulici 24 v Celju.Župani občin so se odločili,da zaradi racionalizacije stroškovkonstituirajo ORP v sklopu podjetjaSimbio, d. o. o., ki že ima večletneizkušnje s prijavljanjem na razpiseter je s projektom RCERO Celjedokazalo, da je sposobno pridobivatiznatna sredstva iz evropskih skladovin državnega proračuna.Do leta 2013 bo Slovenija še netoprejemnica iz evropskega proračuna,zato je povezovanje lokalnih skupnostiin regije nujno za učinkovitejše črpanjeevropskega denarja. Le-to lahkoomogočijo interdisciplinarni projekti,ki povezujejo različne akterje razvojana širšem območju.Konstitutivna seja Območnegarazvojnega partnerstva za OsrednjeCeljsko – od leve: vojniški županBenedikt Podergajs, župan ObčineDobrna Martin Brecl, svetovalkadirektorja za ORP Bojana Kroflič,župan Občine Štore Miran Jurkošek,župan Občine Laško Franc Zdolšekin podžupan Mestne občine Celjemag. Marko Zidanšek.Bojana KrofličOgledalO 12/68 12 12. december 2008

Gospodarstvo - komunalaIZGRADNJA NOVEGAAVTOBUSNEGA POSTAJALIŠČAV VOJNIKUIdeja o postavitvi novega avtobusnegapostajališča (v nadaljevanju AP) pri bivšistari osnovni šoli na Občini Vojnik segaže v leto 2001. Že pred leti je Odbor zaurejanje prostora in varstvo okolja terkomunalo sprejel sklep o izgradnji AP,za katerega pa tedaj ni bilo finančnihsredstev. V decembru 2008 pa so se pričeladela izvajati, saj je AP v sklopu izgradnjenovega stanovanjskega in poslovnegaobjekta.Članom KO Vojnik se je poseg v parcelo318/1 k. o. Vojnik zdel prevelik, saj se natej parceli nahaja enota kulturne dediščineVojnik – Grobišče žrtev (EŠD 4273), kije z odlokom Občine Celje razglašena zakulturni spomenik lokalnega pomena (Ur.l. RS, št. 28/86).Prav zaradi tega posega je bil sklicizrednega sestanka Krajevnega odboraVojnik, ZB za vrednote NOB Vojnik– Dobrna. Na sestanek smo povabilipredstavnike Občine Vojnik in JožetaKocmana, sodno zapriseženega izvedencaza cestišča in promet.Da bi ugotovili dejanski poseg, smose sestali na že prej omenjeni parceli.Ugotovili smo, da se je poseg že pričel,zemljišče je bilo zakoličeno in odkrita je bilatravna ruša. Poseg v parcelo 318/1 se namje zdel prevelik, zato smo se na kasnejšemsestanku dogovorili, da pridobimo mnenjao obstoječem gradbenem dovoljenju naUE Celje, od Zavoda za varstvo kulturnedediščine Slovenije OE Celje smozahtevali ponoven pregled dokumentacijegradbenega dovoljenja in izdaje soglasjazanj. Za mnenje smo poprosili tudistrokovnjaka s cestnega in prometnegapodročja Jožeta Kocmana.Ugotovili smo tudi, da ni v nobenidokumentaciji priložene skice, v nobenemmerilu izrisane bodoče novozgrajeneavtobusne postaje in nobenih vrisanihrazdalj in kot samega posega, niti podatka,koliko je obcestnega pasa. Obstaja samovris opcijskega postajališča in idejnazasnova postajališča.Pridobljena mnenja so bila sledeča:a) V mnenju ZVKD obstajajo določenenejasnosti pri dokumentaciji IDP št. 5920.V njej so ugotovili neskladje med omenjenoidejno zasnovo in idejnim projektom, torejtudi med izdanimi pogoji in njihovimsoglasjem h gradbenemu dovoljenju.Temu sledi, da v idejni zasnovi nivrisanega avtobusnega postajališča, videjnem projektu pa je vrisano postajališčez zavijalnimi pasovi!b) Svoje osebno mnenje je podal tudiJože Kocman, sodno zapriseženi izvedenecza cestišča in promet.Po pregledu celotne dokumentacije jeugotovil, da v dokumentaciji ni izrisanihskic z merili o avtobusnem postajališču,iz podatkov ni razvidno, kje in kod sozagotovljene pešpoti do postaje. Vprašljivoje tudi vključevanje iz podzemnih garaž,ker je strm vzpon pri vključevanju nacesto iz smeri Maribora, posledica tegaje zapiranje voznega pasu. Izražena jetudi bojazen, da bi predvidena avtobusnapostaja v smeri Vojnika enostavno prešla vuporabo pospeševalnega pasu za objestnein prehitre voznike, ker ti malokratupoštevajo postavljeno omejitev hitrosti.Zastavlja se tudi vprašanje, kakšen bovpliv avtobusnega postajališča na okolje:ropot, tresljaji, onesnaževanje okolja,dimljenje, hitrost, izsiljevanje in prometnavarnost itd.?Tu se poraja vprašanje, koliko potnikovbo na tej postaji vstopilo in izstopilo?Avtobusne postaje se vedno postavljajo zakrižiščem in ne manj kot sto metrov predkrižiščem, kakor je vsiljena ta avtobusnapostaja tik pred desnim ovinkom insemaforiziranim križiščem.c) Mnenje je podala tudi AndrejaStopar, ki je kot pooblaščena oseba s straniZB z Ivanom Robačerjem pregledalagradbeno dovoljenje št. 351-794/2007-6 zdne 24. 1. 2008 na UE Celje.Iz dokumentacije je bilo ugotovljeno,da so za Stanovanjsko-poslovni objekt– Stara šola izdana vsa potrebna gradbenadovoljenja.Nikjer pa ni izrisanih načrtov z merilinovega avtobusnega postajališča incestišča.Iz dokumentacije je ugotovljeno, da naparceli 318/1 sega obcestni pas, ki je v lastiDirekcije za cestišča Slovenije, do gredepri spomeniku.Ker ZB za vrednote NOB Vojnik –Dobrna, KO Vojnik, nismo lastniki parcele318/1 k.o. Vojnik, ampak je ta parcela vlasti Občine Vojnik, razen svojih podanihmnenj pravno ne moremo sprejematiodločitev. Vse odločitve so bile sprejete naObčini Vojnik, ki pa upam, da bo sprejelatudi posledice glede umestitve avtobusnepostaje in njene varnosti.Z županom Občine Vojnik ininvestitorjem novega objekta je že dosežendogovor o ureditvi parka na parceli 318/1.Pri vsemu pa se vprašanje, kaj bomo znovo avtobusno postajo pridobili občani.Avtobusi bodo še vedno zavijali s Celjskeceste mimo sedanje avtobusne postaje inpo Kerševi ulici na Celjsko cesto.Ko bo ta avtobusna postaja izgrajena, bibilo Odboru za urejanje prostora in varstvookolja ter komunalo vredno razmisliti, da bise avtobusi obračali za Kmetijsko Zadrugo(TUŠ), Kerševo ulico pa od Zdravstvenegadoma do spomenika padlim v I. svetovnivojni narediti enosmerno v smeri Občine.Pridobili bi najmanj trideset parkirnihmest na levem pasu cestišča, prepotrebnihtistim, ki obiščejo zdravnika. Tako biKerševo ulico razbremenili prometa inparkiranja po pločnikih.Postajališče pri blokih bi bilo potrebnoukiniti, saj bi bilo novo postajališčeenako oddaljeno do obeh starih lokalnihpostajališč.Člani Krajevnega odbor ZB Vojnikzahtevamo, da se mora zavetje pred vetromin dežjem (steklena utica) pomakniti naskrajni možen rob postajališča Vojnik– Celje, saj ne moremo sprejeti, da ta uticana kakršen koli način zastira pogled naspomenik. Ne želimo, da bi se omejevalavrednost spominu na mrtve in hkrati neželimo omejevati udobja krajanom.Marijan Oprešnik,predsednik ZB Vojnik – Dobrna12. december 2008 13 OgledalO 12/68

Gospodarstvo - komunalaPROMETNA IN SPOMENIŠKAZAGATA V VOJNIKULDS Občinski odbor Vojnik je obobravnavanju aktualnih dogajanj vObčini Vojnik na zadnji seji med drugimobravnaval tudi izgradnjo avtobusnepostaje v Vojniku, nasproti spomenika skostnico NOB .Nekaj ugotovitev:Ves čas obstoja sedanje Občine Vojnikse čuti, da oblastne strukture v občini očitnojemljejo kostnico in spomenik NOB kotnezaželen pomnik na nedemokratične časeod II. svetovne vojne do osamosvojitve.Najprej je bil pred leti podan direktenpredlog, da se spomenik padlim v I.svetovni vojni in spomenik NOB razstavitain deponirata. To se takrat sicer ni zgodilozaradi prizadevanj ljudi, ki vedo inrazumejo, da moramo ohraniti in spoštovatispomin na žrtve preko tisočletne epopejenašega naroda, ki se je uspel obdržati natem prostoru in končno dočakal svojosamostojnost. Med te žrtve spadajo tudinaši krajani.Od tedaj dalje pa se prostor okolispomenika NOB s potezami občine vednobolj zožuje. Najprej je občina dodelila delvarovanega zemljišča okoli spomenika vzasebno last, nato odprodala zemljišče sstaro šolo in dopustila, da se je zgradil novstanovanjski blok, skoraj do varovanegazemljišča spomenika, in na tretji stranije sedaj v gradnji avtobusna postaja. Tobo brez dvoma zopet poseg v varovanoobmočje spomenika.Po mnenju prometnih strokovnjakov boavtobusna postaja na tem mestu tudi zaradidrugih danosti resno poslabšala prometnovarnost na tej lokaciji. Bilo je predlaganihže več drugih lokacij in tudi izdelanidejni projekt na drugem mestu za postajoin čeprav ni poznana nobena posebnaželja večjega števila krajanov, da želijoavtobusno postajo prav pred spomenikom,župan Občine Vojnik vehementno zatrjuje,da je ta lokacija najustreznejša.Naš odbor v celoti podpira Zvezo borcevza ohranitev vrednot NOB v njihovihprizadevanjih za ohranjanje in spodobnovzdrževanje zgodovinskih spomenikovin pomnikov. »Kdor ne spoštuje svojepreteklosti, tudi bodočnosti ne bo imel«.Naš odbor tudi ugotavlja, da je prometnazagata skozi Vojnik vedno hujša. S tem vzvezi je naročil svoji svetniški skupini, da vobčinskem svetu obudi vprašanje izgradnjeobvoznice mimo Vojnika, o kateri se je vVojniku resno razpravljalo že pred več kot20 leti. Še prej in bolj realno pa je, da se pripokopališču namesto sedanjega semaforjazgradi krožišče in nanj spelje prometniceiz naselij ožjega Vojnika.Za odbor predsednikmag. Adolf VIDENŠEK, iur.SEMAFORIZIRANO KRIŽIŠČEPRI OBRTNI CONI ARCLIN NACESTI R2-430/0282Z občinskim lokacijskim načrtom zaOBRTNO-POSLOVNO CONO ARCLIN(v nadaljevanju OPC ARCLIN), št. LN44/05, ki ga je izdelalo podjetje ARPROJEKT, d. o. o., je bila predvidenaizgradnja omenjene obrtne cone. V LN zaOPC ARCLIN je bilo predvideno, da sebo le-ta na zahodni strani priključevala naregionalno cesto R2-430, odsek 0282 Višnjavas – Celje. Za ta namen je bilo potrebnokapacitetno preveriti, dimenzionirati inprojektno obdelati predvideno križiščelokalne ceste z regionalno cesto.Prometno študijo št. APO19-07-Eso izdelali v podjetju Appia, družbi zaprojektiranje, raziskave in inženiring,d. o. o., v kateri so obravnavali inmedsebojno primerjali štiri variante.Prometne obremenitve so bile pridobljeneiz podatkov o PLDP-ju iz avtomatskegaštevca QLD6 na števnem mestu 68Vojnik. Pri kapacitetnih izračunih je biloupoštevano plansko obdobje 20-ih letskladno s Pravilnikom o projektiranjucest v primeru novogradenj. Sledi kratekpovzetek njihovih ugotovitev.Na podlagi izvedenih analiz je bilougotovljeno, da je že v tekočem letupotrebno izvesti ukrepe za povečanjekapacitete križišča, saj predlaganageometrija nesemaforiziranega križiščaz dodatnimi prometnimi pasovi za levezavijalce na regionalni cesti ne omogočavarno in tekoče odvijanje prometa.Iz navedenega razloga je bila vnadaljevanju izvedena kapacitetna preverbasemaforiziranega in krožnega križišča.Rezultati izvedene analize so pokazali, daso kapacitetni parametri v obeh variantahpreseženi pred koncem planske dobe.Najnižji nivo uslug in zamude vozil znašajoNu = F. Tako v krožnem križišču, kot tudiv semaforiziranem križišču, se pojavljajodaljše zajezitvene dolžine in imajo vplivna sosednje priključke. V medsebojniprimerjavi variant je ustreznejše krožnokrižišče, vendar varianta zaradi preseženihkapacitetnih parametrov ni sprejemljiva.Ker predlagani variantisemaforiziranega in krožnega križiščanista zagotavljali ustreznih kapacitetnihparametrov, smo omenjeni geometrijimodificirali. Rezultati izvedene analizeso pokazali, da z vidika kapacitetneprepustnosti varianta s krožnim križiščemše vedno ne zagotavlja ustreznega nivojaprepustnosti, saj najslabši nivo uslug znašaNu = F. Ustrezne kapacitetne karakteristikena koncu 20-letne planske dobe zagotavljamodificirano semaforizirano križišče.Na podlagi omenjenega je močzaključiti, da z vidika kapacitete edinozadovoljivo deluje modificirana geometrijasemaforiziranega križišča z izvedenimidodatnimi prometnimi pasovi. Predvideniso pasovi za levo zavijanje na regionalnicesti v minimalni dolžini 20 m iz smeriCelja, 30 m iz smeri Vojnika ter dodatnimiekskluzivnimi prometnimi pasovi za desnoOgledalO 12/68 14 12. december 2008

Gospodarstvo - komunalazavijanje (dolžina znaša 20 m iz smeriCelja in 25 m iz smeri OPC ARCLIN).Predlagana geometrija je s stališčaprepustnosti ustrezna, saj kapacitetniparametri niso preseženi ne v tekočem letu,ne na koncu planske dobe 20-tih let, kot jepredpisana s Pravilnikom o projektiranjucest v primeru novogradenj.Vsi uvozni in izvozni radiji priključnihkrakov morajo omogočati neoviranozavijanje merodajnemu vozilu – tovornjaks prikolico (d = 16,0 m, š = 2,5 m, h = 4,2m) v vse prometne smeri.Zaradi neenakomerne porazdelitveprometnih obremenitev preko dneva letezahtevajo, da se dolžine faz prilagajajotrenutni količini prometa. Predlagamourejanje prometa s prometno odvisnimisemaforji. Za potrebe semaforizacijeje potrebno na vseh priključnih krakihvgraditi induktivne zanke. Omenjenaprojektna rešitev mora biti preverjena še vsmislu umestitve predlaganega križišča vprostor.Na podlagi izvedenih analizdvopasovnih krožnih križišč (T.10) lahkozaključimo, da kapacitetni parametridvopasovnega krožnega križišča zzunanjim premerom 70 m in dvopasovnimiuvozi in izvozi zagotavljajo najbolj ugodnekapacitetne parametre na koncu 20-letneplanske dobe leta 2027, vendar je njegovaizvedba vprašljiva v smislu umestitve vprostor.Iz ugotovitev prometne študije sledi,da bi glede na kategorijo ceste ter gostotoprometa v poštev prišlo le dvopasovnokrožno križišče z zunanjim premerom70 m. To pa prostorsko na omenjenilokaciji ni mogoče izvesti. Glede na to,da se omenjena lokacija nahaja med žeobstoječim semaforiziranim križiščem ternesemaforiziranim križiščem, je vprašljivatudi smiselnost izvedbe krožnega križišča,saj le-ta v tem primeru ne opravlja svojefunkcije, torej umirjanje ter tekočeodvijanje prometa.Na podlagi ugotovitev prometne študijesta se investitor in skrbnik projekta (ObčinaVojnik in RRA) odločila za izvedbomodificiranega semaforiziranega križišča.Projektno dokumentacijo št. 18/2007 smoizdelali v podjetju Vizura – Vitez, d. o. o.,za katero je izdala soglasje h gradnji RS,Ministrstvo za promet, Direkcija RS zaceste. Izdelano projektno dokumentacijo,vključno s prometno študijo in soglasjemDRSC, smo nato predali investitorju inskrbniku projekta.Drago Vitez, univ. dipl. inž. gradb.12. december 2008 15 OgledalO 12/68

KmetijstvoŠE VEDNO JE ČASZA ANALIZO TALKer predvidevamo, da imate kmetjevečino analiz tal, zaradi uveljavljanjazahtevkov za EU-standarde – Nitratnadirektiva, z datumom iz zimskega obdobja2004, vam priporočamo, da razmišljate otem, kdaj ponovno vzorčiti tla. Analiza talje veljavna 5 let, gnojilni načrt za travnike,pašnike, sadovnjake in vinograde pravtako 5 let, za njive s spreminjajočo kulturopa eno leto.KDO POTREBUJE ANALIZO TAL INGNOJILNI NAČRT?Strokovno utemeljeno gnojenje jemožno le na osnovi analize tal in gnojilnihnačrtov. Samo strokovno ustrezen gnojilninačrt bo namreč pomagal kmetijskemugospodarstvu pri optimizaciji pridelavein prispeval k dvigu ravni ekonomičnostikmetijskega gospodarstva.Za pridobivanje neposrednih plačil vkmetijstvu pa je potrebno imeti analizo talin gnojilne načrte samo v primeru, da stevključeni v kmetijsko okoljski program:1.SKOP iz naslova Programa razvojapodeželja 2004–2006 za vsak GERK;2.KOP iz naslova Programa razvojapodeželja 2007–2013 za vsak GERK, nakaterem se uporabljajo mineralna gnojila.V primeru enakih lastnosti tal in enakevrste rabe več GERK-ov je možno le-tezajeti v gnojilni načrt, narejen na podlagiene analize tal.KDAJ JE NAJPRIMERNEJŠI ČAS ZAODVZEM VZORCA?Najprimernejši čas za odvzem vzorcaje po spravilu predhodnega posevka dosetve novega posevka. S pravočasnimvzorčenjem tal boste pridobili povprečen inreprezentativen vzorec za neko površino.Vesna Mazej Ušen, univ. dipl. inž. zoot.DRUŠTVO »RAZNOLIKOSTPODEŽELJA«Vabilo na 2. zbor članov društva17. marca ob 16. uri bo na turističnikmetiji Slemenšek v Razgorju 2. zborčlanov našega društva. Vabimo člane,pa tudi vse, ki želite izvedeti kaj več oskupnem pristopu k razvoju podeželjaobčin Celje, Laško, Štore in Vojnik, dase nam pridružite. Letos bo zbor članovvolilni. Po zboru bo sledila predstavitevprojektov v izvajanju.Spletna stran društvaAktivirali smo spletno stran www.razlikost-podezelja.si. Vabimo vas, dasi jo ogledate, nam morda posredujetekakšno pobudo, vprašanje.LEADER PROJEKTIV IZVAJANJUUspešno začeli s projektom »Razvojponudbe učnih in oglednih vsebin napodeželju«V okviru projekta »Razvoj ponudbeučnih in oglednih vsebin na podeželju«želimo na območju občin Celje, Laško,Štore in Vojnik razviti mrežo ponudnikov, kijih bomo smiselno vključili v izobraževalniprogram vrtcev in šol ter tudi v turističnoponudbo kraja.Izdali bomo katalog ponudbe učnih inoglednih vsebin na podeželju za vrtce, šolein ostale obiskovalce.Na KGZS Zavodu-CE smo zapotencialne ponudnike v januarju izvedlidve zelo dobro obiskani delavnici, in sicerprvo na temo usposabljanja za delo z otrokiin drugo na temo kako pripraviti programeogledov za obiskovalce. Na prvi delavniciso se bodoči ponudniki usposabljali zadelo z otroki iz vrtcev in osnovnih šol.Vzgojiteljica iz Vrtca Laško Darija Učakarin učiteljica Polona Bastič iz OŠ Vojnik stapodrobno predstavili učne vsebine v vrtcihin v razredih osnovne šole. Udeleženciso spoznali, v katere učne vsebine bilahko vključili predstavitev in ponudbosvojih kmetij. V nadaljevanju sta obepredavateljici podali zelo koristne napotkepri samem delu z otroki oz. pri podajanjusnovi na takšen način, da je otrokomrazumljiv in predvsem zanimiv.Na drugi delavnici je bil poudarekna pripravi programov za obiskovalce.Predavateljica Polona Zorko iz STIK-aLaško je pripravila zelo dobre napotkeza sprejem obiskovalcev, ki so zajemalinačrtovanje ogledov, pripravo primernihpogojev za sprejem skupin, oblikovanjein izračun cene za ogled kmetije, pripravona vodenje ter ob odhodu skupine obveznoanalizo izvedbe vodenja. Veliko konkretnihprimerov je omogočilo lažje razumevanjepredstavljene teme. V nadaljevanju je DeanMuhovec, prav tako iz STIK-a Laško,prisotne opozoril, na kaj naj bodo pozornipri pisni predstavitvi svojih programov, kijih bomo predstavili v skupnem kataloguponudnikov učnih in oglednih vsebin napodeželju, ki bo na voljo šolam in vrtcem.Skupina udeležencev je zelo pestra, nekateriže imajo veliko izkušenj pri sprejemanjuskupin in pridno tržijo svojo dejavnost,drugi so šele pri začetni ideji. Udeleženciso pohvalili izbor tem in predavatelje inker se veliko naučijo tudi iz izkušenjdrugih prisotnih, bomo na njihovo željo vokviru projekta vključili oglede kmetij, kisvojo dejavnost že tržijo.Vesna Mazej Ušen, univ. dipl. inž. zoot. OgledalO 12/68 16 12. december 2008

KmetijstvoDEDIŠČINA JE SKRB VSEH NASPorta B, Zavod za razvoj inpromocijo kulturne dediščineRevitalizacija kulturne dediščine jeprojekt, ki smo ga na zavodu Porta Bzačeli izvajati oktobra lani znotraj lokalneakcijske skupine (LAS) občin Celje, Laško,Štore in Vojnik Društvo »Raznolikostpodeželja«. Namen projekta je oživitikulturno dediščino na območju omenjenihobčin ter oblikovati pozitiven pristop dorevitalizacije in vsebinske oživitve vsehpotencialov naravne in kulturne dediščine.Del dediščine danes je kot takovrednoten, del še čaka na vrednotenje, delspomenikov je zaščitenih in v fazi obnove,del jih še čaka na razglasitev ali obnovo. Vsklopu projekta smo izvedli prve delavnicepo posameznih občinah, kjer smo želeli ssvojo strokovnostjo in znanjem pomagatiposameznikom – lastnikom in upraviteljem(ne)materialne dediščine pri njeni obnovioziroma vzdrževanju ter pri pridobivanjunepovratnih sredstev. Opravili smo že prveoglede na terenu in se z lastniki dogovoriliza sodelovanje pri obnovi objektov kulturnedediščine. Z delavnicami in individualnimisvetovanji bomo nadaljevali tudi vprihodnje. Izdali smo prvi spletni priročnikKako varovati dediščino, v nadaljevanjuprojekta jih bomo še nekaj, postavili bomotudi razstavo in organizirali izobraževanjana temo pristopa h kulturni dediščini.Ker obnova kulturne dediščine nivedno stvar odločitve posameznika,temveč sodelovanje več posameznikovznotraj kompetentnih institucij, je najboljpomembno vzpostaviti in negovatimedsebojni dialog. To smo želeli dosečiz javnim posvetom stroke in lastnikovdediščine s širšega Celjskega. Samo takobomo omogočili enakomeren razvojcelotnega področja, ki bo temeljil naohranjanju in revitalizaciji dediščine ternjene vključitve v dopolnilne dejavnostina kmetijah in turistične programe napodeželju.SPOZNAJMO ČEBELARSKODEDIŠČINOČEBELARSKO DRUŠTVOLAŠKOČudovito čebelarsko razstavo, kiže nekaj let domuje v Domu starejšihThermane, d. d. in jo je videlo že lepoštevilo ljudi iz cele Slovenije, smo senamenili nadgraditi s projektom, ki smo ganaslovili »SPOZNAJMO ČEBELARSKODEDIŠČINO«. S projektom smokandidirali na razpisu LAS »Raznolikostpodeželja« za Leader sredstva (nepovratnasredstva evropskega kmetijskega sklada zarazvoj podeželja) in bili tudi izbrani.Projekt »Spoznajmo čebelarskodediščino« že pričenjamo izvajati.Razdeljen je v tri faze in se bo izvajalv letu 2009 in 2010. Ovrednoten je na46.037,28 EUR. Sofinanciranje s straniLeader bo 38.700 EUR. V projekt so sepoleg ČD Laško kot pobudnika, prijaviteljain izvajalca vključiti tudi STIK Laško inThermana, d. d. Laško. Spisek udeleženihpa še ni končan, kajti k sodelovanju jepovabljenih še kopica strokovnjakov inorganizacij, računamo pa tudi na pomočobčine.Vabimo vas, da spremljate objave vmedijih in se udeležujete naših dogodkov.ODPRTI RAZSPISI MKGPTrenutno je odprtih le nekajrazpisov. Na kratko vam jihpredstavljam.Ukrep 121 – za naložbe mladihprevzemnikovVlagatelji so kmetijska gospodarstva,ki jim je bil ali jim bo dodeljen statusmladega prevzemnika po vlogi za leto2008, podprte so naložbe v osnovnokmetijsko dejavnost.Ukrep 323 – ohranjanje in izboljšanjedediščine podeželjaVlagatelji so lahko pravne in fizičneosebe ter lokalne skupnosti, ki so lastnikiobjekta ali zemljišča, kjer se bo izvajalanaložba.Predmet podpore: obnova kulturne,etnološke dediščine na podeželju, kije nepremični spomenik lokalnega alidržavnega pomena, muzeji na prostem,ki prikazujejo kulturo in način življenjana podeželju, ekomuzeji, prostori zapostavitve stalnih razstav etnološkedediščine, ureditev in izgradnja tematskihpoti, ki povezujejo naravne in kulturneznamenitosti določenega območja.Ukrep 113 – zgodnje upokojevanjekmetovVlagatelji so kmetje, starejši od 57 let,ki so pokojninsko in invalidsko zavarovaniza opravljanja kmetijske dejavnosti, šeniso upokojeni in so pripravljeni kmetijoprenesti na izbranega prevzemnika.Ukrep 312 – podpora ustanavljanjumikro podjetijVlagatelji so podjetja, ki so pooddaji vloge registrirana za upravičenedejavnosti kot s. p., gospodarska družbaali zadruga.Pogoji: vlagatelj mora imeti sedež terizvesti naložbo izven dejavne kmetije,vlagatelj mora imeti sedež ter izvestinaložbo izven naselij s statusom mesta,...Ukrep 311 – diverzifikacija vnekmetijske dejavnostiVlagatelji so lahko podjetja, registrirakot kmetija z dopolnilno dejavnostjo, s.p., gospodarska družba ali zadruga, ki zvlogo dosežejo vsaj 25 točk.Predmet podpore so naložbe vproizvodne dejavnosti, povezane stradicionalnimi znanji na kmetiji,proizvodne dejavnosti, povezane spredelavo proizvodov izven PilogeI, pridobivanje energije za prodajo izobnovljivih virov energije, prodajnedejavnosti (prodaja lastnih in drugihproizvodov na kmetiji), turizem(nastanitvene dejavnosti, strežba jedi indruge negostinske dejavnosti) ter drugedejavnosti.Za več informacij o razpisih pokličite infotočko KGZS – Zavoda CE, na številko490-75-86.12. december 2008 17 OgledalO 12/68

KmetijstvoMED, ZAKLAD IZČEBELJEGA PANJAMed je popolnoma naravno živilo,neposreden dar narave – čebel, ki nepotrebuje postopkov predelave, da postaneuporabno. Čebele oprašujejo rastline in stem pripomorejo k ohranjanju biološkegaravnotežja v naravi, pri tem pa nam dajejočebelje pridelke. V »knjigi življenja«starih Indijancev je bilo zapisano,da se dolžina življenja podaljšuje, vkolikor vsakodnevno v svojo prehranovključujemo med in mleko. Med nizdravilo, je živilo živalskega izvora, ki gaje cenil že najslovitejši zdravnik antikeHipokrat. Tudi Pitagora ga je cenil, na karkaže njegova izjava: »Če ne bi jedel medu,bi umrl 40 let prej.« Dragocenost meduso tako cenili že stari narodi. Stari Grki inGermani so dojenčkom takoj po rojstvudali malo medu kot simbol naravnih sil,od katerih bo odvisno njihovo življenje.Med je odlično hranilo, krepčilo, pa tudipomirjevalo, ker pa zavira rast bakterij inima antioksidativne lastnosti, se uporabljatudi v ljudski medicini.Tipiziran kozarec za slovenski med.Zrel med je razmeroma koncentriranavodna raztopina predvsem treh vrstsladkorja, grozdnega (tj. glukoze), sadnega(tj. fruktoze) in trstnega ali pesnega (tj.saharoze), ki jih lahko spremljajo še drugisladkorji. Poleg sladkorjev pa v medunajdemo tudi številne druge sestavine,npr. beljakovine, aminokisline, encime,vitamine, rudninske in aromatične snovi.Ravno prava količina in kombinacijateh snovi v njem odmerjata dragocenostmedu.Slovenski čebelarji se še posebnotrudimo, da ohranjamo kakovost medu,zato smo se združeni v Čebelarsko zvezoSlovenije odločili uvesti kolektivnoblagovno znamko »Slovenski medkontrolirane kakovosti«. Ta med jepridelan skladno z dobro čebelarskoprakso, ki je bila pripravljena na osnovinačel HACCP, s čimer je zagotovljeno,da je tako pridelan med varno živilo.Pridobivamo tudi znamko Slovenski medz zaščiteno geografsko označbo, ki bonadgradila zdajšnjo blagovno znamko inbo uveljavljena tako na državni, kot tudina evropski ravni.V letu 2008 smo slovenski čebelarjidobili svoj tipiziran kozarec za slovenskimed, ki naš med že na prvi pogled loči odtujega medu. Kozarce uporabljamo samoza med, pridelan v Sloveniji, in tako medže na prvi pogled ločimo od uvoženega.Slovenci smo že od nekdaj narodčebelarjev. V Sloveniji so med tisočimiprebivalci kar štirje čebelarji, kar jeedinstven primer v svetu. Ponašamo setudi s tem, da je Slovenija izvorno območjepodvrste medonosne čebele, ki ji čebelarjirečemo kranjska sivka zaradi sivih dlačicna obročkih zadka. Smo tudi edina članicaEvropske unije, ki je svojo avtohtonočebelo zaščitila, kar pomeni, da se pri nasne sme gojiti čebel drugih ras.Na obisku pri čebelarju pa boste polegmedu našli tudi druge dobrote iz čebeljegapanja, cvetni prah, matični mleček inizdelke iz čebeljih pridelkov: medico,medeni liker, mešanice osnovnih čebeljihpridelkov, ki vam bodo popestrili vsak danin vam pomagali lajšati vsakdanje tegobe.Nataša Lilek,svetovalka za varno hranoObveščamo vas, da smo v okviruaktivnosti za spodbujanje in promocijoObčine Vojnik v Odboru za gospodarstvoin turizem še konec leta 2008 realiziralizastavljeni cilj, in sicer postavitev i-točke, kibo našim gostom, občanom in ponudnikomomogočila vir informacij na enem mestu.Ker smo na Občini Vojnik zaradi boljšedostopnosti strankam že pred časom odprlisprejemno pisarno v pritličju desno, jebilo smiselno, da to točko postavimo v istiprostor. Tam lahko sedaj na enem mestudobite zloženke in ostali promocijskimaterial, ki so ga izdali ponudniki storitevin je namenjen vam, dragi gostje. Prav takosi lahko v vitrini ogledate nekaj spominkovin izdelkov domače obrti. Kljub kratkemučasu delovanja te točke pa so odzivi našihobčanov in gostov zelo dobri.Dostop do i-točke je mogoč odponedeljka do četrtka od 8. do 12. inod 13. do 15. ure, v sredo popoldneod 13. do 17. ure ter v petek od 8. do13. ure.Petra Pehar Žgajner,OgledalO 12/68 18 12. december 2008

URADNO GLASILOOBČINE VOJNIKŠT. 20/69, 13. MAREC 2009VSEBINA:1. SEJE OBČINSKEGA SVETA12. december 2008 19 OgledalO 12/68

Uradni delPOVZETEK 19. SEJE OBČINSKEGASVETA OBČINE VOJNIKObčinski svet Občine Vojnik je na 19. redniseji, dne 13. 11. 2008:potrdil zapisnik 18. redne seje Občinskega sveta ObčineVojnik z dopolnitvijo razprave Sama Kuneja pod 7. točko, pravtako potrdil zapisnik slavnostne seje Občinskega sveta ObčineVojnik z dne 3. 10. 2008 s popravkom pri cesti Socka – Vitanje;sprejel sklep o povišanju cene takse 0,17029 EUR/m3 za 70 %,tako da nova višina takse na onesnaževanje voda znaša 0,28949EUR/m3;sprejel sklep o določitvi ekonomskih cen za programepredšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica Vojnik;imenoval naslednje za predstavnice ustanovitelja v Svetuzavoda Osnovne šole Vojnik: Tjašo Podergajs, Brezovnikova 9,Vojnik; Marijo Gobec, Višnja vas 15, Vojnik in Bredo Koštomaj,Cesta v Šmartno 30, Vojnik; za predstavnika ustanovitelja vnadzornem svetu družbe Vodovod – Kanalizacija, d. o. o. jeimenoval Dušana Horvata, za predstavnika ustanovitelja vnadzornem svetu družbe Simbio, d. o. o. je imenoval Sama Kunejain za člana ožje projektne skupine za pripravo strategije ObčineVojnik je imenoval dva nova člana: Žarka Samca in BarbaroMikuš;soglašal z nakupom zemljišča za zbirni center Občine Vojnikv skupni izmeri 4561 m2 in prodajo zemljišč v skupni izmeri 199m2. Občina Vojnik bo navedeno zemljišče odplačala javnemupodjetju Simbio v petih letih iz proračunske postavke 4040140;s parc. št. 951/4 – travnik v izmeri 139 m2, 951/5 – travnik vizmeri 381 m2, 956/5 – travnik v izmeri 100 m2, 956/7 – travnik vizmeri 61 m2, 957/3 – travnik v izmeri 396 m2, 957/4 – travnik vizmeri 684 m2, 957/5 – travnik v izmeri 2800 m2, vse k. o. Vojniktrg, dopolnil sklep o letnem načrtu pridobivanja premoženjaObčine Vojnik za leto 2008, in sicer v orientacijski vrednosti296.465 EUR in prav tako s parc. št. 944/8 k.o. Vojnik trg (pot vizmeri 129 m2) in parc. št. 944/6 k.o. Vojnik trg (pot v izmeri 70m2) dopolnil sklep o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnimpremoženjem Občine Vojnik za leto 2008, in sicer v orientacijskivrednosti 12.935 EUR;zaradi zasledovanja javnega interesa sprejel sklep, da ne podeli0,5 koncesije Rodolfu Emiliu Potočniku za področje splošnemedicine in ne objavi javnega razpisa za podelitev koncesije naomenjenem področju.POVZETEK 20. SEJE OBČINSKEGASVETA OBČINE VOJNIKObčinski svet Občine Vojnik je na 20. redniseji, dne 4. 12. 2008:potrdil zapisnik 19. redne seje Občinskega sveta ObčineVojnik s popravkom Jožeta Kocmana pod 2. točko;sprejel osnutek odloka o proračunu za leto 2009 in pravtako sprejel sklep o zagotovitvi sredstev v višini 29.000 EUR vproračunu za leto 2009 za namen adaptacije poslovnih prostorovFrankolovo 7;sprejel osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah ZN zaposlovni center Arclin (Stepančič);sprejel Odlok o turistični taksi v Občini Vojnik v prviobravnavi, kjer ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na spremembein dopolnitve besedila tega akta, zato je prešel Občinski svetObčine Vojnik v njegovo drugo obravnavo ter sprejel Odlok oturistični taksi v Občini Vojnik;sprejel sklep o vzpostavitvi območnega razvojnegapartnerstva za območje »Osrednje Celjsko« in sprejel sklep, skaterim pooblašča župana Občine Vojnik za podpis pogodbe ovzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva za območje»Osrednje Celjsko« ter podpis nove pogodbe v primeru vstopanovih nosilcev v območno razvojno partnerstvo »OsrednjeCeljsko«;sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika oplačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih telesobčinskega sveta in članov drugih občinskih in krajevnih organovter o povračilih stroškov v prvi obravnavi, kjer ni bilo pripomb,ki bi se nanašale na spremembe in dopolnitve besedila tega akta,prešel Občinski svet Občine Vojnik v njegovo drugo obravnavoter sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika oplačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih telesobčinskega sveta in članov drugih občinskih in krajevnih organovter o povračilih stroškov v drugi obravnavi;seznanil se je s poročiloma nadzornega odbora o izvedenempregledu uresničevanja koncesijske pogodbe s podjetjem PS RAJ,d. o. o. in izvedenem pregledu popisa za leto 2007.OBVESTILOInes NovakDRUŠTVA S PODROČJA KULTURE, SOCIALE INŠPORTA OBVEŠČAMO, DA SE V LETU 2009 DODATNIPROGRAMI (IZVEN RAZPISOV 2009) ZARADIOMEJITVE SREDSTEV V PRORAČUNU OBČINE VOJNIKZA LETO 2009 NE BODO SOFINANCIRALI.Odbor za družbene dejavnostiURADNE URE KS FRANKOLOVOObveščamo vas, da se bodo s 1. aprilom 2009 spremenileuradne ure:ponedeljek od 8.00 do 12.00,sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.30,petek od 8.00 do 12.00.Elektronski naslov: ks-frankolovo@amis.netOgledalO 12/68 20 12. december 2008

Uradni delNa podlagi 2. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma(Uradni list RS, št. 2/04), 4. člena Pravilnika o sofinanciranjuprogramov na področju turizma v Občini Vojnik (Uradni list RS,št. 17/04 in št. 33/07) in Odloka o proračunu Občine Vojnik zaleto 2009 (Uradni list RS, št. 126/08) Občina Vojnik objavljaJAVNI RAZPISza sofinanciranje programov na področju turizmav letu 20091.Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov napodročju turizma v Občini Vojnik.2.Okvirna višina razpisanih sredstev – za izvajanje razpisanihprogramov ima Občina Vojnik v proračunu za leto 2009 predvideno7.000,00 €. Sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2009.3.Upravičenci so društva in druge organizacije, katerih cilj zustanovitvijo in delovanjem ni pridobivanje dobička, delujejo napodročju turizma na območju Občine Vojnik, njihovi programi pavsebujejo naslednje aktivnosti:ohranjanje kulturne in naravne dediščine;urejanje in varstvo okolja;organiziranje in usklajevanje prireditev;izvajanje promocijske in informativne dejavnosti;izvajanje ozaveščenosti prebivalstva in mladine za delovanjena področju turizma;projekti, ki povezujejo k skupni izvedbi več turističnih indrugih društev ter drugih organizacij.4.Rok za prijavo na javni razpis:Predlagatelji morajo ob prijavi na razpis posredovati naslednjepodatke:izpolnjeno vlogo, ki jo lahko dvignete na sedežu ObčineVojnik, Keršova ul. 8, v času uradnih ur ali jo dobite na internetnistrani Občine Vojnik www.vojnik.si ;dokazilo, da ima društvo sedež na območju Občine Vojnik;da so registrirani po Zakonu o društvih oziroma po Zakonu ozavodih;vsebinsko poročilo o delu in finančno poročilo za leto 2008;vsebinski program dela in finančni načrt za leto 2009, ki ga jesprejel pristojni organ,dokazilo, da imajo urejeno evidenco o članstvu s seznamomoziroma številom članov.Za pravočasne se bodo štele prijave, ki bodo prispele na naslovdo vključno srede, 15. aprila 2009, do 12.00. Prijave morajo bitioddane v zaprti ovojnici z oznako »Javni razpis za sofinanciranjeprogramov na področju turizma« na naslov Občina Vojnik,Keršova ulica 8, 3212 Vojnik.5.Programi bodo sofinancirani po merilih iz Pravilnika osofinanciranju programov na področju turizma v Občini Vojnik(Uradni list RS št. 17/04 in 33/07).6.O izboru in višini sredstev bodo predlagatelji obveščeni vroku 30 dni od izteka roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimiizvajalci bodo sklenjene pogodbe.7.Dodatne informacije so vam na voljo vsak delovni dan natelefonskih št. 03/ 78-00-622 ali 041 677-686 (Mojca Skale).Benedikt Podergajs,župan Občine VojnikObčina Vojnik na podlagi 6. člena Pravilnika za vrednotenjeljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Vojnik in Odloka oproračunu Občine Vojnik za leto 2009 (Ur. l. RS, št. 126/08)objavlja za leto 2009JAVNI RAZPISza zbiranje predlogov za sofinanciranjeprogramov ljubiteljske kulturne dejavnosti,ki jih bo Občina Vojnik sofinancirala izobčinskega proračuna za leto 20091. Predmet javnega razpisaPredmet razpisa je sofinanciranje programov s področjaljubiteljske kulturne dejavnosti, ki zajemajo vse oblikeustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanjakulturnih dobrin na področju knjižne, glasbene, plesne,folklorne, gledališke, likovne, lutkovne in literarnedejavnosti.2. Vsebina sofinanciranjaS sredstvi občinskega proračuna se sofinancira naslednjavsebina:– dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij,kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnostiregistrirano tudi kulturno dejavnost;– kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske insrednješolske mladine ter kulturna dejavnost študentov, v delu, kipresega vzgojno-izobraževalne programe;– udeležba na območnih, medobmočnih in državnihsrečanjih;– izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskihkulturnih dejavnosti;– kulturne prireditve in akcije;– drugi programi, ki dokažejo vsebinsko upravičenost.Predmet tega razpisa niso sredstva za vzdrževanje ter investicijev prostor in opremo za kulturno dejavnost in spomeniško varstveneakcije.3. Pogoji za prijavo na razpisNa razpis se lahko prijavijo predlagatelji, ki izpolnjujejonaslednje pogoje:da imajo sedež v Občini Vojnik;da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih najmanj eno12. december 2008 21 OgledalO 12/68

Uradni delleto pred objavo razpisa;da imajo osnovne materialne, prostorske, kadrovske inorganizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih dejavnosti;da imajo evidenco o članstvu;da opravljajo svojo dejavnost na neprofitni osnovi;da pristojnim občinskim organom redno dostavljajo letnaporočila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnjeleto;da v svojih promocijskih gradivih in na javnih nastopih naprimeren način predstavljajo Občino Vojnik.4. Okvirna vrednost sredstevOkvirna vrednost razpisa je 20.050,00 €.5. Kriteriji in merila za izbor projektov in programov ter zadodelitev sredstevOsnova za obseg sofinanciranja ljubiteljske kulture so merila vobliki točkovnega sistema, ki so priloga Pravilnika za vrednotenjeljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Vojnik.6. Obdobje za porabo dodeljenih sredstevDodeljena proračunska sredstva za programe morajo bitiporabljena v letu 2009.7. Razpisni rokRok za oddajo prijav je do vključno 15. 4. 2009.Predlagatelji morajo prijave poslati s priporočeno pošiljkoali jih oddati osebno na naslov: Občina Vojnik, Keršova 8,3212 Vojnik. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, čeje bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti spriporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu ObčineVojnik.8. Vsebina vlog in način pošiljanjaVloga mora vsebovati:izpolnjene razpisne obrazce, ki jih po objavi razpisa interesentidobijo na sedežu Občine Vojnik, Keršova ul. 8, 3212 Vojnik;dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so navedeni v temrazpisu;natančen opis programov;poročilo porabe sredstev za leto 2008;plan dela za leto 2009 inposebna dokazila o delovanju društva na medobčinski, regijski,državni oz. meddržavni ravni.Če v okviru društva deluje več skupin, je potrebno za vsakoskupino izpolniti poseben obrazec.Prijave morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako»NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS KULTURA 2009«. Nahrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja.9. Izid razpisaOdbor za družbene dejavnosti bo z odpiranjem ponudb začel vroku osmih dni po zaključku razpisnega roka, v prostorih ObčineVojnik. Odpiranje ne bo javno. Če se zaradi števila prejetih vlogodpiranje ne zaključi v enem dnevu, se nadaljuje naslednji dan.Nepopolnih in nepravočasnih vlog Odbor za družbenedejavnosti ne bo obravnaval.O izidu javnega razpisa bodo predlagatelji obveščeninajkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ObčinaVojnik bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo o sofinanciranjukulturnih programov po potrditvi predloga na seji Odbora zadružbene dejavnosti.10. Oseba občinske uprave, pooblaščena za dajanje informacijv zvezi z razpisomObčinska uprava priporoča, da se predlagatelji z vprašanjiglede razpisa oziroma za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev včasu uradnih ur obrnejo na referentko za družbene dejavnosti,Barbaro Mikuš, tel.: 7800-623 in 7800-620, e-naslov: druzbene.dejavnosti@vojnik.si.Benedikt Podergajs,župan Občine VojnikObčina Vojnik na podlagi 6. člena Pravilnika za vrednotenjeprogramov organizacij in društev na področju socialnohumanitarnihdejavnosti in Odloka o proračunu Občine Vojnikza leto 2009 (Ur. l. RS, št. 126/08) objavlja za leto 2009JAVNI RAZPISza zbiranje predlogov za sofinanciranjeprogramov organizacij in društevna področju socialno-humanitarnih dejavnosti,ki jih bo Občina Vojnik sofinancirala izobčinskega proračuna za leto 20091. Predmet javnega razpisaPredmet razpisa je sofinanciranje programov organizacijin društev na področju socialno-humanitarne dejavnosti.2. Vsebina sofinanciranjaVsebina javnega razpisa je dodeljevanje finančnih sredstevza izvajanje neprofitne in prostovoljne dejavnosti izvajalcevna področju socialno-humanitarnih dejavnosti, ki ne sodijo vzakonsko obvezo, predstavljajo in zagotavljajo pa specifičnesocialne potrebe občanom, društvom interesnih in stanovskihdejavnosti občanov, njihovih združenj in zvez (v nadaljevanju:izvajalcev).Predmet javnega razpisa je delitev finančnih sredstev, ki jih naosnovi sprejetih programskih nalog izvajalcem zagotavlja ObčinaVojnik iz sredstev proračuna.OgledalO 12/68 22 12. december 2008

Uradni delPredmet tega razpisa niso sredstva, ki so namenjena zasofinanciranje:programov, ki jih posamezni izvajalci izvajajo kot redneprograme (zakonska ali pogodbena obveznost);investicij v prostore društev.3. Pogoji za prijavo na razpisNa razpis se lahko prijavijo predlagatelji, ki izpolnjujejonaslednje pogoje:da imajo sedež v Občini Vojnik ali izvajajo dejavnost naobmočju Občine Vojnik oziroma ne glede na sedež, če je programdela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane Občine Vojnik;da imajo zagotovljene kadrovske in organizacijske pogoje zauresničevanje načrtovanih dejavnosti;da imajo urejeno evidenco o članstvu;da vsako leto Odboru za družbene dejavnosti Občine Vojnikredno dostavljajo poročila o realizaciji programov in planaktivnosti za prihodnje leto.4. Okvirna vrednost sredstevOkvirna vrednost razpisa je 5.650,00 €.5. Kriteriji in merila za izbor projektov in programov ter zadodelitev sredstevOsnovni kriterij za sofinanciranje programov je natančen opisprograma, poročilo o porabljenih sredstvih za leto 2009 in številoobčanov Občine Vojnik, vključenih v programe. Poleg tega bokomisija pri izboru programov in projektov za sofinanciranjeupoštevala naslednje kriterije:program je usmerjen v preprečevanje, lajšanje ali zmanjševanjesocialnih stisk posameznikov ali skupin občanov, ima postavljenejasne cilje in izhaja iz potreb članov oziroma drugih uporabnikov,izvajanje programa pa je v interesu Občine Vojnik;program omogoča udeležencem lažje komuniciranje zokoljem (za primere, ko telesna okvara ali invalidnost onemogočaposamezniku, da bi se samostojno in enakovredno vključeval vvsakdanje življenje);reference izvajalca – program se izvaja že daljše časovnoobdobje oziroma izvajalec predlaganega programa že več letuspešno deluje na območju Občine Vojnik;realnost programa – metode dela, strokovna ravnanja in drugeaktivnosti v programu zagotavljajo dosego zastavljenega cilja;program je namenjen pomoči družinam in posameznikomizven organizacije;program vsebuje organizacije predavanj, delavnic in drugaizobraževanja za člane ali širšo okolico;program dopolnjuje dejavnosti javnih zavodov oziromavsebuje elemente javnih služb s področja socialnega varstva;sodelovanje prostovoljcev v izvajanju programa (možnostvključevanja prostovoljcev in njihovega usposabljanja).Za izpolnjevanje posameznega pogoja se dodeli programu do10 točk.Posebej se dodelijo točke glede na število članov oziromapredvideno udeležbo:a) do 20 članov – 5 točk,b) od 20 do 40 članov – 10 točk,c) več kot 40 članov – 15 točk,Upoštevajo se člani oziroma udeleženci, ki so občani ObčineVojnik.Posamezni program, katerega izvedba je v posebnem interesuobčine, se lahko dodatno točkuje v višini do 80 % doseženihtočk.6. Obdobje za porabo dodeljenih sredstevDodeljena proračunska sredstva za programe morajo bitiporabljena v letu 2009.7. Razpisni rokRok za oddajo prijav je do vključno 15. 4. 2009.Predlagatelji morajo prijave poslati s priporočenopošiljko ali jih oddati osebno na naslov: Občina Vojnik,Keršova 8, 3212 Vojnik. Šteje se, da je prijava prispelapravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijavoddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ureoddana v tajništvu Občine Vojnik.8. Vsebina vlog in način pošiljanjaVloga mora vsebovati:izpolnjene razpisne obrazce, ki jih po objavi razpisa interesentidobijo na sedežu Občine Vojnik, Keršova 8, 3212 Vojnik, ali naspletni strani www.vojnik.si ;dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so navedeni v temrazpisu;natančen opis programov;poročilo porabe sredstev za leto 2008 inplan dela za leto 2009.Prijave morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako »NEODPIRAJ – JAVNI RAZPIS SOCIALNO-HUMANITARNEDEJAVNOSTI 2009«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslovprijavitelja.9. Izid razpisaOdbor za družbene dejavnosti bo z odpiranjem prijav začelv roku osmih dni po roku za oddajo prijav, v prostorih ObčineVojnik. Odpiranje ne bo javno. Če se zaradi števila prejetih vlogodpiranje ne zaključi isti dan, se nadaljuje naslednji dan.Nepopolnih in nepravočasnih vlog Odbor za družbenedejavnosti ne bo obravnaval.O izidu javnega razpisa bodo predlagatelji obveščeni najkasnejev 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Občina Vojnik bo zizbranimi izvajalci sklenila pogodbo o sofinanciranju programovsocialno-humanitarnih dejavnosti po potrditvi predloga na sejiOdbora za družbene dejavnosti.10. Oseba občinske uprave, pooblaščena za dajanje informacijv zvezi z razpisomZainteresirane osebe lahko dobijo dodatne informacije v12. december 2008 23 OgledalO 12/68

Uradni delzvezi z razpisom v času uradnih ur pri referentki za družbenedejavnosti Barbari Mikuš, tel.: 7800-623 in 7800-620, e-naslov: druzbene.dejavnosti@vojnik.si.Benedikt Podergajs,župan Občine VojnikObčina Vojnik na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/98, 97/01, 110/02 in 15/03), 7. člena Pravilnikao sofinanciranju športa v Občini Vojnik (Ur. l. RS, št. 51/04),Odloka o proračunu Občine Vojnik za leto 2009 (Ur. l. RS, št.126/08) in Letnega programa športa Občine Vojnik za leto 2009objavljaJAVNI RAZPISza zbiranje predlogov za sofinanciranjeprogramov športa,ki jih bo Občina Vojnik sofinancirala izobčinskega proračuna za leto 20091. Predmet javnega razpisaPredmet javnega razpisa je sofinanciranje naslednjihprogramov:1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok.3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostniin vrhunski šport.4. Kakovostni šport.5. Druge dejavnosti:izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnihkadrov v športu;medobčinske in občinske športne prireditve;delovanje športnih društev in športnih zvez na ravni ObčineVojnik.2. Pogoji za pridobitev sredstev za sofinanciranje športnihprogramovNosilci in izvajalci športne dejavnosti morajo izpolnjevatinaslednje pogoje:- imajo sedež v Občini Vojnik ali so registrirane izključno naregijskem nivoju in vključujejo tudi občane Občine Vojnik;- imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje zauresničitev načrtovanih športnih aktivnosti;- imajo organizirano redno dejavnost in vadbo ter- so registrirani najmanj eno leto.3. UpravičenciNa razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnihprogramov:- športna društva;- zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva ssedežem na območju Občine Vojnik;- zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije,ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanjedejavnosti na področju športa s sedežem na območju ObčineVojnik,- zavodi za področja vzgoje in izobraževanja v ObčiniVojnik.4. Okvirna vrednost sredstevOkvirna vrednost razpisa je 43.288,00 €.5. Vsebina vlogeVloga mora vsebovati:- izpolnjene razpisne obrazce, ki jih po objavi razpisainteresenti dobijo na sedežu Občine Vojnik, Keršova 8, 3212Vojnik ali na spletni strani Občine Vojnik www.vojnik.si;- dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so navedeni v temjavnem razpisu;- natančen opis programov s seznamom udeležencev, krajemizvajanja programov in urnikom vadbe;- program mora biti finančno ovrednoten s planom stroškov innavedeni morajo biti viri sofinanciranja;- društva, gospodarske družbe, zasebniki in druge ustanovemorajo ob prijavi na razpis priložiti potrdilo o registraciji zaopravljanje športne dejavnosti.6. Rok in način prijave na razpisVloge za dodelitev sredstev morajo prosilci poslati spriporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov: Občina Vojnik,Keršova 8, 3212 Vojnik najkasneje do 15. 4. 2009. Šteje se, da jeprijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajoprijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddanav tajništvu Občine Vojnik.Prijave pošljite v zaprti ovojnici na naslov:OBČINA VOJNIK, Keršova 8, 3212 VOJNIK, s pripisom:»NE ODPIRAJ: JAVNI RAZPIS – ŠPORT 2009«. Na hrbtnistrani mora biti naveden naslov prijavitelja.7. Postopek obravnave prijavPrejete vloge bo obdelala in ocenila komisija, ki jo imenuježupan. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi kriterijevin meril Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vojnik.Nepravočasno vloženih vlog komisija ne bo obravnavala.Občina Vojnik bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbov 10 dneh po potrditvi predloga na seji Odbora za družbenedejavnosti.8. InformacijeOdbor za družbene dejavnosti priporoča, da se predlagateljiz vprašanji glede razpisa oziroma za pomoč pri izpolnjevanjuobrazcev v času uradnih ur obrnejo na referentko za družbenedejavnosti, Barbaro Mikuš, tel.: 7800-623 in 7800-620, e-naslov:druzbene.dejavnosti@vojnik.si.Benedikt Podergajs,župan Občine VojnikODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI PA POZIVATUDI ŠPORTNIKE POSAMEZNIKE, KI SO USMERJENI VKAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT IN IMAJO STALNOPREBIVALIŠČE V OBČINI VOJNIK, DA DO 15. 4. 2009ODDAJO SVOJE VLOGE.OgledalO 12/68 24 12. december 2008

Uradni delKRAJEVNA SKUPNOST VOJNIKČISTILNA AKCIJAObčina Vojnik obvešča, da bo občinska akcija ČIŠČENJA OKOLJA od ponedeljka, 23. marca, do vključno sobote, 28. marca2009, ko bo glavna akcija čiščenja. V akcijo se naj vključijo vsi občani naše občine, še posebej vsa društva, ki organizirano delajo nanašem območju, ter šole in vrtec. Akcijo bodo vodile krajevne skupnosti, zato bodite pozorni na obvestila v dneh pred 23. marcem inse vključite tam, kjer mislite, da je najbolj prav. V primeru slabega vremena bo čistilna akcija teden dni kasneje. Kontejnerska mestabodo objavljena naknadno na krajevno običajen način.VELIKI KONTEJNERJI:ČISTILNA AKCIJA 2009 – od 23. 3. do 28. 3. 2009KS VOJNIK 23. 3.–25. 3. 2009 26. 3.–28. 3. 2009- ARCLIN pri Kovač - IVENCA odcep za Male Dole28. 3. 2009na parkirišču od semaforja pri pokopališču proticerkvi (na desni strani)KS FRANKOLOVO 23. 3.–25. 3. 2009ČREŠNJICE pri Kračun28. 3. 2009v parku pri graščini FrankolovoKRAJEVNA SKUPNOSTFRANKOLOVOPODGORJE pri RibičKS NOVA CERKEV 23. 3.–25. 3. 2009 26. 3.–28. 3. 2009MALI KONTAJNERJI:LEMBERG pri avtobusnem postajališču23. 3.–28. 3. 2009NOVA CERKEV pri gasilskem domuSOCKA pri mostu (za trgovino)KRAJEVNA SKUPNOST NOVACERKEV23. 3. in 24. 3. 2009ARCLIN pri Svetel, Pot v LešjeRAZGOR pri Rečnik (trgovina)KONJSKO – igrišče25. 3. 2009BOVŠE – transformatorGLOBOČE – cesta v Dedni VrhCESTA v Šmartno – odcep Konjsko26. 3. 2009VIŠNJA VAS – KaplaVIŠNJA VAS kapela pri Jelen V.LEŠJE – odcep pri Kovač23. in 24. 3. 2009pri Vovk, Dol pod Gojko 10v križišču Lindek – Beli Potokpri Cirilu Pinter, Lipa 2025. 3. 2009pri Fijavž, Lipa 4pri Ločnikar, Stražica 14pri Operčkal, Lindek 1226. 3. 2009pri lipi v Bez. Bukovju št. 6pri Senegačnik, Rove 12pri Žerovnik, Frankolovo 1827. 3. 2009pri Škoflek, Rakova Steza 5pri Čretnik, Frankolovo 47/av križišču Dol-Briše, Dol 123. 3. 2009pri Cehner, Vizore 7pri mostu (kapeli) v Hrenovipri Kadilnik, Hrenova 2024. 3. 2009pri Ovčar, Homec 12pri Šilihovi kleti, Novakepri Zupanek, Novake 2125. 3. 2009pri Klinc, Zlateče 24pri Klinc, Landek 22pri Klinc, Vine 1126. 3. 2009pri Štokovnik, Socka 1/bpri Smrečnik, Čreškova 15pri Pogladič, Velika Raven 727. 3. 2009pri Majcen, Trnovlje 26pri Selčan, Selce 10pri Delčnjak, Trnovlje 1512. december 2008 25 OgledalO 12/68

Utrinki iz šole in vrtcaOTOK MODRIH DELFINOVV šoli smo za ekobralno značko prebraliknjigo Otok modrih delfinov. Knjigapripoveduje o deklici po imenu Karana, kije živela na otoku. Nekega dne ji je v bojuumrl oče, čez nekaj časa pa še njen mlajšibrat Rama. Karana se je odločila, da se bomaščevala divjim psom. Naslednji dan je spuščico zadela njihovega poglavarja. Pa seji je zasmilil, zato mu je pomagala, postalasta najboljša prijatelja in dala mu je imeRontu. Potem pa je čez nekaj dni prišlaladja in z njo beli možje. Karana in Rontusta odšla z njimi in srečno živela. Ko smoknjigo prebrali, je vsak narisal svojo risbicoo tem, kar si je najbolj zapomnil. Risbesmo predstavili v učilnici za angleščino.Knjiga je bila vsem zelo všeč.DARILCAPatricija Stermecki, 6. razred OŠFrankolovoPri razredni uri smo se odločili, dabomo naredili škatle, v katere bomo zanovo leto dali darila za starše. Odločilismo se, da bomo v šolo prinesli vsak svojoškatlo in okrasne prtičke. Najprej smo vzeličopiče in jih namočili v posebno lepiloza servietno tehniko. Potem smo en delprtička položili na škatlico in pomazali zlepilom. Na vseh delih smo naredili enako,dokler ni bila škatlica polepljena s prtički.Potem smo jih dali sušiti. Imeli smo zelolepa darilca.JUTRANJE PRESENEČENJENeko jutro nas je v 4. razred prišlaobiskat starejša učiteljica. Najprej se namje predstavila, saj je nekateri niso poznali.Povedala nam je, kako je poučevala, kakšnapravila so bila takrat, kako so bili učiteljistrogi in kakšne kazni so dajali otrokom.Zastavljali smo ji veliko vprašanj. Na čistovsa vprašanja nam je lepo odgovorila.Povedala nam je tudi, kako je bilo, koje začela hoditi v šolo. V enem razreduje bilo veliko učencev in en sam učitelj.Imeli so lesene klopi. Uporabljali so črnotablo z belo kredo. Redko so uporabljalibarvne krede. Najboljše učence so vpisaliv zlato knjigo, neuspešne učence pa v črnoknjigo.Da nas je gospa Hedvika obiskala, jebilo veliko presenečenje za vse učencenašega razreda. V imenu učencev sta seBlaž in Maruša poslovila od nje z lepobesedo in s simbolnim darilom. Bilo je reslepo.Sara Pšeničnik, 4. razred OŠ FrankolovoMLADINSKI PEVSKI ZBOROŠ VOJNIK V BOŽIČNEM INNOVOLETNEM ČASUV prvih prazničnih dneh mesecadecembra je šolski Mladinski pevskizbor najprej pripravil koncert za delavcenaše šole, takoj zatem pa še za starše inostale obiskovalce. Zapeli smo domače intuje božične pesmi. Petje smo popestriliz različnimi glasbili in instrumenti. Nadrugem koncertu se nam je pridružil Moškipevski zbor KUD Franceta Prešerna Vojnik,ki ga tudi vodi naša zborovodkinja EmilijaBARVICA Kladnik Sorčan. Zapeli so kolednice.Na začetku januarja smo devetošolkezapele na županovem sprejemu zasodelavce občine, društev in krajevnihskupnosti. Nastopale smo z venčkombožičnih pesmi, skupaj s pevko KlavdijoWinder, ki je zaposlena na naši šoli, pasmo zapele znano pesem Dan ljubezni.Od 16. do 18. januarja so člani zboraodšli na intenzivne pevske vaje v vasGorenje nad Zrečami. Tam smo združiliobilico petja, druženje ter različne igre inzabavo na snegu.Zadnji nastop našega zbora pa je bil nasvečnico, prepevanje božičnih pesmi medmašo v cerkvi Svetega Jerneja v Vojniku.Naše petje je bilo vsakič nagrajeno zaplavzi in s pohvalami. Ker pa smo medintenzivnimi pevskimi vajami pripraviliže nov program, se bomo z njim kmalu zveseljem predstavili.Urška OprčkalHana Šlaus, 6. razred, OŠ FrankolovoOgledalO 12/68 28 12. december 2008

Utrinki iz šole in vrtcaNa koncu sveta je ...Učenci 4. razreda so po obravnavi pesmiNika Grafenauerja Kaj je na koncu svetapoustvarjali. Sara Pšeničnik je spesnilaprav zanimivo besedilo.»Kaj je na koncu sveta,«so tuhtali otroci.»Na koncu svetaje pesnik doma,je pesem napisalin v koš jo zabrisal,«je rekla Anja.»Ne,« je rekel Jani,»na koncu svetaživi teta Rička,ki je pravkarpeljala fička.«»Na koncu svetaživi lepa mačka,ki jo močno boli tačka,«je rekel Rok.»Ni res,«je rekel Martin,»na koncu svetaje vojna.Bo vojna minila,se bo sreča vrnila.«»Na koncu svetaje en velik zvonec,ki naznanja zgodbe konec,«so rekli vsi ostali skupaj.Sara Pšeničnik, 4. razred OŠ FrankolovoOŠ VOJNIK NA DRŽAVNEMTEKMOVANJU V KOŠARKIOŠ Vojnik je v tem šolskem letu edinašola, ki ji je uspelo v obeh kategorijah pritiv finale področnega prvenstva v košarki.Tako so, starejši dečki kot tudi deklice,postali občinski podprvaki. V finalupodročnega prvenstva pa so dečki osvojili4. mesto in tako zaključili s tekmovanjem.Deklice smo bile uspešnejše in se uvrstilev četrtfinale državnega prvenstva, kjersmo zopet presenetile z uvrstitvijo nanadaljnje tekmovanje. Polfinalna tekmaje načrtovana za mesec marec. Deklice siželimo uspeha in vneto treniramo!Ne smemo pa pozabiti še na mlajšedeklice in dečke, ki so v januarju začeliigrati v medobčinskem prvenstvu. Takoeni kot drugi so se uvrstili v finale.OŠ VOJNIK V ŠKLV prejšnji številki Ogledala smoobjavili spodbudne rezultate prvega delatekmovanja v ŠKL-ju, sedaj pa so znaninovi, nadvse presenetljivi in navdušujoči.Tekma OŠ Vojnik proti OŠ LivadaVelenje se je končala z rezultatom 64 :42. Potem pa je bila povratna tekma z OŠLivada malce zahtevnejša in smo po zeloborbeni igri izgubili z rezultatom 37 : 28.Proti OŠ Šentjur smo ponovno zmagali,ampak sedaj še z večjo razliko 36 točkoz. 71 : 35. S temi rezultati smo uvrščenivisoko na lestvici v naši skupini in smo sekot prvi nosilci uvrstili v četrtfinale ŠKLtekem.Sedaj smo v ožjem krogu favoritovza končno zmago. Med ekipami, ki so seneposredno uvrstile, je tudi ekipa iz OŠDraga Bajca Vipava, ki je bila izžrebana kotnaša nasprotnica v nadaljnjem tekmovanju.Upamo na uspeh!Urška Oprčka, 9. r.OBVESTILOJavni zavod Zdravstvenega doma Celje obvešča, da se s 1. aprilom 2009 ukinejoredne dopoldanske ambulante v ZP Vojnik in Štore. Vsa nujna medicinska pomoč,pediatrična ambulanta, šolska ambulanta in laboratorij pa se bodo izvajali v ambulantahZD Celje. Nujna medicinska pomoč 24 ur dnevno, pediatrična in šolska ambulanta paod 7. do 12. ure v soboto dopoldan. Obseg dela v ZP Vojnik in Štore se ne bo zmanjšal,saj se bo podaljšal ordinacijski čas med tednom od ponedeljka do petka na računrednih sobotnih ambulant.12. december 2008 29 OgledalO 12/68

IntervjuLjudje ki jih obiščemo ko je najbolj hudoPrim. asist. Jana Govc – Eržen, dr.med. se je rodila leta 1957 v Preboldu.Obiskovala je 1. Gimnazijo v Celju in leta1981 diplomirala na Medicinski fakultetiv Ljubljani. Specialistični izpit iz splošnemedicine je opravila leta 1991. Od diplomedalje je zaposlena v JZ Zdravstveni domCelje, od leta 1995 dela kot predstojnicain specialistka splošne medicine vZdravstveni postaji Vojnik-Dobrna.Vaše delo je zelo obsežno in zanimivo. Sčim vse se ukvarjate?Od leta 1991 sem vključena kotmentorica v procese izobraževanjaštudentov, sekundarijev in specializantovdružinske medicine. Sem članica Upravnegaodbora Združenja zdravnikov družinskemedicine. Redno sodelujem kot vabljenapredavateljica na strokovnih srečanjihza zdravnike in objavljam strokovneprispevke. Leta 2006 sem organizirala prvostrokovno srečanje družinskih zdravnikovv Celju, ki nosi naslov Staroste splošnemedicine v celjski regiji, Majhnovi dnevi.Organiziram učne delavnice za mentorjev družinski medicini. S strani Zdravniškezbornice Slovenije sem imenovana zanadzorno zdravnico in članico izpitnekomisije na področju družinske medicine,od leta 2004 dalje sem članica Upravnegaodbora za osnovno zdravstvo Zdravniškezbornice Slovenije.Posebno področje vašega dela jeposvečeno žilnim obolenjem. Kakšni soprojekti vašega dela?Delujem na področju promocijezdravja, leta 2002 me je minister za zdravjeimenoval za nacionalno koordinatorkona področju preventive srčno žilnihobolenj. Sodelovala sem pri pripravi inizvedbi Nacionalnega programa primarnepreventive na področju bolezni srca inžilja ter pri izobraževanju kadrov, ki taprogram danes uspešno izvajajo. Izvedlasem številna predavanja, projekte inmedijske aktivnosti na tem področju(»Živimo zdravo«, »Hujšajmo zdravo«,»Slovenija v gibanju«, »Promocijauživanja sadja in zelenjave«...), sodelujemkot spletna svetovalka za mlade v projektu.Zaradi strokovnih dosežkov mi je leta2004 minister za zdravje podelil nazivprimarijka.Ste predsednica organizacijskega odboraZdravniškega društva Celje in aktivnačlanica združenja za boj proti raku dojk– Europa Donna.Sem aktivna članica Zdravniškegadruštva Celje in kot predsednicaorganizacijskega odbora za izvedboValčkovega plesa Celjskega zdravniškegadruštva že vrsto let organiziram odmevendružabni dogodek v Celju. Od ustanovitveslovenskega združenja za boj proti raku dojk– Europa Donna aktivno delujem v njegovemupravnem odboru, kjer si prizadevam zauveljavitev programa za zgodnje odkrivanjeraka dojk ter poudarjam pomembnostzagotavljanja enakih možnosti za zgodnjeodkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo zavse bolnike. Moja zamisel se je uresničilaz dražbo rožnatega hladilnika in s temsmo pomagali pri zagotovitvi pomembnihsredstev za nakup CT-aparata za celjskobolnišnico, ideja je že prestopila slovenskemeje in podobna dražba se je v letošnjemletu uspešno izvedla na Hrvaškem.Kakšno je vaše mesto na političnempodročju?Na lokalnih volitvah leta 2006 sem bilana listi LDS izvoljena kot svetnica v Mestnisvet občine Celje, sem podpredsednicaOdbora za družbene dejavnosti in članicaOdbora za kmetijstvo Mestne občine Celje.10. januarja 2007 sem bila z veliko večinoglasov izvoljena za predsednico MO LDSCelje.S svojim delom in z dosedanjimiprizadevanji ste dokazali, da postavljatev ospredje skrb za človeka in skrb zakakovost njegovega življenja, za izboljšanježivljenjskih razmer za vse skupine ljudi, panaj si bo to izboljšanje razmer v okolju, vkaterem živijo ali delajo, izboljšanje razmerv medsebojnih odnosih, predvsem pa skrbza zagotavljanje pomoči najbolj občutljivimskupinam. Na vaše uspešno in vsestranskodelo pa prav gotovo vpliva tudi družina.Poročena sem z zdravnikom –epidemiologom, državnim sekretarjemna Ministrstvu za zdravje, prim. doc. dr.Ivanom Erženom, s katerim imava hčerkoŽivo in sina Tineta.Ste vodja ZP Vojnik – Dobrna. Kaj vse steopravili v zadnjem času?Zavedam se, da za bolnike nipomemben samo zunanji videz našeustanove, za katerega sem se v vseh letihsvojega delovanja v ZP izjemno trudila,ampak predvsem strokovnost, prijaznost inučinkovitost zaposlenih.V ZP Vojnik smo v zadnjih letihuspeli prenoviti fasado, zamenjati oknana celotnem poslopju, preuredili smolaboratorij. Zaradi naše skrbi za boljzdravo okolje smo v lanskem letu prešli naogrevanje stavbe s plinom in v ta namenuredili novo kotlovnico.V letošnjem letu smo ob obnovi vhoda vZP pridobili tudi dvigalo. Na to investicijosem še posebej ponosna, saj bodo sedaj lahkovsi težko gibljivi bolniki prišli do svojegazdravnika, zobozdravnika, fizioterapevta inoptika v prvo nadstropje.Zagotovili smo ustrezne prostore zaarhiv, za patronažno službo in predavalnico,v kateri zagotavljamo izvajanje zdravstvenovzgojnihdelavnic za naše bolnike.Oskrbljeni smo z vsemi sodobnimimedicinskimi aparaturami, ki jihpotrebujemo za izvajanje zdravstveneoskrbe bolnikov v ambulanti in na terenu.Skrbimo za stalno strokovno izobraževanjevseh zaposlenih, saj lahko le na ta načinOgledalO 12/68 30 12. december 2008

zagotavljamo najboljše zdravstveno varstvoza naše bolnike. Smo učna ustanovaza študente Medicinske fakultete inspecializante družinske medicine.Kakšna je vizija dela tega ZP?V letošnjem letu načrtujemo zamenjavoazbestne strešne kritine ter postopnoadaptacijo ordinacij ter čakalnic, da bodobolniki prihajali v prijaznejše in bolj zdravookolje. Načrtujemo nakup novega EKGaparata,da bomo tudi na tem področju vkoraku s časom.Vsi zdravniki v naši ustanovi imajovpisanih več bolnikov, kot jih predpisujeplačnik zdravstvenih storitev in prav zaraditega so izjemno obremenjeni. Želimozaposliti še enega zdravnika, vendar dosedaj nismo bili uspešni, saj se na številnerazpise ni prijavil noben zdravnik.Imate zelo veliko dela. Ali vam ostane šekaj prostega časa za hobije?Pri vseh obveznostih, ki sem si jihnaložila, mi v zadnjem času časa za hobijekar zmanjkuje. Zadnje čase se velikoukvarjam s svetovanjem o zdravem načinuprehranjevanja in zdravem hujšanju.Zelo rada potujem v tople kraje in kerje mediteranska hrana zdrava prehrana,uživam v odkrivanju okusov te hrane. Zvsakega potovanja prinesem kakšno novozamisel. Zelo rada kuham za moje bližnjein prijatelje, najraje zelenjavo in dobrote izmorja.Rada zaplešem s svojim soprogom, a leče je glasba dobra, najraje se vrtiva v ritmihvalčka, sambe in rumbe. Čeprav je letostakšna zima kot je že dolgo ni bilo, pa semutegnila samo enkrat smučati na Rogli.Hvala za vašo požrtvovalnost. Velikodobrih idej, uspešnega dela in vsaj maloprostega časa vam želim.Milena JurgecVERIFIKACIJA IN CERTIFIKATISO 9001TRANSFUZIJSKEGA CENTRASPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJEV skladu z določili Zakona o preskrbis krvjo in z vsemi ostalimi pravnimi akti spodročja transfuzijske dejavnosti je Splošnabolnišnica Celje v začetku maja 2008na Javno agencijo Republike Slovenijeza zdravila in medicinske pripomočkenaslovila vlogo za izpolnjevanje pogojevza opravljanje dejavnosti preskrbe s krvjoin s tem za pridobitev dovoljenja za deloTransfuzijskega centra. V začetku junijaje agencija opravila nadzorstveni pregled,pred nekaj dnevi pa našemu centruizdala Odločbo in s tem dovoljenje zaopravljanje dejavnosti preskrbe s krvjokot javne službe, v dosedanjem obsegudela in na dosedanjih lokacijah. Pregled jezajemal od Poslovnika kakovosti, kadrov,dokumentacije o postopkih, aparaturah inopremi do prostorov ter vseh postopkovdela.Med aktivno pripravo na verifikacijo inpri vzpostavljanju sistema kakovosti se jeTransfuzijski center oprl na standard ISO9001, zato je bila logično nadaljevanje tudipridobitev certifikata. Po notranjih je bilakonec julija izvedena še zunanja presoja.Njun rezultat je certifikat kakovosti postandardu ISO 9001:2000.Verifikacija Transfuzijskega centraje veliko priznanje strokovnemu inorganizacijskemu delu naših strokovnjakov,hkrati pa prinaša pomembno neodvisnostnaše bolnišnice pri preskrbi s krvjo odZavoda RS za transfuzijsko medicinoLjubljana ali Centra za transfuzijskomedicino UKC Maribor.Celjski Transfuzijski center namrečže dolga desetletja odlično sodeluje skrvodajalci. V času, ko druge regije beležijoupad števila ljudi, ki darujejo svojo kri, v našita pripravljenost krvodajalcev ostaja enakaoziroma še narašča. Zato naj bo ta zapis ostrokovnem dosežku naših strokovnjakovhkrati iskrena in velika zahvala vsem, kinam s svojimi dejanji, pripravljenostjo inrazumevanjem omogočajo, da to dejavnostlahko uspešno opravljamo in svojimpacientom samozadostno zagotavljamokri, ko jo potrebujejo.12. december 2008 31 OgledalO 12/68

Pisma bralcevUredništvo objavlja pisma bralcev posvoji presoji in v skladu z uredniškopolitiko, razen ko gre za odgovore inpopravke v skladu z Zakonom o medijih.Dolžina naj ne presega 30 vrstic, daljšeprispevke avtomatično zavrnemo. Dabi se izognili nesporazumom, morajobiti pisma podpisana in opremljenas celotnim imenom, naslovom intelefonsko številko avtorja, na katerolahko preverimo njegovo identiteto. Vglasilu pismo podpišemo z imenom in spriimkom avtorja.SPOŠTOVANI GOSPODUREDNIK!Sem redni bralec glasila »Ogledalo«Občine Vojnik in ko sem v rubrikiOdmevi prebral odgovor župana na pismosvetnikov stranke SDS, sem bil presenečen.Osredotočil se bom zgolj na del županovegaodgovora, glede izvedbe semaforiziranegakrižišča pri obrtno-poslovni coni v Arclinu,kjer g. župan poudarja, da je bila izdelanaprometna študija neodvisnega podjetja,na podlagi katere je Direkcija RS zaceste dala pozitivno soglasje k projektu.Iz županovega odgovora je bilo poprometni študiji ugotovljeno, da je izvedbasemaforiziranega križišča primernejšakot krožišče. Seveda me kot relativnodobrega poznavalca prometa in prometneinfrastrukture čudi takšna izjava g. župana,ki je v nasprotju z javno zapisanimi inobjavljenimi ugotovitvami Direkcije zaceste RS.Namreč krožna križišča oziromakrožišča so se v zadnjih letih v Slovenijitako uveljavila, da jih je trenutno vslovenskem cestnem omrežju že več kot100. Kar se tiče prometne varnosti, sokrožišča zelo dobrodošla, ker omogočajovisoko raven prometne varnosti, manjšečakalne čase, nižjo raven hrupa in manjizpustnih plinov, posledice morebitnihprometnih nesreč so manjše, hkrati pa jeprometna pretočnost takih križišč znatnovečja od semaforiziranih. Raziskave so bileopravljene na vseh policijskih upravah RSskupaj z drugimi tovrstnimi institucijami,katere so potekale in so bile že zaključene,vendar vedno znova potekajo in se jenesporno ugotovilo, da se je tam, kjer sobila prej klasična semaforizirana križiščain so sedaj preurejena v krožna, številoprometnih nesreč zmanjšalo celo do 50%, število poškodovanih za okoli 75 %,sorazmerno manjše pa so bile tudi materialnein imaterialne posledice teh nesreč, kar nizanemarljivo za gospodarstvo.Ne smemo pa mimo dejstva, da sobila krožišča med izvajalci in uporabnikiizredno dobro sprejeta in v zadnjih štirihletih po uveljavitvi krožišč ni bilo vslovenskih krožiščih niti ene prometnenesreče, ki bi imela za posledico smrtnožrtev ali težko telesno poškodbo.V konkretnem primeru ne bi polemiziralz nikomer, najmanj pa z g. županom insvetniško skupino, zakaj ni v križiščuna Arclinu zgrajeno krožišče. Verjetnozaradi pomanjkanja prostora ali mordanižjih stroškov, ki so pri izgradnji krožiščvišji od semaforiziranih; zagotovo je, dastroka na nivoju občine ni sodelovala priizdelavi in nadzoru tega projekta, kakortudi pozneje ni bila vključena pri izgradnjisemaforiziranega križišča v Arclinu, kljubtemu da se je s strani občinskega sveta insvetniških skupin opozarjalo na napakein pomanjkljivosti ter poznejše posledice,vendar so ta opozorila obšla ušesa najboljodgovornih v občini.V sodelovanju Direkcije za ceste RS sSPV na področju države je bila naročenatudi posebna študija, s katero se je želelougotoviti, kakšna je možnost uvedbeklasičnih in alternativnih tipov krožnihkrižišč v slovenski prostor in je analizapokazala naslednje:Da vozniki pri uvozu v krožišča vsopozornost namenijo prihajajočim vozilomin pogosteje spregledajo pešca na prehoduza pešce in ga izsilijo.Prednost krožišča je, da si vozniklahko preprosto izbere smer, iz katere jepripeljal, oziroma vstopil itd.Pomembna je hitrost vožnje z vozilomv krožišču, katera je odvisna od izvedbepriključnih cest, vendar smejo bitizgrajena le tako, da ne presežejo hitrostipreko 35 km/h, diametralno nasprotnood semaforiziranega križišča, kjer seustvarjajo nepotrebni pojemki in pospeškiter podaljšujejo nepotrebni potovalni čas.Menim, da večina drugih občin slediuvedbi običajnih krožnih krožišč, kiupravičujejo pričakovanja uporabnikov.Glede na prometno varnost osebno upam,da bodo trenutne prometne razmere vpričakovanju prometnih novosti tudi napodročju Občine Vojnik dobile svoj časin prostor ter streznitev odgovornih, sajsedanja gostota prometa vsakodnevno vsebolj trka na vest vodilnih ljudi v ObčiniVojnik, da se začne nova revolucija vprometu.Pomembno je, da smo vozniki pozornipred vstopom v krožno križišče, da sepravilno in pravočasno razvrstimo in dapri vstopu ne vključujemo smernikov, prizapuščanju krožišča pa je vklop desnegasmernika obvezen. Kjer so zgrajena ‘turbo’krožišča (tujina), je menjava prometnihpasov prepovedana.Z ozirom na medsebojno obtoževanje,če sem ga pravilno razumel, lahko brezpreudica zaključim in rečem: »Le rečemčevlje sodi naj kopitar.«Lep pozdrav, Jože KocmanSTRANKA SDS ZNA TUDIKAZNOVATI!Po zadnjih lokalnih volitvah sem bils strani SDS predlagan v občinski Odborza družbene dejavnosti z obrazložitvijostranke, da naj bi v omenjenem odboru sedeliljudje, ki so nekaj naredili za dobrobit našedružbe in da med te sodim tudi jaz, ki semnaredil v naši občini že marsikaj družbenokoristnega.Z veseljem sem prevzel mestov odboru in bil celo njegov podpredsednikin se tudi redno udeleževal sej omenjenegaodbora. Družbene dejavnosti me zanimajo,še posebno pa kultura, v kateri vidim v našiobčini veliko možnosti in izzivov.Pa so prišle lanske volitve za poslancev državni zbor. Dva meseca pred volitvamime pokliče dr. Jože Duhovnik, ki je takratustanavljal novo stranko KDS, in mipove, da me bo predlagal za kandidatana volitvah. Z omenjenim gospodom,ki ga zelo spoštujem, se že dalj časapoznava in sva že prej sodelovala napodročju kulturne izmenjave. Ker tudion ceni moje delo in dobro pozna mojeaktivno sodelovanje na področju kulture inturizma tudi izven meja naše občine, me jepredlagal kot primernega kandidata KDSna parlamentarnih volitvah. Ob povabiluv novo stranko sem bil presenečen intudi skeptičen, kajti tako na hitro se noveOgledalO 12/68 32 12. december 2008

Pisma bralcevstranke ne da pripeljati tako daleč, da bibila stranka prepoznavna in da bi prišla vparlament. Ker je pa bil to zame določenizziv, sem kandidaturo podpisal in zgodileso se volitve, ki so dale rezultat po mojihpredvidevanjih.Po volitvah pa zatišje pred nevihto!?Kar naenkrat zaradi »greha«, ki sem gastoril, nisem bil več primeren s straniSDS za člana družbenih dejavnosti inso me enostavno izločili iz omenjenegaodbora. Mojo razrešitev so obravnavalicelo na seji občinskega sveta, dne 18. 12.2008, pod točko 8. dnevnega reda in me napredlog Komisije za mandatna vprašanja,volitve in imenovanja razrešili članstva vomenjenem odboru. Ne »jočem« zaraditega in ne obsojam omenjene komisije, sajjo vodi gospod, ki ga spoštujem. Obsojampa politiko SDS, ki lahko prelevi enegačloveka iz primernega v neprimernegakar čez noč in ji ni mar za moj prispevekh kulturnim vrednotam v naši občini, kipa mi s tem »kaznovanjem« niso bileporušene. Trudil se bom, da bom še večprispeval k temu in da bo moje delo na tempodročju nad politiko stranke, katere člansem bil do današnjega dne in ji zato zaradisvojih drugačnih pogledov na vrednotez jutrišnjim datumom vračam članskoizkaznico.NAMENITEV DELADOHODNINEJože ŽlausZopet smo pred zaključkom poslovnegaleta in že je pred nami ponovna dohodninskanapoved.Kakor vam je znano, po Zakonu odohodnini lahko pol odstotka vašedohodnine namenite kakšni družbenokoristni ustanovi (eni ali več). To zavas ne predstavlja dodatnega stroška,ampak ga bo država namenila odvaše dohodnine, ki jo boste v vsakemprimeru plačali, po vašem namenubo namenila pol odstotka tistemu,kateremu boste določili določenodstotek. Med njimi se nahaja tudinaše Prostovoljno gasilsko društvo Vo j n i k in se priporočamo.Priporočamo Vam, da izkoristiteto priložnost, ki vam jo daje država innamenite nekaj teh sredstev tudi našemudruštvu. Zbrana sredstva bomo porabiliza nakup dotrajanega gasilskega orodja inopreme ter obnovo cisterne Creina, ki jouporabljajo krajani za prevoz pitne vode.ID. št.: 06000-0007606651PGD VOJNIKV nadaljevanju vam posredujemoskrajšano navodilo za namenitev deladohodnine za donacije.V skladu s 142. členom Zakona odohodnini – Z Doh-2 (uradni list RS,št. 117/06, 10/08, 78/08), lahko davčnizavezanec – rezident zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po tem zakonuod teh dohodkov, ki se vštevajo v letnodavčno osnovo, nameni za financiranjesplošno – koristne namene.Davčni zavezanec lahko posameznemuupravičencu nameni 0,1 %; 0,2 %; 0,3 %;0,4 % ali 0,5 % dohodnine, seštevek vsehpa ne more presegati 0,5 % dohodnine.Davčni zavezanec lahko poda zahtevoza namenitev kadar koli prek sistema e-Davki na spletni strani http://edavki.durs.si pisno ali ustno na zapisnik pri davčnemorganu. Davčni organ upošteva veljavnezahteve, s katerimi razpolaga na dan 31.decembra preteklega leta, za katero sedohodnina odmerja. Tako podana zahtevavelja do trenutka, ko davčni organ prejmenovo zahtevo ali preklic zahteve. Če seboste odločili za donacijo našemu društvu,so vam podrobnejše informacije na voljov društvu.Se priporočamo in lepo pozdravljeni!predsednik PGD Vojnik,Jože KocmanPOSREDNIŠKA PRODAJA VOZIL12. december 2008 33 OgledalO 12/68

Novoletni sprejemNOVOLETNI SPREJEM PRIŽUPANU NA OŠ VOJNIKZa nami je sen božične noči inodhajajoči koraki Silvestrovega večera!Ostalo je tisoče izrečenih želja in upanjeza prihodnost. Ostali so iskreni in manjiskreni stiski rok, ostale so v prihodnostzapisane želje.preživeti v tej neusmiljeni konkurenci.Kljub težavam vas je v Občini Vojnikveliko med uspešnimi, veliko tudi takšnih,ki vam niso tuji niti domači niti evropskitrgi. Tudi mnogi kmetje so odličnoopremljeni in povezani ter z neomajnoljubeznijo do domače zemlje pričakujejoizzive časa.Ob vseh finančnih grožnjah, ki jih jeskupnega dela, govorijo tudi o dobrikomunikaciji z državo oz. ministrstvi. Leto2008 bo zato zapisano z velikimi črkami vzgodovino Občine Vojnik.Ob novem letu so me novinarjivečkrat vprašali, po čem si bom zapomnilodhajajoče leto. Če smo se v preteklostipohvalili z novimi šolami, s komunalnimidobrinami, z vrtcem, se letos lahkopohvalimo s poplavnimi ukrepi, s sanacijovodotokov po poplavi, s projekti, ki sosofinancirani z evropskim denarjem. Vsi tiprojekti so zbrali do sedaj največ dodatnegadenarja ob proračunu za preteklo leto.Toda ta svet je od nas vseh, vsi smotesno povezani in odvisni eden od drugega.Enkrat nam je boljše, drugič malo slabše.Prihajajo verjetno časi, ko si bomo moralivsi povezani prizadevati za boljši jutri,še bolj kot smo to delali doslej, tako mina občini, obrtniki, podjetniki, kmetje,delavci, ... kajti mnogi od naštetih seže danes sprašujejo kako naprej, kakoprineslo preteklo leto, pa vendar vemo,da se naši otroci pripravljajo na življenjev dobrem vrtcu in odličnih šolah, damnogi delujete in vodite odlična društva,organizacije, družine in združenja ter steseveda pozitivno misleči ljudje. Da našezdravstvene inštitucije kolikor se le dadobro skrbijo za nas.Pogledi nazaj govorijo o presežkihPreteklo leto je tudi na družbenemin društvenem področju postreglo spresežniki:1.Največji uspeh društvene povezanostije novozgrajeni planinski dom priTomažu.2.Ob bok temu uspehu lahko damogostovanje MPZ Antona Bezenška sFrankolovega v Kanadi in ZDA3.V Novi Cerkvi so uprizorili prvoopereto po mnogih letih in z njo uspešnonastopili.4.Nogometaši so zaključili ligo, ki jepritegnila veliko število sodelujočih.5.Košarkarski klub pomaga Osnovnišoli Vojnik, ki uspešno tekmuje v ŠKL.6.SD Vizore je po večletnem napornemdelu dobilo državnega prvaka v smučarskihskokih.7.Godba je gostovala na otoku Rabu,rogisti so se vrnili iz Avstrije z odličnoplaketo.8.Gasilci prinašajo domov pokale znajvečjih tekmovanj in vsako leto dodajajok urejenosti svojih gasilskih domov.9. Mnoga društva sama prirejajoodlične prireditve in mnoga skrbijo zaohranjanje narave, nas varujejo prednaravnimi in drugimi nesrečami. Mnoganas tudi razveseljujejo z organiziranjemgostovanj tujih skupin in skrbijo za dobropočutje mnogih naših občanov, še posebnostarejših.10. Župnije so z organiziranim in tudiprostovoljnim delom obnavljale cerkvenein druge stavbe, na Frankolovem sedviguje nov zvonik.11. Ranč Kaja in Grom je postalAmbasador center za živali za Slovenijo.12. Ohranili smo stike s tujino intudi kot občina organizirali zanimive inkvalitetne dogodke.OgledalO 12/68 34 12. december 2008

Novoletni sprejemLepo pozdravljeni na naši šoli. Zelosmo veseli, da je letošnji novoletni županovsprejem pri nas. S tem na nek načindokazujemo, da je sodelovanje med občinoin šolo vzorno, da se naše delo prepletana vseh ravneh, od prireditev, čistilnih inzbiralnih akcij, do skrbi za odlične pogojedela otrok in učiteljev na matični in vsehpodružničnih šolah.Na eni od številnih decembrskihprireditev mi je gospod župan omenil, damu je zelo hudo, ker zaradi varčevanja nebo novoletnega sprejema pri njem. Najboljga je obremenjevalo dejstvo, da se ne bomogel osebno in javno zahvaliti vsemtistim, ki s svojim delom prispevajo kugledu in uspešnosti Občine Vojnik.Ker iskreno spoštujem delo gospodažupana in vem, da brez njegovega elana invztrajnosti ne bi imeli nove šole v Socki,krasnih prostorov v Vojniku, dvorane v NoviCerkvi in čez leto ali dve nove telovadnicepri matični šoli, sem mu predlagala skupnoakcijo: občina plača živila za pogostitev,za pripravo, organizacijo in program paposkrbimo mi.In tako smo tu. Potrudili smo se, da bivam bilo prijetno. Gospod župan, štejemosi v čast, da je vaš sprejem pod našo streho.Hvala za vse, kar ste dobrega storili zanas kot župan in v prvi vrsti kot človek inprijatelj.Majda Rojcin Bolnice Vojnik, hvala predsednikikulturnih, športnih in turističnih društevin predstavniki turizma na kmetijah,hvala duhovniki in ravnatelji, predsednikisvetov KS-ti in občinski svetniki, hvalapredstavniki karitativnih dejavnosti insodelavci v civilni zaščiti, hvala gasilci inpredstavniki borčevskih organizacij, hvalapredsedniki občinskih odborov političnihstrank in vseh drugih društev, družin inorganizacij za vaš prispevek k uspešnostiobčine. Zahvala tudi medijem ter urednikuOgledala, glasila naše občine.Ob koncu vam vsem iskreno želim vsedobro!Beno PodergajsOb koncu bi rad poudaril, da naštetadejanja, ki jih je še mnogo več, govorijo vdobro vseh nas. Če k temu materialnemuin duhovnemu dodamo v letu, ki smo gazačeli, še večji kanček človeškega, je tovsebina, ki naj zaznamuje leto 2009.Zato hvala občinski nagrajenci –prejemniki različnih priznanj, podjetnikiin obrtniki, predstavniki Špesovegadoma, Zdravstvenega doma, Lekarne12. december 2008 35 OgledalO 12/68

DruštvaFRANKOLOVSKI PEVCI VKANADI IN ZDANa začetku je vse skupaj bila le šala,ko je nekdo izmed pevcev moškega zboraProsvetnega društva Antona BezenškaFrankolovo na vprašanje, kam gremo»vandrat« naslednje leto, izustil: »VKanado.« Sprva čudna ideja je resno načelamožgane nekaterih pevcev, postopomaje zorela in prerasla v načrt. Dobro letointenzivnih priprav je bilo tudi letonapetih pričakovanj, začinjenih s pridihomnegotovosti, ali bomo tako velik projektsposobni uresničiti in kako. Navezavastikov s Slovenci v Kanadi, izbira potovalneagencije in relacije potovanja je bila šekako odgovorna naloga za organizatorjena tej in oni strani luže.In tako smo v začetku septembra lanispakirali kovčke in se podali velikimdoživetjem naproti, najprej do Dunaja.Pot čez Atlantik je imela za velikovečino oznako »prvič«, zaradi česar se jenekaterim kljub izredno mirnemu poletudvigal adrenalin. Po dobrih devetih urahsmo pristali na tleh največjega kanadskegamesta, Toronta. Že prvi dan smo ugotovili,da smo prišli v deželo številnih jezer in»presežnikov«, saj smo se podali na glavnoturistično točko Kanade, na 553 m visokstolp CN-tower. Mesto in zaledje smoobčudovali v večerni panorami, v vrtljivirestavraciji visoko v zraku pa smo doživelipravo »slow food« večerjo, čeprav bi nampo zeloooo dolgem dnevu bolj kot večerjaprijala postelja.V petih dneh, ki smo jih odmerili Kanadi,je imelo glavni poudarek gostovanje pritam živečih Slovencih. Za začetek so našifantje in Trio Majnik odpeli in odigralikrajši koncert v slovenskem Domu starejšihLipa v Torontu. Spomini varovancev sozatavali v mlada leta, v matično domovinoin orosilo se je prenekatero oko. Bilo jelepo, ganljivo, v očeh nepoznavalca celožalostno. Celovečerni koncert v CentruSlovenija v Torontu je verjetno v vsehnas pustil poseben pečat. Dvorano je vesvečer preveval slovenski duh, domačapesem ter ganljivi recitali in misli našihmoderatorjev, Toneta in Janje. Občinskisvetnik Janez je z izbranimi besedami,celo na nekoliko šaljiv način, nagovorilnavdušene poslušalce in jim predstavilnaš kraj in občino. Po uradnem delu smokoncert v stilu »prosto po Prešernu« spesmijo in plesom nadaljevali prav vsiprisotni. Tu smo srečali največ našihrojakov – sorodnikov, znancev, bivšihsosedov. Eni in drugi smo iz tega srečanjaželeli »iztržiti« čim več vtisov o tem,kako se živi tam, kako se imamo doma, ...Vprašanj in odgovorov, debat in pozdravovbi bilo za vso noč, vendar smo se morali prejposloviti. Ni jih bilo malo, ki so nas prišliposlušat tudi naslednji dan k slovenskimaši v Kitchener, ki ji je spet sledil koncertin srečanje s Slovenci ob skupnem kosilu.Zadnjega v seriji koncertov so »naši dečki«odpeli v parku Lipa v mestu St. Catharinas.Ponovili smo celotni program, vzdušje indruženje z »našimi« je bilo zopet ganljivoin prisrčno doživetje, vendar z drugimiljudmi in drugimi zgodbami.Naši gostitelji so se odlično odrezali,poleg prijaznih sprejemov in doživetij sonemalokrat poskrbeli tudi za naše želodčkein na naše presenečenje smo imeli na miziob številnih dobrotah tudi Laško pivo,krajnske klobase, Radensko mineralnovodo in še kaj bi se našlo. Da ne govorimoo pikniku, ki nam ga je priredil SlavkoČrepinšek in kjer smo se mastili z odojkomin z vsem, kar paše zraven. V teh dneh smoslišali kar nekaj zgodb o uspehu Slovencevna kanadskih tleh. Tako smo bili deležnikosila pri Slovencu Janezu Letniku nanjegovi ladji velikanki, ki jo je v davnih 50.letih prejšnjega stoletja prepeljal iz Splitain jo zasidral v Torontu. Danes ima na njejeno najbolj znanih restavracij v Torontu.Obiskali smo tudi ogromen zabaviščnoživalskipark Marineland, ki je prav tako vlasti Slovenca, vstopnino smo »plačali« spesmijo, nato pa uživali po lastni izbiri.Ob vsem tem smo našli še čas za ogledevečjih znamenitosti Toronta, spoznaliOgledalO 12/68 36 12. december 2008

Društvamuzej letal v Hamiltonu, si ogledali največjikanadski biser – Niagarske slapove, kjersmo se z ladjo popeljali prav pod največjidel slapov. V turističnem mestecu Niagaraon the Lake smo poskusili najboljšisladoled na svetu (pravijo tako).Drugi del turneje je bil v celoti obarvanturistično, saj se je naša karavana podalana pot po vzhodnem delu Združenih državAmerike. Prvi v nizu »velikih« je biloglavno mesto zvezne države New York,Albany, že naslednji dan smo »napadli«največje mesto ZDA, New York. Vesdan smo preživeli na Manhattnu, najboljznanem in najdražjem predelu tegavelemesta. Ameriško »mravljišče«smo občudovali iz ptičje perspektive iz102. nadstropja Empire State Buidinga,sprehodili smo se po znamenitem WallStreetu, Brooklynskem mostu, zapluli doKipa Svobode, si ogledali največjo gotskokatedralo na svetu, itd. Naša naslednjatarča je bilo zgodovinsko najpomembnejšemesto ZDA, Philadelphia. V zbirkoogledov smo kot piko na i dodali še ogledWashingtona, obiskali smo tudi Belo hišo,a le od zunaj, da ne bo pomote. In našpotep se je zaključil tam, kjer se je pričel,v Torontu.Na letališču smo zapravili še zadnjedolarske kovance, v mislih smo bili žedoma. Kot ves čas potovanja, smo se vsizdravi in dobre voljeter polni vtisov srečnovrnili in komaj čakali, davsa doživetja podelimos svojimi družinami invsemi nam dragimi.Naši fantje so zaključilis pesmijo »Lepu jeblu«. Bilo je resničnočudovito, pa ne samopo zaslugi udeležencev,organizatorjev in izvrstnevodičke Jerneje Gregorc,ampak tudi po zaslugištevilnih simpatizerjev indonatorjev društva, ki sok izvedbi tako zahtevnegazalogaja primaknili vsaksvoj delež. Vsem smo zapomoč iz srca hvaležni.Sonja JakopIZDELOVANJE VRTLJIVIHGUMBOVV pravljičnem mesecu decembru,ko otroke obdarijo kar trije darežljivimožje, tako da le-ti dobijo na kupe darils sladkarijami in z igračami, je društvoTALON Frankolovo delilo otrokompreproste, v društvu narejene igrače.V potrošniško naravnanem časusmo se člani društva Talon vprašali, kajje za srečno otroštvo naših otrok splohpotrebno. Vsaj nekaj smo jih popeljaliv stare, bolj skromne čase ter obujalispomine na igro in igrače otrok nekoč.Obiskali smo starejšo skupino otrok v VrtcuMavrica Frankolovo in učence prvegatriletja OŠ Frankolovo. Pokazali smo jimnekaj igrač, s kakršnimi so se otroci včasihigrali. Pripovedovali smo jim tudi zgodbeo njihovem nastajanju. Še posebej smootroke razveselili z VRTLJIVIMI GUMBI,ki smo jih naredil letos in jih bodisi razdeliliali pa izdelovali skupaj z njimi s pomočjopripravljenih polizdelkov. Otroci so potemseveda še tekmovali, kateri gumb se lepšeali dlje vrti in ustvarja boljši zvok ob tem.Vsi smo bili zelo navdušeni.Sporočilo našega delovanja je biloohranjati spomin na tisti del preteklosti, kijo danes kljub udobju pogrešamo. Preprostivrtljivi gumbi pa so nas hkrati spomnili, daje sreča lahko tudi v majhnih stvareh. Tudivam želimo čim več srečnih trenutkov vletu 2009!Za društvo Talon:Greta Jošt12. december 2008 37 OgledalO 12/68

DruštvaZBOR IN 30. OBLETNICADELOVANJA KMEČKIH ŽENAMETAPomlad prinese cvetje in ptic drobnihpetje,prinese delo in skrbi,kako naj kmečki človek preživi,a prinese tudi srečo in veselje,ki ga na polje, v vinograd popelje,kjer novi sokovi pretakajo se,kjer za kmečko ženo se delo in novoživljenje prične.A vsak dan, naj bo zima ali pomlad,v družini kmečki polno je skrbi in nad ...Na svetega Valentina dan smo sezbrale v gostišču Medved v Škofji vasiz namenom, da obeležimo 30-letnicouspešnega delovanja Društva kmetic Meta,ki delujemo na območju treh občin Celje,Dobrna in Vojnik. Med seboj so se kmečkežene začele povezovati že leta 1979 kotAktiv kmečkih žena pod vodstvom tedanjeZadruge. Za to vrsto druženja je imelveliko posluha tedanji predsednik ZadrugeFranc Drča.Danes društvo kmetic šteje 132 članic.Društvo je prostovoljno in nepridobitnozdruženje, ki skrbi za kulturno in družabnoživljenje kmečkih žena. Pomaga oživljatitradicionalne vrednote, ki temeljijo naspoštovanju družine, doma in narave.Članice povezuje skupna želja po druženju,izmenjavi izkušenj, pridobivanju novihznanj s področja kmetijstva, kulinarike,gospodinjstva ... Poleg dela na kmetiji inmaterinskih skrbi kmečka žena najde častudi za mnoge aktivnosti in dejavnosti, ki seodvijajo v našem društvu. Z močno voljo,ki je ženam nikoli ne zmanjka, in s pomočjoKmetijske svetovalne službe uspevamoizpolnjevati zastavljene cilje. Večinanaših dejavnosti se odvija v zimskem inpomladanskem času. V poletnem času sepodamo na kašno strokovno ekskurzijo.Na občnem zboru smo predstaviledelo minulega leta, ki je bilo zelo uspešno.Izvedle smo kuharski tečaj mesnihrulad, omak in solat, predavanje na temoZelenjavni vrt in na povabilo vitanjskegadruštva predavanje z naslovom Trajnice ingrmovnice.Sodelovale smo na:- ocenjevanju potic v Preboldu, kjerso dobile priznanja: Alojzija Operčkal –zlato, Alenka Dobrotinšek in Slavica Leva– srebrno;- na razstavi Dobrote slovenskih kmetijna Ptuju, kjer je Darinka Rečnik že drugičdobila zlato priznanje za češnjev kompotin kisle kumarice, zato letos pričakujemodva znaka kakovosti za ta dva izdelka,ter Štefka Žlavs, ki je prejela bronastopriznanje za kvašene kifeljčke.Bile smo na dveh strokovnihekskurzijah. Prva je vodila v Belo krajinoin druga na Primorsko.Skozi vse leto smo sodelovale naprireditvah lokalnega značaja, kottudi prireditvah, ki obsegajo večjeobmočje. Sodelovale smo tudi navseslovenskem shodu kmetov na Ponikviter v spomladanskem in jesenskem času naprireditvi Podeželje v mestu v Celju.Kontakt z našim društvom:Predsednica: Štefka Žlavs, tel.: 031866-776,e-naslov: drustvo.kmetic.meta@gmail.comPosebej smo se pripravljale na obletnicodruštva, za katero smo pripravile:- zgibanko, na kateri je našapredstavitev,- igrico Jurček kot prvo predstavodramske skupine,- napekle pecivo in kruh za pogostitev,- Vlasta Cvikl je spekla lectova srca zavse udeležence OZ,- predpasnike s simbolom našegadruštva, ki smo jih same sešile in podarilečlanicam, ki v društvu delujejo vseh tridesetlet, tistim, ki so najbolj pridno in uspešnopekle in tistim, ki so bile najbolj aktivnev pripravah in organizaciji društvenihdejavnosti.Letošnje leto smo že začele z delavnicoizdelave cvetja iz krep papirja. V petek,27. 2. 2009, ob 9.30 bomo na turističnikmetiji Slemenšek pripravile delavnico natemo kislo zelje in repa. Poleg predavanjabo tudi pokušnja prinešenihvzorcev, zato sodelujočevabimo, da jih prinesejos seboj. Dne 6. 3. 2009,ob 16. uri imamo možnostudeležbe na brezplačnempredavanju v hotelu Vitazdravilišča Dobrna znaslovom Uhajanje urinater 4. 3., prav tako ob 16.uri Obolenja hrbtenice inmedvretenčnih vstavkov.V sredo, 11. 3. 2009, bos pričetkom ob 10. uriv prostorih Kmetijskezadruge nad TUŠ-em v Vojniku predavanjez naslovom Balkonske rože in gredice.Na OZ so bili prisotni tudi povabljenigostje: Stanislav Hren – podžupan Mestneobčine Celje, Martin Brecl – županObčine Dobrna, Benedikt Podergajs– župan Občine Vojnik, Marjan Kovač –predsednik Odbora za kmetijstvo in razvojpodeželja, Mirko Krašovec – predsednikKS Vojnik in predsednik Vinogradniškegadruštva, Vesna Čuček, vodja za kmetijskosvetovanje na KGZS Celje, ter vse bivšementorice društva, Marija Hojnik – prvapredsednica društva in predsednica Društvakmetic iz Vitanja. Vsi gostje so poudarilivelik pomen, ki ga ima kmečka žena zadružbo. Toplo ognjišče, uspešen moški,srečni otroci, to je sad žene, ki ostaja domain dela kot gospodinja. Želeli so nam, dabi se še naprej družile, rade širile znanjena raznih izobraževanjih in se veselilena ekskurzijah in prireditvah, katerepolepšamo s svojo prisotnostjo. Zahvalilebi se vsem, ki so nam izkazali čast in nasobiskali, nas spodbudili z lepo besedo.Hvala občinam za njihovo podporo društvu,Mirku Kraševcu ter vinogradniškemudruštvu za podarjeno vino in StanetuKrofliču za pomoč pri tiskanju zgibanke,gospodu župniku za prostore, v katerih sesestajamo, ter Vaškim pevkam z Dobrne,Taščicam in Komornemu zboru sveti Jožefpod vodstvom prof. Simona Jagra, ki sonam s pesmijo popestrili večer.Na vrata že trka pomlad, cvetoviteloha so nas že pozdravili na prireditvi,kmalu nas bodo prebudili zvončki izzimskega počitka. Začelo se bo delo innaše veselje ob vsakem uspehu. Želimovam, da si naberete mnogo moči ob vsejlepoti spomladanskega prebujanja.Veronika MargučOgledalO 12/68 38 12. december 2008

DruštvaOSREDNJA SLOVESNOST OBKULTURNEM PRAZNIKU VVEČNAMENSKI DVORANI VNOVI CERKVIObčina Vojnik je letošnji kulturnipraznik praznovala malce drugače kot vpreteklih letih. Naš namen je bil poklonitilep večer našim kulturnim društvom,njihovim sekcijam in našim krajanom.Ob prijetnem vzdušju in v polni dvoraniso se s svojim koncertom predstavili članiSlovenskega okteta in predstavili biserslovenske vokalne glasbe.svojim delovanjem. Pomemben mejnik vdelovanju ansambla je bilo leta 1996, kose je zamenjala celotna zasedba ansambla.Oktet se je pomladil in začel novo potiskanja glasbenega izraza.Med koncertom pa smo lahkoprisluhnili Danilu Čadežu, ki nam jespregovoril o samem delovanju in pomenuSLOVENSKEGA OKTETA. Gost vdvorani je bil tudi Peter Čare, ki so ga nakoncu koncerta pevci z Danilom Čadežempovabili na oder, da skupaj zapojejo pesem.Zahvaljujemo se Slovenskemu oktetu zaprečudovit koncert, Danilu Čadežu zaizrečene besede in vsem ostalim, ki so nampomagali na kakršni koli način, da je bilaosrednja slovesnost ob kulturnem praznikuodlično izvedena.Ines NovakBOŽIČNO-NOVOLETNIKONCERT MOŠKEGAPEVSKEGA ZBORA KUDFRANCETA PREŠERNA IZVOJNIKAV soboto, 27. decembra 2008, ob 18.uri, smo lahko v cerkvi Svetega Jernejav Vojniku prisluhnili čudovitemuprogramu božičnih pesmi, ki so jihzapeli člani Moškega pevskega zboraKUD Franceta Prešerna iz Vojnika zzborovodkinjo Emilijo Kladnik Sorčan.Čar božične noči še odzvanja v mrzlihzimskih večerih, prinaša pa eno samo,skupno sporočilo: Bog je tako ljubil svet,da se mu je približal v človeški podobi into zavezo obnavlja vedno znova, za vseljudi, ki so ga pripravljeni z dobro voljosprejeti.Gostje domačega zbora so bili pevciMešanega pevskega zbora Tabor zzborovodjem Milanom Kasesnikom.Čudoviti glasovi ubranega zbora sozazveneli v različnih jezikih, v različnihčudovitih pesmih. Zbor je sodeloval nadomačih in mednarodnih tekmovanjih.Najbolj odmevna pa je vsekakor zlatamedalja z mednarodnega tekmovanja vOlomucu na Češkem v lanskem letu.Koncert v Vojniku sta zaključila obazbora skupaj s čudovito pesmijo Svetanoč, blažena noč.Milena JurgecDne 27. septembra 1951 je bil postavljenpomemben mejnik v slovenski vokalniglasbi. Na pobudo Slovencev, ki so živeli vSeverni Ameriki, so po zahtevni avdiciji vmali dvorani Slovenske filharmonije malopred polnočjo izbrali osem pevcev in rodilse je Slovenski oktet. Že v samem začetkusi je oktet kot svoje osnovno poslanstvozadal skrb za gojenje in plemenitenjevokalne glasbe vse od renesanse in ljudskihnapevov, do klasike in skladb sodobnikov.Slovenski oktet je zgled in motivacijamnogim skupinam, ki so zaradi njegovegaplemenitenja in doživetega petja pričeli s12. december 2008 39 OgledalO 12/68

DruštvaOPERETA»MIKLAVŽ PRIHAJA«Moški pevski zbor Nova Cerkev je vsodelovanju z otroci POŠ Nova Cerkevorganiziral izvedbo operete »Miklavžprihaja«Ko sem se odločil za izvedbo gornjeoperete, sem bil najprej kar malo skeptičenglede možnosti, da bi lahko v tako kratkemčasu postavili na oder tako zahtevno delo.Po pogovoru z zborovodkinjootroškega zbora SABINO PENIČ pa sostvari začele dobivati bolj svetlo luč. Naseje prevzela veliko obvezo, kajti polegostalega dela (uči namreč 1. razred v šoliNova Cerkev) je še zadolžena za pripravoproslav, v katerih nastopa vedno otroškizbor pod njenim vodstvom. V tem projektupa je bilo vključenih 60 otrok in 6 otrok izvrtca Nova Cerkev. Vse te otroke je bilopotrebno naučiti kot zbor, posebej solistein posebej plesne točke. Sabina, najlepša tihvala za tvoj trud in požrtvovalnost.Po uskladitvi pevskih in igralskihvložkov pa so prišle na vrsto spremljajočedejavnosti. Potrebno je bilo nakupiti blagoin narediti kostume za angelčke in parklje.Imeli smo srečo, da smo našli požrtvovalnoDANICO KUGLER, ki nam je z veseljempriskočila na pomoč in nam sešila kostume.Najlepša hvala.Rabili smo tudi glasbeno spremljavo.Imeli smo srečo, da nam je priskočil napomoč mag. TOMAŽ MARČIČ, ki jeopereto mojstrsko spremljal na harmoniki.Tomaž, najlepša hvala.Za izvedbo plesov in izdelavo plakatovter koncertnih listov pa nam je priskočila napomoč ANKA RENER iz Celja. Najlepšahvala.Pred samo izvedbo je bilo potrebnoizvesti še cel kup organizacijskih stvari, dabi predstave potekale nemoteno. Postavilismo datum premiere, 5. 12. 2008, inponovitve, 7. 12. 2008, v Vojniku in naFrankolovem. Dogovoril sem se z župnikinavedenih far, ki so se strinjali ter poslaliotroke na ogled prireditve. Hvala vsem.Prišel je napeti trenutek in pričetekpredstave. Polna dvorana v Novi Cerkvi.Želeli smo, da predstava izpade najboljše,vendar se je zataknilo pri ozvočenju inslišnost je bila zelo slaba. Na tem mestu bise rad opravičil vsem gledalcem za nastalenevšečnosti, vendar to ni bila naša krivda,ampak tehnične pomanjkljivosti ozvočenjav naši dvorani. Še enkrat OPROSTITE.Polna dvorana v Vojniku. Zmanjkaelektrike. Na hitro se dogovorimo z gasilci,ki nam posodijo agregat in predstavopripeljemo do konca brez ozvočenja, samopri dveh reflektorjih, ki so osvetljevalioder. Kljub temu je bilo zelo lepo.Dvorana na Frankolovem. Tu pa je šlobrez spodrsljajev. Otroci in pevci so sevživeli v svoje vloge in gledalci so bili resnavdušeni. Posebej hvala ravnatelju šole,gospodu župniku in gospodu Horvatu zapogostitev in pripravo prostorov.Posebno pa bi se rad zahvalil vodstvuOŠ Vojnik in Nova Cerkev, ki soorganizirali prevoz in hrano za otroke. Inše enkrat najlepša hvala vsem solistom,našim sponzorjem in posebej staršem, kiso bili vedno pripravljeni voziti na vajesvoje otroke.Želim si še podobnih prireditev vnašem kraju, kajti če imamo vizijo, če smosložni, če imamo voljo in če ne gledamo nazaslužek, ampak na zadovoljstvo in veseljenaših otrok, staršev in krajanov mislim, daje cilj dosežen.Hvala še enkrat vsem in vsakemuposebej, ki so omogočili, da se je zamiseluresničila.Peter Selčan,predsednik KUD Nova CerkevOgledalO 12/68 40 12. december 2008

Društva‘IN SPIRITU’ NA MINISTRSTVUZA GOSPODARSTVOVokalna skupina ‘In spiritu’ postaja vsebolj prepoznavna in priljubljena. Konecdecembra so fante povabili tudi v Ljubljanona Ministrstvo za gospodarstvo, kjer sonastopili na prednovoletnem srečanju.Gostitelj je bil minister za gospodarstvodr. Matej Lahovnik, ki je bil nad nastopom‘In spiritu’ navdušen.Fantje so se resnično izkazali inpokazali najboljše. Med drugim so zapeliMagnificovo Silvijo, ki je že skoraj njihovaprepoznavna, in praznični Silvestrskipoljub Alfija Nipiča, s čimer so nastopudali posebno slavnosten pečat.Zaposleni na Ministrstvu zagospodarstvo so jih sprejeli z navdušenjemin njihov nastop pospremili z bučnimaplavzom. Minister pa je izrazil upanje, dabodo še kdaj prišli zapet v Ljubljano.O odličnosti Vokalne skupine ‘Inspiritu’ priča tudi to, da jih je k sodelovanjupovabila Helena Blagne, potem ko je slišalanjihovo izvedbo skladbe Reci mi.Benjamin KrajncTURISTIČNO DRUŠTVOVOJNIKČeprav se morda zdi, kot da mesta zneverjetno hitrostjo dirjajo mimo nas inskušajo ujeti prehiter tempo, s katerim sesvet obrača, pa vendarle obstaja kakšno,ki se zna ustaviti. Predvsem pa znadihati s someščani, ki mu dajejo vednonove razloge, da je drugačen. Verjetnozaradi številnih društev, pa zaradiposameznikov in tudi dejstva, da sosedjeznajo videti ... predvsem tisti, ki sesrečujejo v Turističnem društvu Vojnik,kjer se lahko pohvalijo z bogatim letom2008. Bilo je veliko lepih besed, misliin dejanj. Bilo je bogato s prireditvami,z izkušnjami in s prelomnicami. Kotslednje bi zagotovo morali omenitiseminar retorike z Marjano Kolenko,kjer smo Vojničani v mesecu aprilu rušilisvoje meje in se soočali z novimi izzivi.Pomlad je bila torej predvsem jasna inglasna.Začetek poletja je bil poučen naekskurziji, ki je vse željne novegaznanja peljala v Avstrijo mimo Dunajav Perchtoldsdorf. Kraj, kjer je ustvarjalznameniti Vojničan Janez Žiga ValentinPopovič.In ko so nas pričele hladiti prve nižjetemperature, krajši dnevi in zamrznjeniavtomobili, smo se odpravili v Maribor,kjer so nas ogreli v SNG Maribor.Ogledali smo si predstavo La Traviatain tako zakorakali v predbožični čas.Božiček nas je obiskal predčasno innam v preobleki tiskarne Dinocolorpodaril 500 razglednic Vojnika ter svojedelo nadaljeval na božično novoletnemkoncertu. In prav ta je bil med vsemidogodki najveličastnejši, saj smorazglasili nagrajence za najlepše urejenookolje v letu 2008. Bilo jih je ogromno,kar je dokaz več, da nam ni vseeno,v kakšnem kraju živimo. In prav delovsakega posameznika naš Vojnik deladrugačnega. Lepšega, svetlejšega, boljdišečega in predvsem našega. V letu 2009si najbolj od vsega želimo, da ostanepredvsem to ... naš ... v Turističnemdruštvu Vojnik pa ga bomo skušalinarediti še toplejšega, saj imamo v načrtupester program. O vseh podrobnostih vasbomo obvestili, že sedaj pa vas vabimo,da ga sooblikujete. Dovolj bo tudi, če stepoleg, ko se bo dogajalo.Nagrajenci so: Alojzija MAROT,Marija VOLASKO, DRUŽINALESKOVAR, DRUŽINA MAJCEN,DRUŽINA SITAR, DRUŽINAJUTERŠEK, DRUŽINA LEDER,DRUŽINA KMETEC, DRUŽINAVINDER, DRUŽINA RIBIČ,DRUŽINA JUS, DRUŽINA PETEK,DRUŽINA ŠPES, DRUŽINA PUŠNIK,DRUŽINA LAMPRET, DRUŽINAZOTTL, DRUŽINA KOTNIK,DRUŽINA POGOREVC, DRUŽINAREBEVŠEK, DRUŽINA KRAŠOVEC.Posebna priznanja so prejeli:DRUŽINA ADAMIČ, DRUŽINAMARČIČ, CENEX, d. o. o.družina Marčičdružina AdamičCenex d.o.o..Nataša Kovačič12. december 2008 41 OgledalO 12/68

DruštvaVOJNIŠKA PESEM NAVDUŠILAV LJUBLJANISredi februarja se je cel avtobuskulturnikov iz vojniške občine odpeljal vLjubljano na Grad Rakovnik, kamor so bilipovabljeni na 40. grajski večer. Spremljaljih je župan Beno Podergajs. Grad Rakovnikstoji na manjši vzpetini pod Golovcem vneposredni bližini salezijanske cerkve naRakovniku.TURISTIČNO-KULTURNODRUŠTVO GLOBOČE – DEDNIVRHČlani našega društva smo v decembru2008 uprizorili lutkovno igrico »Rdečakapica« na šoli Frankolovo in kar dvakratv celjskem trgovskem centru.za lutkovno igrico. Osnove lutkarskegaznanja, ki smo se jih naučili v češki šoli,smo nadgradili in osnovali svoje lutkarskogledališče.Avtor lutkovnega odra, lutk, scenarijain glasbene opreme za igrico Rdeča kapicaje Jože Žlaus, režiserka igrice je MarijaČretnik, ki v igrici tudi igra vlogo lovca,lutko Rdeče kapice vodi Breda Kočevar,lutki mamice in babice sta v rokah NastjeLedinek in strašni volk v rokah MirkaZorca. Marjan Čretnik pa pomaga s svojokitaro pri petju Rdeče kapice in na koncuigrice tudi vsem lutkam, ki ob srečnemkoncu igrice veselo zapojo. Zanimanje zanaše lutke je veliko, zato bomo že v časuzimskih počitnic poskrbeli za ponovnouprizoritev igrice.Juže ŽlausV do zadnjega kotička napolnjenidvorani gradu so nastopili Štajerski rogisti,Taščice, Družina Gregorc in Harmonikarskiorkester. Vsi nastopajoči so se razveselilipristnega aplavza in prisrčnega sprejema.Pogostitev za vse obiskovalce sta pripravilaVinogradniško društvo iz Vojnika terčlanice Društva kmetic Meta iz Vojnika,Dobrne in Celja. Vsi skupaj so preživeliprijeten večer v dobri družbi in bili veseli,da so se lahko predstavili v Ljubljani, zatose zahvaljujemo gospodu Jožetu Zadravcuza povabilo.Ines NovakLutke, ki so bile pred nekaj desetletjitudi v naših krajih zelo popularne innepogrešljive med otroki, postajajoaktualne tudi danes, kljub veliki ponudbirisank s TV-zaslonov in DVD-medijev.Idejo o izdelavi lutk smo dobili naČeškem, kjer smo pred letom dni gostovaliz Joškovo bando. Čehi, ki so verjetnovodilni v lutkarski umetnosti, so nas lanitudi učili izdelave lutk in izdelave scenarija PRIJAVE NON STOP NA 041 444 485 OgledalO 12/68 42 12. december 2008

DruštvaPUSTNA MASKAFRANKOLOVEGATudi letos smo pričakali pustno soboto,na katero smo se pripravljali člani društevFrankolovega. Naredili smo zanimivoin aktualno pustno masko, predstavitevnajnovejšega modela gasilskegaavtomobila, ki je ponazarjala težavegasilcev na Frankolovem. Namen pustnemaske je bil predstaviti nujnost nabavenovega avtomobila za PGD Frankolovo,za katerega pa žal v Občinskem proračunu2009 ni zagotovljenih finančnih sredstev.Za dolgoletno pomoč pri pripravipustne maske se zahvaljujem vsem, kiso pripravljeni sodelovati na pustnemkarnevalu, predvsem pa družini Železnikiz Verpet, ki nam vsako leto nudi prostorza izdelavo maske.Želimo si, da boste tudi drugo leto imelivoljo in čas, da bomo skupaj pripravilimasko in se udeležili 23. pustnegakarnevala v Novi Cerkvi.Dušan Horvat,predsednik Sveta KS Frankolovo DRUŠTVO TALON ŽE ŠESTIČZ BAKLAMI K POLNOČNICAMMrzel božični večer in pozna ura neustavi članov Društva TALON in ostalihpohodnikov k polnočnicam v Črešnjice!Hitro mine leto naokoli in polnipričakovanj in radosti pričakujemobožični čas. Tako smo že šestič zaporedorganizirali pohod k polnočnicam zbaklami. Pred odhodom nas je ogrel vroččaj ali pa zakuhano vino. Zbralo se jeokoli trideset pohodnikov. Med potjo smoimeli postanek, kjer se nam je pridružiloše nekaj nečlanov in tako je bila udeležbaše večja. Ni lepšega kot v temi gledatiprižgane bakle, ki so ob soju meseca še boljpraznične. Po končanih polnočnicah smose zopet zbrali v prostorih KS in skromnopogostili vse prisotne. Sklenili smo, da sedobimo tudi letos in zato vabimo vse, kijim božični čas pomeni nekaj posebnega,in tiste, ki boste na ta večer morda ostalisami, da se nam pridružite. Potrebno se jele toplo obleči in se nam pridružiti. Torejse zopet vidimo 24. 12. 2009!Za Društvo TALON zapisalaDragica Mlinar8. REDNI OBČNI ZBORDRUŠTVA TALONFRANKOLOVOProgram za preteklo leto je uspešnoizpeljan, smernice za letos še boljinovativne in raznolike.Društvo TALON Frankolovo je imelov soboto, 21. 2. 2009, svoj redni občnizbor. Pregledali so delovanje društva vpreteklem obdobju. Veliko dogodkov sopripravili in uspešno izpeljali, najboljpa dajejo poudarek in so ponosni naspomladanske etnološke prikaze raznolikihobrti, tekmovanja harmonikarjev za izborPOHORSKA COKLA in poletni kramarskisejem ter izdelavo starih igračk za obdaritevnaših najmlajših v vrtcu na Frankolovem.Vse te prireditve popestrijo naš kraj, saj soiz leta v leto bolj obiskane.Tudi smernice za letošnje leto sonamenjene izpeljavi le-teh. Člane društvavsako leto pogostijo in obdarijo s skromnopozornostjo ob prazniku dneva žena in 40mučencev, povabijo na vsakoletni piknikna Mali Gori in v okviru martinovanja šena izlet z odkrivanjem lepot Slovenije.Predsednica Greta Jošt se je zahvalila vsemprisotnim za številčno udeležbo, najbolj patistim članom, ki vedno s svojim delomv prostem času pomagajo pri izvedbahprireditev, ki jih ni malo. V bodoče si želiše naprej sodelovanja s krajevnimi društvi,saj so tako prireditve kakovostne in dobroizpeljane.Letos je bil OZ ravno na pustno soboto,zato so se nekateri povabljeni gostje inpredsedniki društev opravičili. PredsednikKS Frankolovo Dušan Horvat, ki je obenemtudi član našega društva, je pohvalilpredsednico za vodenje in izpeljavo vsehzastavljenih ciljev v lanskem letu, kakortudi ekipo članov, ki ji pomaga. Prepričanje, da bo tako tudi letos in želi, da bi sskupnimi močni in medsebojno pomočjodruštev in KS uspešno pripravili inizpeljali vse prireditve, kajti za Frankolovoje dobrodošla vsaka prireditev, saj se takopromovira kraj tudi izven širše okolice.Za konec morda še misel: Kdor ne dela,ne greši; tistemu pa, ki dela, se lahko tudimala napakica oprosti!Dragica Mlinar12. december 2008 43 OgledalO 12/68

DruštvaPOHOD UDELEŽENCEV KBOJIŠČU PRI TREH ŽEBLJIHTudi letos so se člani ZB za vrednoteNOB Vojnik – Dobrna udeležili 66.spominskega pohoda, ki je vršil v spominna padle borce Pohorskega bataljona.Pohod je potekal iz Peska naOsankarico. Za veliko število pohodnikovje bil letošnji pohod naporen, a vendarzaradi obilice snega nepozaben.Spominska slovesnost se je vršila prispominskem obeležju pri Treh žebljih.Slavnostni govornik je bi predsednikrepublike dr. Danilo Turk, ki je v svojemgovoru povedal: »Prišli smo od blizu indaleč na ta sveti kraj, da počastimo spominna zadnji boj Pohorskega bataljona. Pravimsveti kraj, kajti tudi Slovenci imamo svojeTermopile. Imamo kraj, kjer so naši borciizpolnili povelje in se borili do zadnjega. Vtem boju so vsi padli in s svojo žrtvijo soslovenski narod za vselej zaznamovali.«Med drugim je v govoru povedal: »Nanaših tleh se je odločalo o usodi našeganaroda. Brez narodnoosvobodilnega bojaprav gotovo ne bi bilo slovenske države,morebiti pa tudi slovenskega naroda ne.«Utrujeni smo pohodniki zapuščalispominsko slovesnost, v sebi z eno samomislijo, mislijo na pobite partizane, ki sodali življenja za našo svobodo, za našodomovino, za naš materin jezik.Ludvik StoparPOHOD PO POTEH GRAJSKEPRAVLJICENekateri kraji oblikujejo ljudi, nekaterekraje pa oblikujemo ljudje. Lepo, pravljičnopodobo so Frankolovemu nadeli vsi tisti, kiso se udeležili nočnega pohoda z baklamina grad Lindek. Člani Turističnega društvaFrankolovo smo ga letos organizirali žedvanajstič.Na novega leta dan so se pohodnikizbrali v graščinskem parku. Nekaj stopohodnikov je na čelu z Edijem Mirnikomna pot krenilo ob 18. uri. Tudi letos soprijazni krajani pohodnikom v mrzli nočiponudila okrepčila. Kruh, pecivo, kuhanovino in čaj so jim povrnili izgubljenoenergijo. Prijetno utrujeni so po približnotreh urah hoda prispeli na cilj. Ponudili smojim golaž, ki sta ga zanje že od zgodnjegapopoldneva kuhala Valdi Podjavoršekin Toni Brecl. Zanje smo tudi zakuriliognjišča, ob katerih so se lahko pogreli.Konec dober, vse dobro. Stiski rok,izrečene besede zahvale, pohvale inobljuba, da se prihodnje leto zagotovo spetsrečamo, da doživimo novo pravljico.Bakle so nam razsvetljevale preteklost,nam grejejo sedanjost in nam svetijo vprihodnost.ČEBELARSKO DRUŠTVOVOJNIKZ. V.Prvi meseci novega leta, to je čas,ko zima kliče ljudi in naravo k počitku.Društva v tem času izvedejo občne zborein opravijo pregled dela za preteklo leto insprejmejo nove, še smelejše programe zatekoče leto.Tudi čebelarji smo opravili pregledopravljenega dela. Ocenili smo delovodstva, ki se mu izteka štiriletni mandat,in izvolili novo vodstvo. Z delom bivšegavodstva smo bili člani društva zadovoljni innismo čutili potrebe po zamenjavi, vendarso vodilni bili mnenja, da so potrebnesveže ideje in v vodstvu je prišlo do nekajmenjav. Morda je za uspešno delovanjedruštva tudi to dobro. Čas bo pokazal.Na zboru je bil prisoten predstavnikobčine, ki je delo društva pohvalil in namtudi v bodoče obljubil pomoč, česar smose vsi razveselili, saj bi brez finančnihsredstev, ki nam jih dodeli Občina Vojnik,le težko delovali v takšnem obsegu kotsedaj.Zelo zanimivo je opazovati starejšečlane, kako radostno se srečujejo medsabo. Iskrenih stiskov rok in trepljanja nine konca ne kraja. In seveda obljub, da seše vidimo. Kako je to prijetno opazovati!Kako veliko volje do življenja je v njih.Tako je prav!V društvu smo si za naslednja letazastavili dokaj visoke cilje. Tako želimoorganizirati še več strokovnih predavanjin čebelarje vzpodbuditi k izobraževanju.Nadalje želimo še tesneje sodelovati ssvetovalno službo in seveda, v kolikor bointeres šole, aktivno delovati s programomopraševanja in ekologije pri naravoslovnihdnevih, ki so v letnem učnem načrtušole. V kolikor nas povabijo, bomo zveseljem delovali na vseh šolah ObčineVojnik. Otroci z zanimanjem spremljajoslikovno podprto predavanje o naravi inopraševalcih. Prepričan sem, da otrocitakšen način seznanjanja potrebujejo.V društvu smo ob tesnemsodelovanju pripravljeni dobro delati.Novo vodstvo je obljubilo sveži veterv jadra in predstavnik Občine Vojniknas je vzpodbudil.S skupnimi močmi nam bo uspelo.Jernej FijavžOgledalO 12/68 44 12. december 2008

DruštvaSTAROSTE ČEBELARSKEGADRUŠTVA VOJNIKČas, le kdo se spomni nanj ob hitremtempu življenja, pa vendar je čas tistidejavnik, ki nas spremlja in nenehnospreminja od rojstva dalje. Spremlja naskot dojenčka na negotovih nogah, natokot nagajivega šolarja. Spremlja nas vzreli dobi srednjih let, nato pa nam obarvalase in upočasni korak. V človeku združimodrost in resnost.V adventnem času vsako leto obiščemočebelarje, ki so dopolnili ali preseglistarost osemdeset let. V vojniškem društvuse ponašamo s tremi člani, ki so prestopiliprag osemdesetih. To so:STANISLAV LIPIČNIK iz Trnovelj,ALBIN ZAGOŽEN iz Zadobrave inFRANJO MAROŠEK iz Vitanja.Vsi trije so častni člani društva inkljub visokim letom še vedno aktivničebelarji. Ljubezen do čebel jim pomagapri premagovanju starostnih težav. Ponajboljših močeh se trudijo v življenju,nikoli pa ne pozabijo na čebele. Takšnečebelarje potrebujemo, kot potrebujemoka kvas, če želimo speči dober kruh.Marsikdo se na njih obrne po nasvet, kakokakšno delo postoriti pri čebelah.V letu, ki prihaja, jim želim obilo veseljado življenja in do čebel. Nikoli naj jih netarejo skrbi, če pa se to le zgodi, imajo vnašem skupnem društvu veliko prijateljev.Prijatelji pa smo zato, da si pomagamo!Zaključiti želim z mislijo:Življenje naše je kot reka,ki teče v daljni kraj,včasih kalna, včasih bistra,a nikdar ne obrne se nazaj.Mi le gledalci smo na bregu,nemo strmimo v vodo,mimo nas pa teče čas,ki nihče ustavil ga ne bo.Zato, prijat’lji, primimo se čez rame,poglejmo drug drugemu v okoin v srcu iskreno si priznajmo,živeti vendar je lepo!ZAHVALAJernej FijavžKo pred dobrim letom dni ostali smosami, zaprle so se naše vse poti. Potemprišli ste Vi, podali močno nam roko,takrat spoznali smo, da nismo večsami.Iz vsega srca se še enkrat zahvaljujemopodjetju Interspar – City centru Celje,Baumaxu Celje, Studio trgu Celje,Občini Vojnik in Krajevni skupnostiNova Cerkev za pomoč pri izgradnjikopalnice in kanalizacije.Posebno pa se želimo zahvaliti gospeMihaeli HREN, tajnici KS Nova Cerkevza vso njeno pomoč.Družina KUGLAR iz HomcaLETEČI INTERVJUPredstavitev novopečenega s. p.v Občini VojnikMarijan Oprešnik, s. p.Voduškova 5, 3212 VojnikKaj vas je navedlo k temu, da ste seiznenada in brez predhodnih napovediodločili za ustanovitev s. p.?Za odprtje s. p. sem se odločil, ker opažamslabo pokritje predvsem malih služnostnihobrtnih dejavnosti in prav te dejavnostiimam namen pokrivati z enega mesta.Zaenkrat poleg svojega dela, pogodbenopa s pomočjo podizvajalcev strokovnjakovin mojstrov svojega poklica.S kakšno dejavnostjo se boste ukvarjali?Ukvarjati se nameravam z dejavnostmi,kot so:Nosilna dejavnost je urejanje in vzdrževanjezelenih površin in okolice, sem spadajocelotne ureditve okolice hiše, rezanje živihmej, košnje trate itd.Drugi del dejavnosti se nanaša na pomoč invarstvo ostarelih in bolnih na domu, pomočv vsakodnevnem življenju, spremstvo kzdravniku ali po drugih opravkih.Vsakovrstna administrativna inračunalniška dela.Organizacija razstav, sejmov, srečanj.Izvedba in postavitev vrtnih ograj, izlesa ali kovanih. Popravila gospodinjskihaparatov in hišnih naprav ter opreme.Selitvena dejavnost in vgradnja stavbenegapohištva. Oblaganje tal in sten. Pleskarskadela, notranja in zunanja. Drugo instaliranjepri gradnjah, vsa hišna popravila.Pogodbeno urejanje in zasaditve grobov,enkratno, mesečno, letno, večletno.To so v glavnem vse nosilne dejavnosti s. p.Velikokrat se iščejo mojstri, da odpravijomanjšo okvaro ali postorijo kakšna drugadela na domu in v okolici, za katera večjiobrtniki nimajo časa, nestrokovnjaki palahko povzročijo več škode kot koristi.Res je, tukaj pa se boste z enim klicem rešilivseh tegob, saj bo delo pri vas opravljenohitro in kakovostno ter z garancijo.Zato pokličite na GSM.: 031 566-984 ali03/ 781-29-29 in o vsem se dogovorimo.Hvala za koristne informacije. Želim vamuspešno delo ter zadovoljne stranke.Jure Vovk12. december 2008 45 OgledalO 12/68

DruštvaAPRILZB za vrednoteNOB Vojnik – DobrnaPROGRAM NALOGZA LETO 200924. 4. 2009, v petek, ob 19. uri. Javnaproslava ob dnevu upora proti okupatorjuv Kulturnem domu Vojnik. Organizirata:Občina Vojnik in ZB za vrednote NOBVojnik – Dobrna.27. 4. 2009, ponedeljek, ob 11. uri, Tolstivrh. Žalna slovesnost.Udeležba z lastnim prevozom.MAJ9. 5. 2009, Topolšica. Podpis kapitulacijenemške vojske. Lasten prevoz.23. 5. 2009, sobota, Kumrovec. Danmladosti – radosti.Obiskali bomo proslavo v Kumrovcu,obenem pa bo to tudi izlet Združenja.Organiziran avtobusni prevoz.JUNIJ5. 6. 2008, v petek, ob 11. uri. Vsakoletnajavna proslava v sklopu krajevnegapraznika pri obeležju »Oljčjek« v Arclinu.1.6. 2008, sobota, ob 12. uri. III.tradicionalni pohod po spominskihobeležjih KO Vojnik. Pohod bo potekal vsmeri: Vojnik, Tomaž, Pristova,Dobrotin, Vojnik.Ob 16. uri bo javna proslava pri glavnemspomeniku v Vojniku.Sledi III. tradicionalni piknik ob kotlu inpartizanski pesmi, ki bo potekal naigrišču pod šotorom v Vojniku. Vabljenibodo pevski zbori Občin Vojnik – Dobrna,ki obujajo partizanske in domoljubnepesmi, godba na pihala, ter vsi članiZdruženja in veterani vojne za Slovenijo.To je obenem vsakoletna promocijaZdruženja. Organizirata: ZB za vrednoteNOB Vojnik – Dobrna in Občina Vojnik.27. 6. 2009, sobota, Svetina. Devetoregijsko srečanje veteranov in borcev ob11. uri. Organiziran avtobusni prevoz.JULIJ4. 7. 2009, sobota, Nova Cerkev, ob 9.30.Javna slovesnost pri spomeniku, v sklopukrajevnega praznika KS Nova Cerkev.Organizirajo: ZB za vrednote NOB Vojnik– Dobrna, KO Nova Cerkev in KS NovaCerkev.4. 7. 2009, sobota, Menina planina.Srečanje borcev in občanov, posvečenopreboju partizanskih enot iz okupatorjevegaobroča. Lasten prevoz.19. 7. 2009, nedelja, Komelj. 30. spominskipohod z zaključno javno proslavo naKomelju. Organiziran avtobusni prevoz.AVGUSTV letu 2009 se bo osrednja spominskaslovesnost za padle Dobrotinškove in zavse ostale, ki so padli v II. svetovni vojni,vršila za celotno Združenje 13. 6. 2008 priosrednjem spomeniku v Vojniku.22. 8. 2009, sobota, Graška gora.Spominska slovesnost ob 11. uri.Organizirati avtobusni prevoz.SEPTEMBER12. 9. 2008, sobota, ob 8. uri. Organizirantradicionalni pohod po poti XIV. divizije.Predviden pričetek pohoda je iz Socke(Senegaškega mlina), Selc, Lindeka,zaključek je na Frankolovem.Organizirajo: ZB za vrednote NOBVojnik – Dobrna, KO Frankolovo in KSFrankolovo.OKTOBER, žalne slovesnosti.Dobrotin, spominska plošča. Vojnik, glavnispomenik. Nova Cerkev, spomenik. VelikaRavan, spomenik. Frankolovo, spomenik.Dobrna, spomenik. Paški Kozjak,spomenik. Stranice, spomenik.DECEMBER14. 12. 2009, ponedeljek. Spominskaslovesnost ob 65. obletnici osvoboditve130 zapornikov iz Starega piskra.Obdarovanje starejših od 80 let in bolnih.POSEBNI PROJEKTIV okviru Pokrajinskega Sveta Celjskeregije se je na 2. seji Sveta, 20. 10. 2008,formiral »Odbor za izvedbo stalnih razstavv šolah, posvečenih NOB«.Vloga in cilj tega odbora je, da se postavijostalne razstave na šolah, kjer je prehodilasvojo pot XIV. divizija, od Suhorja doMenine planine. Odbor sodeluje z Muzejemnovejše zgodovine v Celju. Razstavebodo predstavljali trije panoji. Zaradi čimnižjih stroškov bosta dva panoja povsodenaka, prvi predstavlja začetek okupacijeSlovenije, drugi pot XIV. divizije, tretjegapa bomo s krajevnimi zgodovinarji čimbolj približati kraju samem med drugosvetovno vojno.Naš cilj je približati učencem šol pomenNOB, ki ga vedno manj poznajo.V ZB za vrednote NOB bomo s takšnimarazstavama opremili OŠ Vojnik in OŠFrankolovo.Takšna razstava je postavljena že na OŠDobrna, stroški pa so bili 600 €.V letu 2009 moramo izpeljati akcijo, vkateri naj bi vsak član našega združenjapridobil vsaj enega novega člana.S pomočjo Občine Vojnik je potrebnoočistiti marmor glavnega spomenika vVojniku.Arclin 21a, 3212 Vojnik tel. 03 78 12 800Fax 03 78 12 801 dežurna št. 031 648106OBVEŠÈAMO VSE KRAJANE , DA IZVAJAMO :Marijan Oprešnik,predsednik- V VOJNIKU IN OSTALA POKOPALIŠÈA :(DOBRNA,CELJE,VITANJE ....... )POGREBNE STORITVE - Prevoz pokojnikov (žara, krsta )na upepelitev ali v vežico, ureditevpotrebne dokumentacije,dostava cvetja in ostale pogrebne opreme (slika, osmrtnice, žalnaknjiga,pevci, igranje trobente ....)- V NOVI CERKVI , FRANKOLOVEM IN ÈREŠNJICAH :KOMPLETNE POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - Vse kar zajema pogrebnostoritev, še kompletno organizacijo pogrebne slovestnosti (priprava groba za pokop indekoracija groba, pogrebniki za nošenje, obvestila in oznanila (parta ),ozvoèenja.........)NOVOSTPREVOZ POKOJNIKA NA OPEPELITEV IN NAZAJ VAM OPRAVIMOBREZPLAÈNOOgledalO 12/68 46 12. december 2008

Prometni kotičekSKUPAJ ZA VEČJOPROMETNO VARNOSTSpoštovani bralci Ogledala! Ponovnose javljamo v rubriki Prometni kotiček. Inče za zdravje lahko rečemo, da je iz dnevav dan vse bolj neprecenljivo, kaj naj potemporečemo šele za posamezno življenje?Pa kljub temu življenja ugašajo na našihcestah, dan za dnem, teden za tednom, letoza letom. Res je, da se prenekateri smrti nemoremo izogniti in nenazadnje je tudi smrteden od trenutkov našega življenja.Večino smrtim in invalidnostim pa selahko izognemo. Krvavi davek, kateregaplačujemo na naših cestah, je občutnoprevisok. Nemara bi kdo pomislil, daje naša čudovita dežela rojena kar podnesrečno zvezdo, vendar pa na žalost ali nanašo srečo ni usoda kriva, da se zgodi nanaših cestah toliko žrtev. Strokovna ocenaje, da smo zanje v pretežni meri krivi samiin rečem lahko, da je resničnih prometnihnesreč, pri katerih človeški dejavnik nimavpliva, bore malo. Uživanje alkohola,prevelika hitrost in vsi drugi dejavniki paso zagotovo v naših rokah.Namreč v času od osamosvojitvedo danes so slovenske ceste zahtevaleprevisok krvni davek, umrlo je okoli5.800 ljudi in okrog 181.000 ljudi se jetelesno poškodovalo, kar pomeni, da jeSlovenija po kazalcih prometne varnostizagotovo na dnu prometno varnih držav.Tako imenovana začrtana VIZIJA NIČ, kije zapisana v našem programu prometnevarnosti, je morda za nekatere čudežnaformula in sam se sprašujem, kje je skrita,kako jo najti, ... morda se nahaja v nassamih, zato jo ponudimo brez oklevanjatudi ostalim prometnim udeležencem intudi tistim, ki bi morali graditi varen cestnoprometni sistem.Vsem voznicam in voznikom papredlagam enega od ukrepov: »Zzmanjšanjem hitrosti bi se zmanjšaloštevilo prometnih nesreč, zmanjšala pabi se tudi teža njihovih posledic«. Čebi zmanjšal vsak prometni udeleženecpovprečno hitrost v naselju za 1,0 km/h,bi se število prometnih nesreč zmanjšalopo strokovnih ocenah za približno 3,0 %.Skrb za večjo prometno varnost je stvarvseh nas in odgovornost zanjo si delimo.Dolžnost vsakogar je, da si zanjo prizadevapo svojih najboljših močeh. Tudi nacionalniprogram varnosti cestnega prometa je takozastavljen in prepričam sem, da na našihcestah ne bomo po nepotrebnem umirali,zato vam ponujam le drobec nasvetov zavečjo prometno varnost.Opazujte, upoštevajte, predvidevajte!V vozilu bodite vedno pripeti zvarnostnim pasom!Izpopolnjujte znanje in vozniškesposobnosti!V naseljih vozite previdno in zmanjšajtehitrost!Kot pešec uporabljajte odsevna telesa!Vedno se ravnajte v skladu s cestnoprometnimi predpisi!Kot kolesar, voznik motornega kolesaali kolesa z motorjem obvezno uporabljatevarnostno čelado!Za volan sedite le, kadar ste trezni indovolj spočiti, da se lahko popolnomaposvetite vožnji!In če boste upoštevali del tehvozniških vrednot, se boste vedno vračalizdravi in nasmejani v krog svoje družine,kar je nedvomno največja, neprecenljivačloveška vrednota, zato vozite zbrano inje ne izpustite iz nadzora, zato naj bo vsakvaš dan »dan brez prometne nesreče«.Jože Kocman,predsednik SPV VojnikTRIKRALJEVSKA AKCIJAMLADIH V VOJNIKUV župniji Svetega Jerneja v Vojniku sov božično-novoletnem času naše domoveobiskovali mladi koledniki. Razdelili so sev skupine in nosili blagoslov v družine, kjerso jih z veseljem sprejeli. Njihovi obiski sosimbolično predstavljali tri modre kraljeMiha, Gašperja in Boltežarja s spremstvomiz časa Jezusovega rojstva, ki jih je vodilazvezda repatica. Naše male kralje pa jevodila želja razveseliti ljudi, ki so jihobiskali, prinesti blagoslov, pokaditi dom,zapeti pesmi, predvsem pa z darovi, ki so jihdobili na svojih obiskih, razveseliti otrokev misijonih, kamor je denar namenjen.Darovati revnim vrstnikom, kjer delujejonaši misijonarji, to je nekaj posebnega.Ker so bili naši koledniki večinoma zelomladi, so za njihova potovanja od hiše dohiše poskrbeli skrbni starši. Poleg tegaso otroci zbirali denar v akciji ‘’Otrociotrokom’’ z naslovom Lačnim otrokom.Nekateri so geslo ‘’To, kar imamo, radidrugim damo, česar se mi veselimo, radiz drugimi delimo’’ vzeli zelo resno. Pravje, da znamo blagostanje, ki ga še imamov primerjavi z mnogimi revnimi, lačnimiin bolnimi, vsaj malo deliti. Na prazniksvetih treh kraljev so se koledniki podvodstvom Sabine in Marjana Majcnazbrali v cerkvi pri sveti maši in simbolnok jaslicam položili svoje darove in darovedobrotnikov iz naše župnije. Hvala vsem vimenu tistih, ki bodo ta denar prejeli.Milena Jurgec12. december 2008 47 OgledalO 12/68

KronikaSPOMIN NA POHORSKIBATALJONNjegovo ime je legenda.Njegova pot je borba.Njegovo izročilo je upanje.Njegova veličina je žrtev.Njegova zmaga je smrt.Njegova smrt je življenje.Narod, ki ne pozna in ne spoštuje svojepreteklosti, tudi bodočnosti ne bo imel.Nekaj članov Zveze borcev zavrednote NOB Vojnik – Dobrna, krajevneorganizacije Vojnik se nas je dne 10. 1.2009 udeležilo spominske slovesnosti ob66-letnici padca Pohorskega bataljona.Borci Pohorskega bataljona so dne21. 12. 1942 pričeli zgrajevati zimskotaborišče z zemljankami v pohorskihgozdovih pri Treh žebljih, okoli pol urehoda od Osankarice.Zaradi izdaje so dne 8. 1. 1943 malopred poldnevom taborišče Pohorskegabataljona obkolile 30-krat številčnejšenemške enote policistov, vojakov invermanov, okoli 2000 dobro oboroženihmož.V okoli triurnem neenakem boju jepadlo 69 partizanov in partizank. Le enegaborca, Franca Kunaverja Sulca, so Nemcihudo ranjenega ujeli in ga kasneje tudiustrelili na Ljubnem.V glavnem po nemških virih so separtizanski borci izredno neustrašnoin hrabro borili, večkrat s pesmijo in zizredno drznim jurišanjem, niso se hotelipredati. Tisti, ki jih niso pokončale nemškekrogle ali mine, so zadnji naboj ali bomboprihranili zase.Posebna legenda poslednjega bojaPohorskega bataljona je narodni herojAlfonz Šarh Iztok s svojimi tremimladoletnimi sinovi. V borbi je posebejizstopal kot neustrašen brezkompromisenborec. Nemški očividci so navajali, da seje boril kot lev. Njegov najmlajši sin IvanŠarh Vanček, ki takrat še niti 14 let ni bilstar, je splezal na drevo in ko so Nemci žeslavili zmago ter fotografirali prizorišče, jeustrelil policijskega stotnika (hauftmana)in ga smrtno ranil. Seveda so ga nemškivojaki nato prerešetali.Na nemški strani je v boju padlo 19vojakov, ranjeni stotnik pa je kasneje umrlv Mariboru.Ob letošnji spominski slovesnosti, dne10. 1. 2009, so bile podobne vremenskerazmere kot ob samem dogodku v letu1943, bilo je precej snega in mrzlo.Slovesnosti, ki se je odvijala na samemprizorišču padca Pohorskega bataljona, seje udeležilo preko dva tisoč udeležencevvseh starosti. Slavnostni govornik je bilpredsednik republike dr. Danilo Turk.Spremljala ga je častna četa slovenskevojske.Med drugim je govornik poudaril, da jepadec Pohorskega bataljona ena največjihžrtev slovenskega naroda v epopeji bojevza svobodo in samostojnost. To ne bonikoli pozabljeno.Mag. Adolf Videnšek, iur.KVARTOPIRSKI TURNIRV SOCKITudi letos je PGD Socka organiziralotradicionalno, že enajsto srečanjekvartopircev. Preko trideset igralcev seje na predvečer kulturnega praznika, 7.februarja, pomerilo v igranju „šnopsa“.Najboljši so dobili pokale in praktičnenagrade, prav tako tudi „srečni poraženec“.Zmagal je Vili Podgoršek s Stranic, drugije bil Jože Mastnjak iz Vitanja, tretji paVlado Klinc iz Doliča. Naslov „srečnegaporaženca“ si je priigral Marjan Štraus izSocke.Egidij ČretnikPOGOZDITEVŽUPNIJSKEGA GOZDANaravno ravnovesje niha, zato je vpreteklih letih veliko smrekovih gozdovuničil lubadar, med drugim tudi delvojniškega župnijskega gozda. V soboto,18. 11. 2008, so se zbrali delovni Vojničaniin nekaj skavtov, da so pogozdili ta delgozda. Želimo si, da bi novo nasajenodrevje hitro zapolnilo praznino in upamo,da mlado drevje ne bo imelo sovražnikov,saj vemo, da so gozdovi naša pljuča.MARIJA PODGORŠEKMilena JurgecSpet je leto naokoli in vrstijo se obiskistarejših krajanov, starih 90 let in več.Tako so predstavniki Krajevne skupnostiFrankolovo, Komisije za socialna vprašanjaskupaj s predstavnico Župnijske Karitasdne 9. 1. 2009 obiskali našo krajankoMarijo Podgoršek, stanujočo Podgorjepod Čerinom 29, ki je dopolnila 96 let.Ob njenem rojstnem dnevu so ji čestitaliza visok jubilej, gospa Marija pa je bilapoleg čestitk vesela že samega obiska injih je povabila, da se ji v prihodnje še kajoglasijo.Ines NovakOgledalO 12/68 48 12. december 2008

KronikaKDOR SVOJIH PREDNIKOV NEČASTI, NJIHOVEGA SPOMINAVREDEN NITega pregovora se je verjetno spomnilIvan Pušnik iz Arclina, ki je s svojimiprijatelji obudil res staro navado – šegozbiranja svinjskih krač in licitacijo oz.prodajo le-teh pred farno cerkvijo vVojniku.Organizatorji so zbrali kar lepo številoprekajenih svinjskih krač. Na god sv.Antona (priprošnjika za zdravje živine)jih je v cerkvi Device Marije blagoslovildomači župnik Anton Perger. Pri vseh trehnedeljskih mašah pa so krače z licitacijoponudili v odkup. Zbrani denar – krepkočez 500 evrov – pa se bo porabil za plačiloobnove orgel pri cerkvi Device Marije. Zdise prav, da se tudi na tak način pomaga priohranitvi kulturne dediščine.Še večkrat lahko s ponosom zapišemo,da so te sedaj lepo obnovljene orgle eneizmed najstarejših v Sloveniji. V turističnihprospektih pa se navaja, da so najstarejšeorgle v Slovenji v cerkvi Žalostne materebožje pri TREH FARAH v Rosalnicahpri Metliki. Največje orgle na svetu pa vkatedrali Sv. Štefana v Passau v Nemčiji.Svetnika Antona slikajo s prašičkom.To naj bi ponazarjalo zbiranje svinjskegamesa in klobas. Zato so mu preprosti ljudjetudi rekli, da je zavetnik svinjskih pastirjev,imenovali so ga tudi »KRAČJEK«, za godpoleti pa »SOLATJEK.« Izkupiček odprodanega mesa, klobas, svinjskih krač soporabili za prizadete otroke, šolanje revnihotrok, dobre namene in cerkvene potrebe... V res stari knjigi pa beremo, da so vnekem kraju – fari to zanimivo porabili zaostarele – bolne hlapce in dekle, ki so jihbrezvestni gospodarji vrgli na cesto. Postaliso berači, občinski reveži. Socialnega inpokojninskega zavarovanja takrat še nisopoznali.Organizatorji, ki so v ta projekt vložiliveliko truda, so se v res mrzlem nedeljskemjutru pred cerkvijo Sv. Jerneja s svojimidobrotniki (darovalci in nato kupci krač)pogreli z vročim kuhanim vinom. Še boljpa jih greje misel, da so opravili lepo dobrodelo. Letos za orgle, drugo leto pa za ...??PRIDRUŽITE SE TUDI VI!VOJNIŠKI VINOGRADNIKI TUDIPOZIMI NE POČIVAJOPri prijaznih gostiteljih – gasilcihv Vojniku so vinogradniki izvedli VI.KLETARSKI VEČER (pokušnja mladegavina). Strokovnjakinja Tadeja Vodovnik,univ. dipl. ing. agr., je ocenila vseh 58prinešenih vzorcev. Polna dvoranicavinogradnikov pa je zavzeto pokušalaprinešeno vino in poslušala predavanje,ugotavljanje napak in odpravljanje le-teh.Najbolj pogoste napake so bile: boekser,previsoke kisline, oksidacija, nepravilnauporaba žvepla, vonj po sodu ... Bila jeprava učna ura enologije.Nekaterim vzorcem pa jepredavateljica že napovedala lep rezultatna VI. OCENJEVANJU VIN, 21. 4. 2009.Pohvalila pa je tudi vino VOJNIČAN,za katerega res vzorno skrbita društvenakletarja Vanč in Miran. Njima inpredsedniku društva Krašovcu je društvipoverilo – zaupalo njegovo pravilnoporabo (promocija, protokol, društveneprireditve, donacije ...).Radi zapišemo, da naši vinogradnikivse bolj pogosto posegajo po nasvetihstrokovnjakov. Na primer nasvet o rezivinske trte na samo en šparon gospodaRomana Š. Nasvet gospe Tadeje V. omaceraciji tudi belega grozdja pa je letosupošteval vinogradnik F. K. Z maceracijogrozdja trte sauvignon je dosegelpresenetljivo kakovost. Enako pa M. K. zasorto chardonnay.VREDNO POSNEMANJA!VINOGRADNIKI OPRAVILIZIMSKO REZV hladnem, deževnem zimskempopoldnevu sta R. Štabuc, univ. dipl.inž. agr. in društveni viničar F. Bezovšekstrokovno obrezala »TRTO« (potomko400 let stare trte z Lenta). En šparon vlevo, desni pa na lanskem šparonu narezala»čepe« za kordonsko obliko. 400-letna trtazelo dobro uspeva, saj ima lepo lokacijooz. lego. Negujejo in opazujejo pa njenobujno rast veseli ljudje. V njeni neposrednibližini je v občinski stavbi sedaj že lepourejena društvena klet. Vino Vojničan vnjej že lepo zori.Res rekordna množica vinogradnikov paje v vinogradu družine Danila Bojanovičav Malih Dolah z velikim zanimanjemspremljala UČNO URO ZIMSKE REZIpriljubljenega predavatelja. Njegov motorezi je: S čim manj dela pridelati kvalitetnogrozdje.Pohvalil je »rezača trte« in ugotovil,da je vinograd v dobri kondiciji. Ker paje star več kot tri desetletja, je potrebenpomladitve.Že 34 let ta vinograd (sorte: laškirizling, sauvignon, modra frankinja)obrezuje njihov sorodnik Ivan Škof,sedaj star 85 let!! Vsaka čast!! Pisec tehskromnih sestavkov o delu društva sezelo dobro spominja Jurija Bojanoviča.Ta je na strmem zapuščenem terenu uredillepo negovan vinograd. Zanimivo, da jevinograd obdeloval v zgodnjih jutranjihurah. V precej oddaljen vinograd pa seje vozil z motornim kolesom. Še v poznistarosti, preko 80 let, je redno obiskoval vsastrokovna predavanja v vinogradniškemdruštvu v Slovenskih Konjicah. Tam je zasvoja kvalitetna vina dobival tudi najvišjapriznanja. Veseli smo, da njegov sin Danilouspešno nadaljuje očetovo tradicijo. Naocenjevanju vin v Vojniku je za vinomodra frankinja že prejel srebrno diplomo.Družina Bojanovič je vse prisotne lepopogostila. VELIKA HVALA!Poleg vinograda in kleti pa je Danilosvojim staršem Juriju in Mariji v njunspomin postavil prekrasno kapelo.Verjetno je unikaten, arhitekturno zanimivverski objekt. Še bolj pa je enkratna,edinstvena njegova namembnost. Pod lepoizdelano okroglo streho so skupaj složnopovezani verski prizori in poslikane ikone– pravoslavne vere. En predal – stenopa krasi lep kip Lurške Matere Božje.ENKRATNO, VREDNO OGLEDA!Proti večeru, koncu strokovnega prikazarezi, pa je dež ponehal in posijalo je sonce.Naj bo na PLATAH VEDNO TAKO!12. december 2008 49 OgledalO 12/68

KronikaVINO VOJNIČAN SEPREDSTAVINa gradu Rakovnik, kjer je sedežsalezijanskega reda, katerega jebil predstojnik v letih 1964–1970tudi vojniški rojak M. Jurčak, sopriredili 40. grajski večer. Nastopileso glasbene skupine iz naše vojniškeobčine (TAŠČICE, DRUŽINAGREGORC, ŠTAJERSKI ROGISTI,HARMONIKARSKI ORKESTER).Za svoj izvedeni program sodoživeli izjemno lep sprejem in viharenaplavz. Toplo nam je pri srcu, da tudipovsem tuji ljudje dajo tako lepopriznanje neutrudnim amaterskimkulturnim delavcem. Upam, da sta tudiVINOGRADNIŠKO DRUŠTVO zvinom »VOJNIČAN« in DRUŠTVOKMETIC META dobro zastopala našekraje. PREŽIVELI SMO LEP VEČER!Pavle LeskovarPIJMO ŠENTJANŽEVCA, DA BIRAJŽA SREČNA BILA ...To in še veliko lepih nabožnih in narodnihpesmi je bilo zapetih ob blagoslovu vinana god sv. Janeza v cerkvi Sv. Tomaža nadVojnikom. To je res lepa stara šega, saj sestarejši vinogradniki še spominjajo, da sokot otroci nesli vino v cerkev k blagoslovu.Oče pa je nato »žegnano« vino zlil v sodev družinski kleti. Blagoslov je opravilžupnik Kostanjšek z Ljubečne.To lepo navado pomagata ohranitiprizadevna ključarja majhne, a zato šebolj prisrčne cerkvice, brata Ivan in JožeKrameršek. Sta res prava naslednikaključarja Dobrotinška, ki je l. 1932 postavilk cerkvi zvonik, a zvoka zvonov ni večdočakal. (v knjigi VOJNIŠKI SVET ...)K lepi slovesnosti ter natoveselemu druženju je pripomoglo tudiV I N O G R A D N I Š K O - V I N A R S K ODRUŠTVO Občine Vojnik s svojo žlahtnokapljico. Vino so prispevali njegovi najboljzvesti člani. Prav je, da se stare šege našihprednikov ohranijo. Seveda je potrebnopritegniti tudi mladino, saj pravijo: NAMLADIH SVET STOJI!IX. PRAZNIČNA SEJAUO-a VVD-aČlani UO-a Vinogradniško-vinarskegadruštva so na svoji IX. praznični seji vrazširjeni sestavi pregledali in sklepali onadaljnjih aktivnostih svojega društva.Določili so naslednje datume:a) rez vinske trte: 10. 2. 2009,b) predavanje »Stekleničenje vina«:17. 2. 2009,c) predavanje o zaščiti vinske trte – vmarcu,č) občni zbor: 6. 3. 2009,d) VI. OCENJEVANJE VIN: 21. 4.2009,e) III. PRAZNIK VINA: 9. 5. 2009.Potrdili so predlog programa društvaza leto 2009.Letos so se zbrali pri članih društvaPoldetu in Alenki Kunaj na Kmečkemturizmu Dobrotin. V gosteh pa so imelikar tri člane EVROPSKEGA REDAVITEZOV VINA: Novak, Medved in našpredsednik M. Krašovec!Velik vinski strokovnjak in pisecštevilnih knjig in člankov o vinu, vinskitrti ter velik kulinarični poznavalec jeDrago Medved iz Nove Cerkve. On jeudeležencem natrosil veliko lepih besed ovinu, vinski kulturi in kulinariki. Pohvalilje vino člana društva Poldeta Kunaja.Vini modra frankinja in belo zvrst, letnik2008 (silvanec + sauvignon) sta še mladiin z vsakim dnem bosta pridobivali nakvaliteti. Seveda bi gospodar rad videl, dabi ga čim prej zmanjkalo. Lepih pohvalnihbesed je bila deležna tudi ga. Lenka zasvoje kulinarične specialitete, posebej šeza domače mesne dobrote. Lepa pogrinjkas kranjsko klobaso in domačo slanino,»špehom« z receptom za njuni pripravi pasta bila objavljena v časopisu Slovenskenovice! Svojevrstno lepo priznanje. Radiše pišemo, da Dobrotinškova mama»ZEFKA« pri svojih 84 letih še pečeveč kot dober domač kruh. StrokovnjakMedved pravi, da so na kmečkem turizmuDOBROTIN na pravi poti!Tudi vinogradniki so bili te pohvaleveseli, kot tudi mnogi obiskovalci, kiso v teh desetletjih opazovali velik trudpreproste prizadevne družine na Dobrotinu.Želijo jim še nadaljnje uspešno delo.Udeleženci sestanka so ob zvokihharmonike in lepih pesmi Arclinskih fantovprijetno zaključili uspešno leto.VESELI PUST ...Društvo ima v programu tudisodelovanje v kraju in izven. Zato so tudiletos že ŠESTIČ sodelovali na PUSTNEMKARNEVALU v Novi Cerkvi. Prizadevničlani: Miran, Hedvika, Mirko, Zdravko,Vanč, Slava, Olga, Vanč, Franci, Ivi, Minka,harmonikar Grega ... so to pripravili v sloguvelikih poplav v Arclinu in Škofji vasi.Šaljivi napisi so bili: KRALJICA POPLAV,VEČ POPLAVNIH VOD – VEČ VINA,ARCLINSKE TERME, TERME ODPRTEOB VSAKI POPLAVI ... Vinogradnikiupajo, da so lepo predstavili tudi kulturnodejavnost društva, a tudi društvenega vinaVOJNIČAN ni manjkalo.Pavle LeskovarOgledalO 12/68 50 12. december 2008

KronikaKOLEDOVANJEV NOVI CERKVI 2009Otroci iz župnije Nova Cerkev so se tudiletos v spremstvu animatorjev odpravilina koledovanje. Čeprav je živo srebrokazalo 13 stopinj minusa, so se že ob polosmih zjutraj zbrali v župnišču. Starši inanimatorji so jim pomagali pri oblačenjukostumov. Dekan Alojz Vicman je natokolednike povabil v cerkev, kjer jih je medjutranjo mašo blagoslovil. Potem pa so seskupinice kraljev, angelčkov in pastirčkovv spremstvu animatorjev odpravilepo domovih oznanjati veselo novicoJezusovega rojstva. S koledniško pesmijoso v naše domove prinesli blagoslovljenmir in veselje. Koledovanje so končali zvečerno sveto mašo.Koledniška akcija je potekala podgeslom ŠOLO POMAGAJMO SKUPAJZGRADITI, REVNIM OTROKOMVESELJE DELITI. Z darovi, ki so jih zbrali,bodo misijonarjem v Zambiji, Angoli,Malaviju, Senegalu, na Madagaskarju inSlonokoščeni obali pomagali pri gradnjiučnih ustanov.Željko ŠtrljičVabilo,SNEŽAK, NAREJEN OB NA NOVO ZAPADLEM SNEGU, Z MOJSTRI IZSTRAŽE IN NOVAKobčinski odbor Slovenskedemokratske strankeželi pozvati vse člane, danaj povabijo svoje žene,mame, babice in ljubice napraznovanje materinskegadne, ki bo na Frankolovemdne 28.3. 2009 s pričetkomob 19 uri.Poskrbljeno bo za prigrizekin še za kaj drugega. Prisotnabo tudi evropska poslanka.12. december 2008 51 OgledalO 12/68

ŠportPREDBOŽIČNO DRUŽENJEIN IGRANJE KOŠARKEV nedeljo, 14. decembra, so trenerjiKošarkarskega kluba Vojnik prvičorganizirali predbožično druženje inigranje košarke. To je bilo športno,tekmovalno in družabno srečanje otrok,staršev in trenerjev. Udeležile so se ga vseekipe, ki trenirajo znotraj Košarkarskegakluba: najmlajši, mlajši, starejši fantje indeklice, kadeti in mladinci.Prireditev je potekala v telovadniciOŠ Vojnik. V celem popoldnevu jebilo na njej približno 170 udeležencev.Na koncu pa so še zaigrali naši trenerjiproti staršem in mladincem. To je bilo šeposebej zanimivo.Organizirano je bilo tudi prazničnomedsebojno obdarovanje otrok, ki namje bilo vsem v veselje. Dober obisk indobro razpoloženje vseh, še posebno papravi športni duh, so potrdili odločitevtrenerjev Košarkarskega kluba, da tudiše vnaprej pripravijo takšna druženja.Urška OprčkalZIMSKO DRŽAVNOPRVENSTVOV PLAVANJU 2008/09CELJE, 29. 1.–1. 2. 2009Gašper ŽURMAN,Nova Cerkev 129:2. mesto 1500 m prosto2. mesto 800 m prosto3. mesto 400 m prosto3. mesto 200 m delfin3. mesto član štafete 4 x 200 m prosto4. mesto 400 m mešano4. mesto član štafete 4 x 100 m prosto4. mesto član štafete 4 x 100 m mešanoČestitamo za dosežene rezultate!Cveto ŽurmanOgledalO 12/68 52 12. december 2008

12. december 2008 53 OgledalO 12/68Kronika

FELIX SKUTNIK – smučarskodruštvo VizoreFelix Skutnik, doma iz Vizor. Kako viditerojstno vas?Čudovito, mirno in prijazno okolje,kamor se vedno znova rad vračam izSavinjske, kjer sedaj živim z družino.Skoraj da ni dneva, ko ne bi prišel v Vizore,bodisi zaradi obveznosti do društva, ali pakar tako na klepet z domačimi in kramljanjes sosedi.Kdaj so se začele razvijati ideje oskakalnicah v Vizorah?Sama zgodovina skokov v Vizorah segav obdobje 60. let prejšnjega stoletja. Idejao skakalnem centru, približno takšnemkot ga poznamo danes, se je porodilapred 21 leti (lansko leto smo obeležili 20let delovanja). V tistem času so se fantjeiz domačega kraja organizirali in uradnoformirali društvo pod istim imenom, kotga imamo in poznamo še danes.Koliko časa ste že predsednik društva?Vodenje društva so mi člani zaupalipred petimi leti. Od takrat dalje namenjamsvoj prosti čas smučarskim skokom inkolikor se le da kvalitetnemu delu društva.Kaj vam pomeni skakalnica, kaj prinašakraju?Glede na to, da sem v mladosti tudisam rad prišel med fante, ki so se merili vdolžini skokov in se tudi sam popeljal čezodskočno mizo, sem na skakalnico navezanže od mladih nog. Naš cilj je v naš centerprivabiti čim več mladine, jih vzgajati všportnem duhu, poskusiti iz posameznikovnarediti ne samo rekreativne, temveč tudiprofesionalne športnike, ki bodo naš krajoz. ga že prezentirajo ne samo na območjuSlovenije, temveč tudi izven naših meja.Katere skakalnice so postavljene, kakšneskoke dosegajo na njih skakalci? Kajpomenijo skoki v Vizorah za skakalce?Kaj domačinom?Naš center se lahko pohvali s štirimiobjekti: K7, K13, K25 in K35. Trenutnirekord je na največji napravi 37 m. Vzadnjih letih smo se v našem društvuprofesionalizirali, kar pomeni, da se pri nasskače pod strokovnim vodstvom trenerja,ki smo ga pridobili pred štirimi leti. Takolahko naši mladi skakalci večino treningovopravijo na domačih napravah, teh pa nitako malo, saj trenirajo v sezoni tudi dopetkrat tedensko. V zimskem času, ko semrak kmalu spusti, smo uredili žarometeza treninge, ki se velikokrat povlečejopozno v večer, prav to pa je pravi magnetza sprehajalce iz bližnje in daljne okolice,saj marsikdo rad pride uživat v to nočnoromanco.S katerimi klubi sodelujete?V nordijski zvezi je 25 aktivnih klubovpo celi Sloveniji. Dobre odnose imamo zvsemi, saj se vsi zelo radi vračajo k nam,ne glede na treninge ali pa tekmovanja,katerih organizator smo vsako leto. Posebejdobro sodelujemo seveda s sosednjimadruštvoma iz Velenja in Ljubnega.Kakšne tekme se odvijajo?Kot sem že dejal, smo znani kot dobri inskrbni organizatorji, zato nam smučarskazveza vsako leto znova zaupa tekmovanja,ki so bodisi državnega ali pa regijskegapomena, oboje pa šteje za točke državnegapokala. Letno organiziramo povprečnoštiri do pet tekmovanj, od tega eno do dvev poletni sezoni na umetni masi in dve dotri v zimskem času.Katere najpomembnejše tekme so se letosodvile?Če povzamemo celotno sezono 2008/2009, smo izvedli poleti pokal Nove Cerkve,katerega tradicionalno organiziramo obkrajevnem prazniku. Zimski del je biltekmovalno bolj pester, saj smo priredilikar tri tekmovanja, prvo regijsko, ki ještelo za točke državnega pokala, drugoje bilo šolsko tekmovanje, ki je bilo vsklopu pridobivanja novih skakalcev in jefinancirano s strani Ministrstva za šolstvo inšport (ta tekma je bila organizirana skupajs sosednjim klubom iz Velenja) in zadnje,ki se je odvijalo pod žarometi in ima naziv»Kmečka tekma«, na kateri lahko sodelujevsakdo in ima meddruštveni pomen.Kako vzdržujte skakalnice, sneg? Kolikofinanc je potrebnih za pripravo ene tekmein vzdrževanje sezone?Če me sprašujete po financah, tehje vedno premalo, ampak delamo zzmožnostmi, ki jih imamo. Financiramo seiz sredstev, ki jih poskušamo pridobiti izproračunskih sredstev, bodi si občinskih alidržavnih, nekaj denarja prispevajo starši,ostalo pokrivamo s sponzorskimi sredstvi.Največji finančni zalogaj je po navadiprav vzdrževanje takšnih objektov. Stroškiza zasneževanje so navadno dokaj visoki,so pa vseeno rentabilni v primerjavi stem, kar bi naši fantje morali v zimskemčasu opraviti drugje, bodisi na objektihsosednjih klubov ali pa v tujini, vsepovsodpa se uporaba skakalnic plačuje.Lahko povem, da je potrebno velikoneprespanih noči ter premetanih lopatsnega, da so lahko objekti pripravljeni zavarne in kvalitetne skoke. Včasih so seobjekti pripravljali, ko je zapadel sneg,skakalo se je teden ali dva, naredilose je tekmovanje in zgodba je bilazaključena. Sedaj pripravljamo objektez umetnim zasneževanjem v prvi vrstizaradi treningov, ki jih naši skakalciizvajajo doma, tekmovanja se izvajajo vdrugem planu, bodisi po koledarju, ki gadoloči smučarska zveza v sodelovanju znami, ali pa glede na vreme in tradicijomeddruštvenega tekmovanja.Kako je delati z vremenom?Lahko povem, da odkar imamo vdruštvu snežni top in sami zasnežujemoobjekte, smo postali pravi vremenoslovci.Imate veliko domačinov v svojihtekmovalnih vrstah; v katerih skupinah– kategorijah so?Predvsem se ukvarjamo z mladimi.Kader za skoke je trenutno zelo težkoOgledalO 12/68 54 12. december 2008

pridobiti, kljub temu da imamo opravka sslovenskim nacionalnim športom. Mladise žal raje odločajo za kolektivne športe,ki so tudi s strani šol bolj popularizirani.Na žalost nam trenutni rezultati naše A-reprezentance niso kaj prida v pomoč prikadrovanju mladih.Trenutno imamo fante, ki tekmujejov kategorijah dečkov do 9 let (najmlajšišteje 5 let), 10 let, 14 let, 15 let in pa nekajveteranov, ki pa niso direktno vključeniv program treningov, temveč skačejo intekmujejo za naš klub ljubiteljsko.Imate tudi navijaško skupino. Kakodelujejo?Odkar imamo aktualnega državnegaprvaka dečkov do 9 let, se je skupina starševin ljubiteljev skokov v Vizorah organiziralain redno potuje s fanti na tekmovanja, kjerjih z vso vnemo spodbujajo in bodrijo.Kako je s podmladkom? Kdo sonajuspešnejši mladi tekmovalci?Kot sem že povedal imamo v društvukar nekaj perspektivnih tekmovalcev,posebej bi omenil našega aktualnegadržavnega prvaka dečkov do 9 let, TimijaZajca, ki je star 8 let in prihaja iz Hramšpri Galiciji. S skoki je pričel s petimi letipri nas in se pod strokovnim vodstvomnašega trenerja Stanislava Grma prebil dotrenutno najboljšega skakalca v njegovikategoriji. Skače tudi v višji kategoriji,kjer prav tako dosega vrhunske rezultatein dela preglavice vsem svojim tudi dotri leta starejšim konkurentom. Timi jev letošnji sezoni dosegel ne le naslovdržavnega prvaka, temveč se je uveljaviltudi na mednarodnih tekmovanjih, postalje prvak pokala Alpe-Adria, kjer sodelujejonajboljši tekmovalci iz Avstrije, Italije inSlovenije.plastificirati K25 in K35. Za to imamoizdelane projekte, prav tako želimo priti dolastnih prostorov ob skakalnicah, kjer bi selahko skakalci v miru, na toplem in suhempreoblačili. Tudi za to imamo pripravljenprojekt.Glede na to, da imamo v Vizorah vsopotrebno infrastrukturo, ki jo potrebujemoza pripravo skakalnic in smučišča ob leteh,bi si želel, da navdušimo čim več novihmladih skakalcev, ki bi prišli v naš krogpridnih, delavnih in vedno dobrovoljnihljudi.Hvala za prijaznost. Želim vam ševeliko uspeha in naj se vam načrti čim prejuresničijo.Alenka Prebičnik SešelDRUŠTVO UPOKOJENCEVVOJNIKStaro leto je za nami. Začelo se je novoin z njim polno pričakovanj in načrtov, tudiza nas v društvu. Pred koncem leta 2008smo obiskali vse naše člane, ki so bolni,in jim zaželeli veliko sreče ter zdravja vletu 2009. Vse obiskane smo obdarilo sskromnim darilom. Ko bo v marcu izšloOGLEDALO, bosta za nami redna letnakonferenca v januarju in norčavi pust, kismo ga pričakali na kmečkem turizmuKAUČIČ v Benediktu. Tudi 8. marec,dan žena bomo proslavili in našim ženamnamenili kakšen šopek ali lepo rožo zaspomin na lep praznik. Že v aprilu nasčaka tedenski dopust v Izoli, kamorse bo odpravilo 50 naših upokojenk inupokojencev, da si naberejo novih moči zapoletje.V mesecu maju se začnejo izleti inpotovanja. In prvo takšno potovanje boprav v maju, ko bomo organizirali izlet vtujino. Vodila nas bo agencija LEŠNIK, d.o. o., ki nas je v jeseni vodila v Sv. Višarjein Sv. Gore, kjer smo se imeli lepo in topričakujemo tudi tokrat. Pridite in potujtez nami, skupno nam bo lepo, ne pustite, davam čas uide iz rok.V juniju bo tradicionalno srečanje našihupokojencev, starih nad 80 let. Do avgustabomo organizirali še kakšen izlet in takozaključili prvo polovico leta. Izkoriščampriložnost, da povabim še tiste upokojenkein upokojence, ki ste do sedaj omahovaliin se niste odločili postati naš član, da tostorite čim prej, in verjemite, ne bo vamžal. Ob koncu vam vsem še enkrat želimvse najboljše in na svidenje.Ivan RobačerKakšni so načrti društva? Morda želje,ideje za naprej?Vsekakor želimo nadaljevati zzastavljenimi cilji, vzgoja mladih skakalcevnam ostaja prioriteta. Sam skakalni centerželimo posodobiti z infrastrukturo, ki namše manjka. Zelo radi bi uredili lastništvoobjektov, saj nam je to temelj; če bi želeliv prihodnje delati naprej kar koli, moramorešiti najprej ta del. Dolgoročno želimo• UGODNO windstoper /soft shell jakne• vezenje na izdelke in polizdelke• šivanje in oblikovanje profesionalnih delovnih oblačil• kape, majice, šali, brezrokavniki, brisače, rokavice...Špeglič Branko s.p.Cesta talcev 38, 3212 VOJNIKtel: 03 577 26 000599 340 89fax: 03 577 26 00gsm: 041 682 686e-mail: info@sqa.siwww.sqa.si12. december 2008 55 OgledalO 12/68

PrireditveMARECORGANIZATOR KDAJ PRIREDITEVPLANINSKO DRUŠTVO VOJNIKTURISTIČNO DRUŠTVOFRANKOLOVOTAŠČICEVINOGRADNIŠKO-VINARSKODRUŠTVO VOJNIKSOBOTA,14. MAREC 2009SOBOTA,21. MAREC 2009,OB 5.00 zjutrajNEDELJA,22. MAREC 2009,OB 16.00PONEDELJEK,23. MAREC 2009,OB 18.00POHOD NA ČAVEN-GOLAKI. PODGORJE V TRNOVSKEMGOZDU.(Mirko Blazinšek, 041-685-635)SPOMLADANSKI POHOD NA ŠPIČASTI VRH. OGLEDSONČNEGA VZHODA S ŠPIČASTEGA VRHA NA PRVISPOMLADANSKI DAN, ZBIRALIŠČE PRI LUKMANOVEMKRIŽU (nad »TOMAŽAKI«), LIPA 5.(Edi Mirnik, 031-862-303)KONCERT OB PETI OBLETNICI DELOVANJA DRUŠTVA INOB MATERINSKEM DNEVU; PRIREDITEV BO POTEKALAV DVORANI KULTURNEGA DOMA V VOJNIKU.PREDAVANJE: ZAŠČITA VINSKE TRTE;KULTURNI DOM V VOJNIKU.PROSVETNO DRUŠTVO ANTONABEZENŠKA FRANKOLOVONEDELJA,29. MAREC 2009,OB 16.00TRADICIONALNA PRIREDITEV 18. SREČANJEOSTANIMO PRIJATELJI; V VEČNAMENSKI DVORANI OŠFRANKOLOVO.APRILORGANIZATOR KDAJ PRIREDITEVTURISTIČNO DRUŠTVOFRANKOLOVOPLANINSKO DRUŠTVO VOJNIKMOŠKI PEVSKI ZBOR KUDFRANCETA PREŠERNA VOJNIKDRUŠVO REJNIC CELJSKE REGIJEVINOGRADNIŠKO-VINARSKODRUŠTVO VOJNIKVINOGRADNIŠKO-VINARSKODRUŠTVO VOJNIKZVEZA BORCEV ZA VREDNOTENOB VOJNIK-DOBRNAPONEDELJEK,13. APRIL 2009,OB 10.00SOBOTA,18. APRIL 2009SOBOTA,18. APRIL 2009,OB 19.30NEDELJA,19. APRIL 2009,OB 15.00PONEDELJEK,20. APRIL 2009,OD 17.00 DO19.00TOREK,21. APRIL 2009,OB 15.00PETEK,24. APRIL 2009,OB 19.00VELIKONOČNI POHOD NA STOLPNIK. ODHOD IZPREDCERKVE NA FRANKOLOVEM.(Edi Mirnik, 031-862-303)POHOD PO KOZJANSKI POTI (KOZJAK – KOBANSKO).(Mirko Blazinšek, 041-685-635)SAMOSTOJNI KONCERT MPZ; V DVORANIKULTURNEGA DOMA V VOJNIKU.(Jernej Čater, 031-579-995)IV. DOBRODELNI KONCERT V ŠPORTNI DVORANI VRADEČAH.ZBIRANJE VZORCEV VINA; V DRUŠTVENI KLETI(OBČINA).(Mirko K., 041-745-605)VI. OCENJEVANJE VIN; V DVORANI KMETIJSKEZADRUGE VOJNIK.(Mirko K., 041-745-605)PRIREDITEV OB DNEVU UPORA PROTI UKOPATERJEM;PRIREDITEV BO POTEKALA V DVORANI KULTURNEGADOMA V VOJNIKU.PLANINSKO DRUŠTVO VOJNIK 26. APRIL 2009 TRADICIONALNI POHOD VOJNIK-ŠENTJUNGERT.(Mirko Blazinšek, 041-685-635)TURISTIČNO DRUŠTVOFRANKOLOVOKONEC APRILAALI V ZAČETKUMAJACVETLIČNI SEJEM V GRAŠČINSKEM PARKU NAFRANKOLOVEM; VSAKO GOSPODINJSTVO OBTEJ PRILOŽNOSTI DOBI ENO CVETLICO, (ČLANITURISTIČNEGA DRUŠTVA DVE) IN OMOGOČEN TUDINAKUP CVETJA. BOGAT SREČELOV, DRUŽABNE IGRE,PRIKAZ DOMAČE OBRTI, ...OgledalO 12/68 56 12. december 2008

PrireditvePGD VOJNIKMAJORGANIZATOR KDAJ PRIREDITEVVINOGRADNIŠKO-VINARSKODRUŠTVO VOJNIKNEDELJA,3. MAJ 2009,SOBOTA,9. MAJ 2009,OB 19.00FLORJANOVA MAŠA V CERKVI SV. FLORJANA VVOJNIKU.PRAZNIK VINA V KULTURNEM DOMU VOJNIK – GOSTJAVINSKA KRALJICA.(Mirko K., 041-745-605)PLANINSKO DRUŠTVO VOJNIK 16. MAJ 2009 POHOD NA POLHOGRAJSKO HRIBOVJE.(Mirko Blazinšek, 041-685-635)ŠPORTNO DRUŠTVO FRANKOLOVOŠPORTNO DRUŠTVO FRANKOLOVOJOŠKOVA BANDA IN TAŠČICEV MESECUMAJUV MESECUMAJUV MESECUMAJUNAMIZNO TENIŠKI TURNIR.(Marko Kodela, 041-440-203)ČLANSKI NOGOMETNI TURNIR ZA PREHODNI POKALFRANKOLOVEGA NA IGRIŠČU V PARKU.(Marko Kodela, 041-440-203)KONCERT JOŠKOVE BANDE, TAŠČIC IN ODPRTJERAZSTAVE DOROTEJE HAUSER AVTORJA JOŽETAŽLAUSA, V GRADU RAKOVNIK V LJUBLJANI.UPRAVNA ENOTA CELJEOBVESTILO DELAVCEMIN DELODAJALCEM GLEDEDELOVNIH KNJIŽICPO 1. 1. 2009Upravna enota Celje obvešča vse delavcein delodajalce, na podlagi objavljenegaobvestila na spletni strani Ministrstvaza delo, družino in socialne zadeve RS,da v skladu z Zakonom o spremembahin dopolnitvah zakona o delovnihrazmerjih (Uradni list RS, št. 103/2007;ZDR) s 1. januarjem 2009 prenehajoveljati določbe 224., 225. in 226. členaZDR - določbe z delovnimi knjižicami.S 1. januarjem 2009 torej ne bo večpravne podlage za izdajanje delovnihknjižic in za vpisovanje podatkov vdelovne knjižice.Opozoriti želimo na to, kako ravnatiz obstoječimi delovnimi knjižicami,upoštevajoč določilo 91. člena Zakonao delovnih razmerjih, saj delovneknjižice, izdane do 1. 1. 2009, še vednoohranjajo lastnost javne listine:Delodajalec obdrži v hrambi delovneknjižice, ki so na dan 1. 1. 2009 pri njemv hrambi, na izrecno zahtevo delavca pamu jo mora, proti podpisu o prejemu,izročiti.Delodajalec mora takoj obprenehanju veljavnosti pogodbe ozaposlitvi delavcu, proti potrdilu oprejemu, vrniti delovno knjižico.Če delodajalec v 30. dneh poprenehanju veljavnosti pogodbe ozaposlitvi ne bo mogel delavcu vročitidelovne knjižice, jo pošlje pristojniupravni enoti po stalnem prebivališčudelavca, če je stalno prebivališčeneznano, pa jo pošlje upravni enoti, kije delovno knjižico izdala.Delovne knjižice, izdane do 1. 1.2009, z veljavnimi vpisi torej ne bodoizgubile dokaznega pomena v postopkihuveljavljanja oziroma uresničevanjapravic, kjer so se (oziroma se še bodo)do navedenega datuma uporabljale.Državljani bodo lahko po 1. januarju2009 pri Zavodu za pokojninsko ininvalidsko zavarovanje Slovenije(ZPIZ), pridobili izpis o zavarovanjih(izpis obdobij zavarovanja v RepublikiSloveniji po 1. 1. 2009).Zahtevek za izpis o zavarovanjihbo mogoče vložiti po elektronski poštiter na območnih enotah ali na centraliZPIZ. Podrobnejše informacije bodo navoljo na spletnih straneh ZPIZ.SLOVO OD PRIJATELJAVsako slovo, ko nekam odhajaš, jetežko. Najbolj pa je težko slovo, ko za vednoodhaja nekdo, ki smo ga imeli radi, ki jebil sorodnik, prijatelj ali znanec. Ravno tose je zgodilo, ko nas je iznenada za vednozapustil Franc MEZNARIČ iz Keršove 5v Vojniku. V 78 letu starosti je nehalo bitisrce moža, očeta, starega očeta, prijatelja inznanca iz našega kraja. Nehalo je biti srcenašega člana, ki je bil vedno pripravljen itis prijetno družbo na izlete in se poveselitiz nami. V oktobru je še užival z našimiupokojenci na tedenskem dopustu v hoteluDelfin v Izoli. Veselil se je in si želel, dabo na zaključku leta v Gornji Dubravi, aje njegove želje prekinila nenadna smrt.Njegovo srce je nehalo biti 11. 11. 2008.Od njega pa smo se dne 14. 11. 2008 nažalskem pokopališču še zadnjič poslovilinjegovi najbližji, prijatelji in znanci. Namvsem bo ostal v lepem spominu.Ivan Robačer12. december 2008 57 OgledalO 12/68

22. TRADICIONALNI PUSTNI KARNEVAL V NOVI CERKVIV soboto, 21. februarja 2009, je bilv Novi Cerkvi 22. TRADICIONALNIPUSTNI KARNEVAL pod vodstvomProstovoljnega gasilskega društvaNova Cerkev, v sodelovanju z društvi,organizacijami in s posamezniki v občiniVojnik ter krajani nekaterih zaselkov vKS Nova Cerkev.Priprave na karneval so se pričele žev mesecu decembru 2008 in nadaljevalev januarju novega leta z zbiranjem raznihidej, aktualnosti po svetu, državi, občini,KS in drugod.V pustni povorki je sodelovalo preko500 udeležencev, ki so opravili ogromnoprostovoljnih ur, da so pripravili vozove,avtomobile in razne maske. Karneval jepritegnil številne gledalce.Iskrena hvala Občini Vojnik zapokroviteljstvo karnevala.Hvala Godbi na pihala Nova Cerkevza spremljavo karnevala. Hvala zasodelovanje in predstavitev kostumom:državnikom Janezu Pogorevcu,Branku Jezerniku, Boštjanu Štantetu invarnostnikom Daniju Kraljiču, BogdanuOgrizeku, Vojku Založniku in TomažuKrnjavšku ter prevozniku TomažuKuglerju, učiteljicam in učencemPodružnične osnovne šole Nova Cerkevin Socka, vzgojiteljicam in otrokom VrtcaMavrica iz Vojnika in iz Nove Cerkve tervsem staršem sodelujočih otrok, Kurentomiz Celja pod vodstvom Aleša Kmeteca,Turističnemu društvu Nova Cerkev,Ireni in Jakobu Krajnc iz Nove Cerkve,ansamblu Joškova banda pri Kulturnoturističnemdruštvu Dedni Vrh-Globoče,Vinogradniškemu društvu iz Vojnika,Krajevni skupnosti Frankolovo z društvi,Dramski skupini pri Kulturnemu društvuVojnik, Davorju Goričanu iz Socke inTadeju Selčanu iz Zlateč s sodelavci,Ivanu Močeniku iz Socke s sodelavci,Franciju Strenčanu in Roku Potočniku zLave, Blažu Pekošaku in Luku Gmajnerjuiz Nove Cerkve, Janezu Polenšku izNovak in Branku Marovšku iz Straže ssodelavci, Štefanu Pohajaču z Dobrnes sodelavci, Francu Kotniku in AlešuŠvabu iz Socke, Športno kolesarskemudruštvu Nova Cerkev, Planinskemudruštvu Vojnik, Godbi Bioholc iz Ravenpri Šoštanju, Rudiju Rudniku iz Celja inJožetu Rezarju iz Leskovca, Kulturnemudruštvu Socka, Mažoretkam iz Radeč,Prostovoljnemu gasilskemu društvuVojnik, Matjažu Preložniku in AndrejiŠtravs iz Razdelja, Jožetu iz Gorice priSlivnici. Ivanu Ravnaku iz Nove Cerkveza posojo motorja, Bojanu Pekošaku izNove Cerkve za posojo avbomobila –bugi, Maksu Zupaneku iz Socke za posojoavtomobila in Antonu Pilihu iz Vojnika zaprevoz tunela ter tajnici KS Nova CerkevMihaeli Hren za administrativno pomoč.Hvala članom Prostovoljnih gasilskihdruštev Vojnik, Frankolovo, Nova Cerkev,Socka, Lemberg in Dobrna za redarskoslužbo, vodji redarske službe MatjažuŽevartu iz Nove Cerkve s sodelavci,vodji razporeda povorke Ivanu Jezernikuin pomočnikoma Sandiju Kovaču inBoštjanu Selčanu iz Nove Cerkve.Prevoznikom Romanu Cehnerju iz Vizor,Francu Založniku iz Selc in BrankuGobcu iz Novak za razne opravljeneprevoze. Hvala ansamblu Harmonija izNove Cerkve in Robiju Pilihu iz Vojnikaza ozvočenje, grafičnemu podjetju INOCelje za izdelavo plakatov in MarkuRavnaku iz Zadobrove za izdelavoreklamnih panojev.Posebna zahvala gre podjetju Cestemostovi Celje ter predsedniku upraveMarjanu Vengustu za izposojo inpostavitev tribun ter postavitev odra zagoste.Za izposojo varovalnih ograj pase zahvaljujemo Združenju šoferjevin avtomehanikov Celje ter AlbinuOjstršku.Še enkrat vsem in vsakemu posebejiskrena hvala za sodelovanje in pomočpri izvedbi karnevala z željo, da vprihodnjem letu zopet pripravimo 23.pustni karneval.Slavko Jezernik,vodja karnevalaOgledalO 12/68 58 12. december 2008