(\212tevilka: /klasifikacijska \232tevilka/) - Ministrstvo za ...

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka: 37000-2/2009/3
Ljubljana, 30. 12. 2009
1. UVOD
OBDOBNI NAČRT
ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
V LETIH 2010 IN 2011
Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011
(Skupaj za večjo varnost) (v nadaljevanju: nacionalni program) določa, da je program
razdeljen na tri časovna obdobja, ki ga dopolnjujejo obdobni načrti izdelani po enotni
metodologiji. Prvo obdobje je obsegalo realizacijo obdobnega načrta za leto 2007, drugo
obdobje je obsegalo realizacijo obdobnega načrta za leti 2008 in 2009, tretje obdobje pa
zajema čas do konca nacionalnega programa oziroma leti 2010 in 2011. V tem času bo
omogočeno nadaljevanje izvajanja prometno varnostnih ukrepov in primerjavo rezultatov
ter začetek priprave novega nacionalnega programa.
Obdobni načrt 2010/2011 je zadnji izvedbeni načrt aktualnega Nacionalnega programa
varnosti cestnega prometa. Načrt je sestavljen iz štirih glavnih vsebinskih sklopov in sicer:
- analize stanja,
- medresorsko koordiniranih »akcij« oziroma aktivnosti,
- dopolnitvenih ukrepov in nalog posameznih organizacij in
- stanja in aktivnosti na projektih.
Za pripravo obdobnih in operativnih (izvedbenih) načrtov so, v sodelovanju s civilno
družbo (z nevladnimi organizacijami, civilnimi združenji, strokovnimi organizacijami,
gospodarskimi družbami, drugimi združenji), odgovorne strokovne službe državnih
organov. Ne glede na to je potrebno poudariti, da so nevladne organizacije (v
nadaljevanju: civilna družba) na marsikaterem področju generator določenih aktivnosti, ki
pripomorejo k izboljšanju stanja na področjih, ki jih pokrivajo. So nekakšen spodbujevalec
in hkrati nadzornik uradnih organov. Civilna družba je za naše razmere zelo razvejana, kar
pomeni, da se interesne aktivnosti poleg društev, zvez, združenj, zavodov in ustanov
izvaja tudi skozi tako imenovane horizontalne mreže, ki povezujejo različne nevladne

organizacije, predvsem glede na njihov status. Zavod Center za informiranje, sodelovanje
in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS je mreža, ki povezuje nevladne organizacije
različnih statusnih oblik, z različnih področij, različne velikosti, števila zaposlenih in
prihodkov. Zveza društvenih organizacij Slovenije – ZDOS je mreža, ki povezuje
društvene organizacije, torej nevladne organizacije, katerih statusna oblika je zveza
društev. Združenje slovenskih ustanov – ZSU je mreža, ki povezuje ustanove. Gre torej za
eno mrežo, ki združuje nevladne organizacije glede na njihovo statusno obliko. Četrta
horizontalna, statusna mreža, ki združuje nevladne organizacije, registrirane kot zasebni
zavod, je Mreža zasebnih zavodov. 1
V okviru civilne družbe so v letu 2008 in 2009, glede na obseg njihovih aktivnosti izstopali
zlasti Avto-moto zveza Slovenije, Društvo paraplegikov jugozahodne štajerske, Fundacija
Z glavo na zabavo, Klub Maksi, Zavod Varna pot, Zveza moto klubov Slovenije, Zveza
združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, Zavod Zarja, Karitas, Rdeči križ Slovenije,
Društvo Žarek upanja in Zavod med.over.net. Iz Priloge št. 1 so za nekatere od teh
organizacij razvidne ključne naloge, ki so si jih zadali za prihodnji 2 leti.
Nadzor nad izvajanjem nalog iz obdobnega načrta opravljajo pristojna ministrstva ter
medresorska delovna skupina za koordinacijo in nadzor nad izvajanjem Resolucije o
nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011.
Leta 2001 je v državah EU umrlo 50.000 ljudi, skupni cilj, ki je bil predlagan leta 2001 in
dopolnjen po širitvi EU leta 2004, pa je, da smrtne žrtve do konca leta 2010 ne bi
presegle števila 25.000 na leto. Poleg umrlih je v Evropski uniji v prometnih nesrečah
vsako leto 1.700.000 telesno poškodovanih. Število mrtvih v prometnih nesrečah v
zadnjih desetih letih upada – razen v letu 2004, ko je na slovenskih cestah umrlo 274
ljudi, poškodovalo pa se jih je približno 13.000. Slovenija je ena izmed evropskih
držav, ki ji je v zadnjih trinajstih letih s širšim družbenim prizadevanjem uspelo
zmanjšati število smrtnih žrtev iz 415 v letu 1995, na 214 v letu 2008, oziroma za 48,4
%.
Skupnemu cilju držav članic Evropske unije sledi tudi Slovenija s svojim nacionalnim
programom, ki predvideva, da število umrlih v prometnih nesrečah leta 2011 ne bi bilo
večje od 124. Trenutno stanje mrtvih na evropskih cestah ne sledi dosegu
zastavljenega cilja 50 % zmanjšanje števila mrtvih do konca leta 2010. Če se
prizadevanja za večjo varnost v EU ne bodo povečala bo zmanjšanje le cca. 35 %.
Podobno predvidevanje velja tudi v Sloveniji. V letu 2008 je Slovenija dosegla izjemen
napredek na področju varnosti v cestnem prometu. Po statističnih podatkih je v
prometnih nesrečah umrlo 79 oseb manj kot v letu 2007 (leta 2007 je bilo 293 mrtvih
udeležencev, leta 2008 pa 214, kar je 26,9 % manj mrtvih dve leti pred iztekom
1
Mreže nevladnih organizacij v Sloveniji, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij,
Ljubljana, 2006
2

slovenskega nacionalnega programa). Kljub tako dobrim rezultatom pa ne moremo biti
v celoti zadovoljni, saj smo dosegli le 23 % zastavljenega cilja.
Letošnje leto je, kar se tiče števila umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, med
najbolj varnimi v zadnjih štiridesetih letih. Ocenjujemo, da se bo pozitiven trend stanja
varnosti cestnega prometa nadaljeval do konca leta. V letošnjem letu je do 06. decembra
na slovenskih cestah umrlo 164 udeležencev cestnega prometa, kar pomeni, da smo
ohranili 37 življenj več kot v enakem obdobju lani oziroma je za 18 % manj umrlih, 13 %
manj hudo telesno poškodovanih in 13 % manj lahko telesno poškodovanih.
Graf 1: Število smrtnih žrtev v državah članicah EU glede na cilj do leta 2010
Vir: Statistična baza podatkov CARE, 2008
Države članice različno napredujejo na poti do uresničitve ambicioznega cilja, ki izhaja iz
evropskega akcijskega programa, da za polovico zmanjšajo število smrtnih žrtev na
cestah do leta 2010. Da bi države članice dosegle ambiciozni cilj bi po oceni evropskih
strokovnjakov morale zmanjšati število smrtnih žrtev v obdobju 2001 do 2007 za 37 %.
Državam članicam Evropske unije je uspelo v obdobju od 2001 do 2008 zmanjšati število
mrtvih le za 23 %.
Dokaz, da je možno doseči z ustreznim pristopom boljše rezultate, so prav gotovo članice,
Marec
ki so dosegle v 8 letih od 24-35% znižanje (Francija 48 %, Španija, 44 %, Luksemburg 2009 41
%), pri nekaterih državah je zaznati celo naraščanje (Poljska -2 %, Malta -6 %). Na podlagi
Pregled zmanjšanja mrtvih v EU – v obdobju 2001
podatkov o primerljivosti prometne 2008 varnosti Slovenije z državami Evropske unije za leto
2008 se Republika Slovenija uvršča na 16. mesto med 27 članicami EU.
3

Po naši oceni gre uspeh za zmanjšanje najhujših posledic v letu 2008 pripisati
učinkovitejšemu in načrtnejšemu delu vseh pristojnih organov, ki izvajajo tako
preventivne kot tudi represivne ukrepe, spremembi Zakona o varnosti cestnega
prometa, ki je stopil v veljavo v začetku maja 2008, zmanjševanja povprečnih hitrosti
na nekaterih cestah, vplivom posameznih dejavnikov gospodarske recesije, … .
2. CILJI IN NAMEN
V nacionalnem programu je kot izhodišče uporabljena Vizija nič, ki bi skupaj s smotri in cilji
pripeljala do zmanjšanja najhujših posledic v prometu. To so narekovala tudi dejstva in
pričakovanja slovenske družbe, da se v naslednjih letih izboljša varnost in zagotovi
sledljivost evropskim ciljem.
Namen tega načrta je, da z medsebojnim povezovanjem pristojnih organov na državni
ravni z lokalnimi skupnostmi in civilno družbo kar najbolj poveča izkoristek obstoječih
resursov in na ta način izboljša varnost cestnega prometa. Dinamika reševanja obstoječih
problemov mora biti prisotna v vseh fazah, vse od načrtovanja in izvedbe do nadzora.
Glede na nacionalni program varnosti cestnega prometa je naš cilj, da do konca leta 2010
na slovenskih cestah ohranimo najmanj 1397 življenj, oz. da število mrtvih ne preseže
številke 139. V letu 2011 pa je naš cilj da bo do konca leta na slovenskih cestah
ohranjenih najmanj 154 življenj, oz. da število mrtvih ne preseže številke 124. Gre za zelo
ambiciozen in optimističen cilj, ki je težko uresničljiv pa vendarle mu je treba slediti in ga z
učinkovitim vodenjem in nadziranjem poskušati doseči.
Za dosego tega cilja je potrebno poleg rednih nalog, glede na obstoječe finančne
zmogljivosti, realizirati tudi predvidene ukrepe iz tega programa in zagotoviti izvedbo
načrtovanih preventivnih aktivnosti. Pravočasna in učinkovita koordinacija med vsemi
sodelujočimi bo nedvoumno prispevala k izboljšanju prometne varnosti, hkrati pa
pripomogla k doseganju cilja iz nacionalnega programa.
Graf 2: Prikaz dejanskega št. mrtvih in zmanjšanja števila umrlih glede na cilj
nacionalnega programa
4

325
število umrlih
260
195
130
65
278
269
242 274
263
248 233
218
259 262
203
187
293
dejansko stanje
214
171 155
139
124
projekcija glede na cilj
0
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Iz grafikona je razvidno, da se je prvo odstopanje od predvidenih trendov zgodilo v letu
2004.
leto
3. ANALIZA STANJA
Z načrtnim izvajanjem nalog iz Obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega
prometa v letih 2008 in 2009 smo nedvoumno prispevali k večji varnosti v cestnem
prometu, kar potrjujejo tudi statistični podatki o prometnih nesrečah z najhujšimi
posledicami. V letu 2008 in 2009 so bile realizirane vse naloge iz tega načrta.
Najpogostejši ugotovljeni dejavniki prometnih nesreč so bili hitrost, nepravilna stran ali
smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilno ravnanje pešcev, nepravilni
premiki z vozilom in nepravilno prehitevanje.
V letu 2008 je bilo ugotovljenih 469.671 (leta 2007 pa 499.011) kršitev Zakona o varnosti
cestnega prometa.
Tabela 1: Pregled prometnih nesreč in posledic od leta 2005
Leto
Vse
nesreče
Prometne nesreče
Nesreče
Nesreče s
s smrtnim telesnimi
izidom poškod.
Nesreče z
mater. Mrtvi
škodo
Posledice
Hudo
telesno
poškod.
Lahko
telesno
poškod.
2005 31.669 229 10.343 21.097 257 1.295 13.424
2006 32.123 233 11.404 20.486 262 1.261 15.363
2007 30.890 263 11.377 19.250 293 1.295 15.108
2008 23.163 200 8.927 14.036 214 1.092 11.602
5

Trendi stanja varnosti kažejo, da se število mrtvih v Sloveniji po letu 2006 povečuje, leta
2008 pa je dosežen opazen premik na bolje, oziroma je začelo število mrtvih upadati. V
istem letu je ravno tako opazen upad števila hudo in lahko telesno poškodovanih.
Tabela 2: Pregled prometnih nesreč in posledic glede na vzrok
Vzrok
Mrtvi
Hudo telesno
poškodovani
lahko telesno
poškodovani
2007 2008 2007 2008 2007 2008
Neprilagojena hitrost 129 103 487 417 3.860 2.752
Nepravilna stran/smer vožnje 91 39 280 213 2.252 1.760
Neupoštevanje prednosti 39 36 239 223 3.476 2.892
Nepravilno prehitevanje 10 14 70 45 515 334
Nepravilen premik z vozilom 5 7 56 43 953 734
Neustrezna varnostna razdalja 0 1 20 24 2.828 2.106
Nepravilno ravnanje pešcev 8 6 50 32 113 100
Drugi vzroki 11 8 93 95 1.111 924
Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč sta že desetletja neprilagojena hitrost ter
napačna stran oziroma smer vožnje.
Tabela 3: Pregled prometnih nesreč in posledic glede vrsto ceste
Vrsta ceste
Vse nesreče
Prometne nesreče
Nesreče s
smrtnim
izidom
Nesreče s
telesnimi
poškod.
Mrtvi
Posledice
Hudo
telesno
poškod.
Lahko
telesno
poškod.
2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008 2007 2008
Avtocesta 1.770 1.535 23 9 456 399 30 9 55 51 722 578
Hitra cesta 774 589 7 4 176 152 7 4 15 15 281 207
Glavna cesta 3.221 2.481 46 44 1.333 1.050 51 52 192 164 1.958 1.54
4
Regionalna
cesta
4.837 3.488 87 68 2.188 1.726 96 74 307 264 2.961 2.27
0
Lokalna cesta 1.416 935 25 16 656 483 27 16 95 87 778 557
Druge ceste 18.8714.135 75 59 6.568 5.117 82 59 631 511 8.408 6.44
2
6
Zgornja tabela prikazuje prometne nesreče in posledice glede na vrsto ceste. Največ
prometnih nesreč s smrtnim izidom v letih 2007 in 2008 se je zgodilo na regionalnih
cestah, drugih cestah ter glavnih cestah.
6

Tabela 4: Pregled posledic prometnih nesreč glede na vrsto udeleženca
Hudo telesno Lahko telesno
Mrtvi
Udeleženci
poškodovani poškodovani
2007 2008 2007 2008 2007 2008
Vozniki osebnih avtomobilov 116 78 377 277 7.780 5.825
Potniki v avtomobilih 64 28 247 215 4.144 3.152
Pešci 32 39 195 148 725 640
Vozniki motornih koles 40 38 179 194 543 438
Kolesarji 17 16 169 152 1.009 851
Vozniki tovornih vozil 4 3 17 16 246 194
Vozniki avtobusov 0 0 0 0 10 6
Drugi udeleženci 20 12 111 90 646 493
Skupaj 293 214 1.295 1.092 15.103 11.599
Tabela prikazuje posledice prometnih nesreč glede na vrsto udeleženca. Največji delež
mrtvih je med vozniki osebnih avtomobilov, sledijo potniki v avtomobilih, vozniki motornih
koles, pešci ter kolesarji. Med hudo telesno poškodovanimi je največ voznikov osebnih
avtomobilov, sledijo potniki v avtomobilih, pešci, vozniki motornih koles in kolesarji. Med
lahko telesno poškodovanimi spet prevladujejo vozniki osebnih avtomobilov, potniki v
avtomobilih, kolesarji, pešci in vozniki motornih koles.
Graf 3: Prikaz števila mrtvih v oz. izven naselja v letih 2007/2008
Število mrtvih v prometnih nesrečah
V naselju
Izven naselja
200
199
150
141
100
50
94
73
0
2007 2008
Čeprav se število mrtvih izven naselja zmanjšuje je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da so
povzročitelji prometnih nesreč praviloma osebe iz t. i. "domačega" okolja. Okoli 60 %
povzročiteljev stanuje na območju upravne enote, kjer je prišlo do prometne nesreče.
Tabela 5: Podatki prometnih nesreč in posledic po statističnih regijah
7

Statistične regije
Št. mrtvih v
letu 2007
Št. mrtvih
v letu 2008
Zgornja meja 2
št. mrtvih v
letu 2010
Zgornja meja
št. mrtvih v
letu 2011
Gorenjska 28 18 14 12
Goriška 7 15 8 7
Jugovzhodna Slovenija 21 18 10 9
Koroška 9 8 5 5
Notranjsko-kraška 15 4 4 3
Obalno-kraška 15 9 7 7
Osrednjeslovenska 66 41 35 31
Podravska 51 42 22 20
Pomurska 28 16 8 8
Savinjska 41 33 18 16
Spodnjeposavska 6 7 5 4
Zasavska 6 3 3 3
SKUPAJ 293 214 139 125
Glede na teritorialno delitev Republike Slovenije je iz statističnih podatkov za leto 2008
razvidno, da so naša življenja najbolj ogrožena na cestah Pomurske, Podravske in
Savinjske regije. Podatki za prve štiri mesece leta 2009 pa kažejo, da bi lahko dosegli cilj
iz nacionalnega programa o zmanjšanju mrtvih le Koroška in Obalnokraška regija.
Na podlagi primerjave podatkov o številu smrtnih žrtev na 1.000.000 prebivalcev v državah
Evropske unije za leto 2007, lahko ugotovimo, da je število smrtnih žrtev v Sloveniji za 59
višje od povprečja držav članic.
4. PREVENTIVNE IN DRUGE AKTIVNOSTI
V smislu načrtnega in koordiniranega dela načrt izpostavlja naslednja najbolj
problematična področja: hitrost, alkohol, varnost pešcev ter uporaba varnostnega pasu.
Ta področja so izbrana na podlagi analize stanja in poznavanja prometno varnostne
problematike. Nedvoumno je hitrost najpogostejši dejavnik in vzrok najhujših prometnih
nesreč, tudi alkohol se pojavlja kot dejavnik in vzrok pri najhujših prometnih nesrečah,
varstvo šibkejših prometnih udeležencev (otrok in pešcev) terja posebno skrb, uporaba
varnostnega pasu pa bistveno ublaži posledice prometnih nesreč.
4.1 Koordinirane preventivne aktivnosti
a) Hitrost
Neprimerna oziroma neprilagojena hitrost je na slovenskih in tudi evropskih cestah
poglavitni dejavnik prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami. Ukrepi
povezani s hitrostjo se izvajajo z večjo intenziteto v času trajanja akcije, nosilec oz.
koordinator izdela podroben načrt dela s cilji, ukrepi in sodelujočimi. Kontrola hitrosti bo
2
Zgornja meja je izračunana glede na št. prebivalcev in cilj, ki je določen v nacionalnem programu
8

posebej intenzivna na cestah in odsekih, kjer so registrirane črne točke v Republiki
Sloveniji. Po končani akciji se izdela zaključno poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov.
Neposredno je bilo za preventivne aktivnosti (medijske kampanje) v letu 2009 namenjeno
215.000,00 €.
Nosilec aktivnosti: MNZ – Policija
Termin izvedbe: – od 22. aprila do 1. maja 2010 in 2011
– od 28. junija do 4. julija 2010 in 2011
b) Alkohol
V zadnjih letih se število vinjenih voznikov med povzročitelji prometnih nesreč povečuje.
Tudi število prometnih nesreč, pri katerih je kot dejavnik prisoten alkohol, se v zadnjih letih
povečuje. Najpogosteje je alkohol kot sovzrok prisoten skupaj s hitrostjo in nepravilno
smerjo ali stranjo vožnje. Zlasti je zaskrbljujoč delež alkoholiziranih povzročiteljev
prometnih nesreč s smrtnim izidom, saj je v letu 2008 bilo 21,24 % le-teh pod vplivom
alkohola. Preventivni in represivni ukrepi se v okviru nacionalnih akcij izvedejo dvakrat
letno, nosilec oz. koordinator izdela podroben načrt dela s cilji, ukrepi in sodelujočimi.
Neposredno je bilo za preventivne aktivnosti (medijske kampanje) v letu 2009 namenjeno
184.000,00 €. Po končani akciji se izdela zaključno poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov.
Za učinkovito alkoholno politiko in posledično zmanjšanje števila in deleža alkoholiziranih
voznikov je odločilnega pomena celovit pristop, ki vključuje aktivnosti za preprečevanje
vožnje pod vplivom alkohola.
Nosilec aktivnosti: Ministrstvo za zdravje
Termin izvedbe: – od 7. do 13. junija 2010 in 2011
– od 7. do 14. novembra 2010 in 2011
– od 1. do 31. decembra 2010 in 2011
c) Pešci
Pešci so v dolgoročnem obdobju zagotovo med najbolj ogroženimi v cestnem prometu, saj
je delež mrtvih na 100 poškodovanih med najvišjimi glede na druge skupine udeležencev.
V letu 2008 je od 214 mrtvih udeležencev bilo 39 pešcev. V istem obdobju je bilo 150
hudo in 647 lahko telesno poškodovanih pešcev. Večina nesreč, ki jih povzročijo starejši
pešci s svojimi napakami so posledica slabšanja psihofizičnih sposobnosti človeka,
neustrezne barve oblačil ter neuporabe odsevnih izdelkov. Ukrepi za nadzor nad
ravnanjem pešcev v prometu se izvedejo enkrat letno, nosilec oz. koordinator izdela
podroben načrt dela za izvedbo preventivne akcije. Po končani akciji se izdela zaključno
poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov. Neposredno je bilo za preventivne aktivnosti
(medijske kampanje) v letu 2009 namenjeno 158.400,00 €.
Nosilec aktivnosti: DRSC (SPV)
9

Termin izvedbe: – od 11. do 31. januarja 2010 in 2011
– od 1. do 22. oktobra 2010 in 2011
d) Uporaba varnostnega pasu
Varnostni pas je najučinkovitejša naprava za zaščito potnikov v osebnih in lahkih
dostavnih vozilih v primeru prometne nesreče. Uvajanje varnostnih pasov v vozila
predstavlja v vseh letih obstoja avtomobilske industrije doslej največji korak k izboljšanju
pasivne varnosti potnikov med trčenjem. Manjša stopnja privezanosti ob trčenju,
nedvomno pomeni večjo verjetnost nastanka hudih telesnih poškodb ali smrti. Preventivna
akcija za nadzor nad uporabo varnostnih pasov se izvede enkrat letno, nosilec oz.
koordinator izdela podroben načrt dela. Neposredno je bilo za preventivne aktivnosti
(medijske kampanje) v letu 2009 namenjeno 120.000,00 €. Po končani akciji se izdela
zaključno poročilo s predlogi nadaljnjih ukrepov.
Nosilec aktivnosti: Ministrstvo za promet
Termin izvedbe: - od 17. do 30. maja 2010 in 2011
e) Varnost voznikov enoslednih vozil
Zagotavljanju večje varnosti voznikov enoslednih motornih vozil (motoristi) je potrebno
nameniti več pozornosti. V letu 2008 je bilo 38 smrtnih žrtev med motoristi ter 194 hudo in
4439 lahko telesno poškodovanih. Aktivnosti bodo usmerjene v preventivno in represivno
delo nadzornih organov ter s tem osveščanje v smislu medsebojnega opozarjanja
motoristov na agresivno in nevarno vožnjo oziroma vožnjo v nasprotju s prometnimi pravili.
Neposredno je bilo za preventivne aktivnosti (medijske kampanje) v letu 2009 namenjeno
196.000,00 €.
Nosilec aktivnosti: MNZ - Policija
Termin izvedbe: – od 22. marca do 12. aprila 2010 in 2011
f) Varnost v turistični sezoni
Za izboljšanje varnosti cestnega prometa bo Ministrstvo za promet v letu 2010, v
sodelovanju z drugimi resorji, gospodarskimi družbami in nevladnimi organizacijami
izvedlo dodatne aktivnosti, ki bodo aktualizirane v času turistične sezone. Poletni meseci
(junij, julij in avgust) so poleg povečanja udeležencev v cestnem prometu, zaradi turističnih
aktivnosti kritični tudi v smislu hujših posledic prometnih nesreč. Statistični podatki v
zadnjih letih izkazujejo v povprečju hujše posledice prometnih nesreč ravno v tem času.
Neposredno je bilo za preventivne aktivnosti (medijske kampanje) v letu 2009 namenjeno
96.000,00 €.
10

Nosilec aktivnosti: Ministrstvo za promet
Termin izvedbe: – od 15. junija do 20. avgusta 2010 in 2011
g) Varnost na nivojskih prehodih ceste in žel. proge
Ministrstvo za promet v letu 2010 bo, v sodelovanju z drugimi resorji, gospodarskimi
družbami in nevladnimi organizacijami, izvedlo dodatne aktivnosti za izboljšanje varnosti
na nivojskih prehodih ceste in železniške proge. Aktivnosti bodo usmerjene na
problematiko, ki je povezana z varnostjo cestnega prometa na nivojskih prehodih ceste
preko železniške proge, neupoštevanjem prometnih pravil in v nekaterih primerih dokaj
nizke kulture udeležencev v cestnem prometu. Namen akcije bo vplivati na vedenje
voznikov in drugih udeležencev cestnega prometa ter posredno zmanjšati število
prometnih nesreč in njihove posledice na nivojskih prehodih ceste preko železniške proge.
Neposredno je bilo za preventivne aktivnosti (medijske kampanje) v letu 2009 namenjeno
40.000,00 €.
Nosilec aktivnosti: Ministrstvo za promet
Termin izvedbe: – od 15. do 28. februarja 2010 in 2011
h) Začetek šolskega leta
Začetek šolskega leta je že tradicionalno povezan s preventivnimi akcijami za večjo
prometno varnost zlasti otrok, seveda pa ne le njih, temveč vseh udeležencev v prometu.
Ko se začne novo šolsko leto, morajo biti vozniki še posebej pozorni in previdni, da se
šolarji zopet vračajo na šolske poti. Ob tem je pomembna skrb za prvošolčke, ki prvič
stopajo na šolske poti in ne poznajo vseh nevarnosti, pa tudi skrb za ostale učence, ki se
po dolgih počitnicah vračajo v šole razigrani in je potrebnih kar nekaj dni, da ponovijo
pravila in zahteve za varno ravnanje v prometu. S preventivno akcijo želimo opozoriti vse
udeležence v prometu, naj bodo varni in strpni ter tako dober vzgled mlajšim.
Nosilec aktivnosti: Ministrstvo za šolstvo in šport
Termin izvedbe: – od 23. avgusta do 10. septembra 2010 in 2011
4.2 Druge ključne naloge in ukrepi državnih organov
4.2.1 Ministrstvo za promet
Ministrstvo za promet bo skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve v letu 2010 realiziralo
projekt ustanovitve javne agencije za varnost cestnega prometa in s tem zagotovila
nacionalnemu prometno varnostnemu sistemu večjo stopnjo sistematičnosti, racionalnosti
ter učinkovitosti.
11

Samostojni organ, ki bo ustanovljen, bo v celoti izvajal vodenje in koordiniranje operativnih
nalog s področja varnosti cestnega prometa. V ta namen bo skrbel za pripravo in izvedbo
vseh programov in ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu ter pripravljal
analize in strokovne podlage za morebitno spremembo predpisov.
Na podlagi strokovnih argumentov in mnenja strokovnega sveta za varnost cestnega
prometa, ki je oblikovan pri ministru za promet, je bila sprejeta odločitev, da se pričnejo
aktivnosti za spremembo sedanjega Zakona o varnosti cestnega prometa. Na tej osnovi
bo prišlo do delitve na nove štiri zakone in sicer:
- Zakon o motornih vozilih,
- Zakon o voznikih,
- Zakon o pravilih cestnega prometa in
- Zakon o javnih cestah.
Predlagane predpise bo potrebno pripraviti za sprejem v Državnem zboru Republike
Slovenije do konca leta 2010, še prej pa se opravi zelo široka javna obravnava le teh.
Za učinkovitejše izvajanje ključnih ukrepov in nalog s področja varnosti cestnega prometa
bo Ministrstvo za promet:
- skupaj z združenjem uvoznikov vozil pripravilo informacijo o pomembnosti
opremljenosti vozil s sistemi za aktivno in pasivno varnost,
- skupaj z združenjem uvoznikov vozil pripravilo akcijo o ozaveščanju voznikov o
pomembnosti opremljenosti vozil z zimsko opremo,
- pripravilo predlog sprememb postopka javnega razpisa za nakup motornih vozil z
vključitvijo naprav za aktivno in pasivno varnost med razpisne pogoje - predlog bo
posredovan Ministrstvo za javno upravo),
- pripravilo predlog spremembe predpisa o prevozu otrok, kjer naj bi se postopoma
uvedlo obvezo po opremljenosti vozil s sistemom za zaporo zagona motorja, če je
voznik pod vplivom alkohola (ang. Alcohol-Interlock-System). V naslednjem koraku
časovno postopoma razširilo opremljenost s to napravo tudi na vozila za javni
prevoz potnikov in za prevoz nevarnega blaga,
- v predpisih uredilo način izboljšanja vidnosti kmetijske mehanizacije v cestnem
prometu,
- preverilo možnost vgradnje in uporabe zapisovalnikov podatkov o vozilu pred
nesrečo ter o morebitnih finančnih vzpodbudah pri nakupu in vgradnji teh naprav,
- področje varnostne razdalje: vzpostavitev testnih polj samokontrole varnostne
razdalje po sekundni metodi – s testnim poljem bosta opremljena prekmurski in
vipavski krak avtoceste oziroma hitre ceste (2010),
- organiziranje okrogle mize o meritvah hitrosti na občinskih cestah,
12

- ugotovilo nivo opremljenosti koles v prometu in nato predpisati minimalno opremo
koles,
- razvoj aplikacije referenčnih števnih mest za izgradnjo modela povečanja prometne
varnosti,
- organiziralo okroglo mizo o varnem upravljanju lokalne cestne infrastrukture (2011),
- preverilo možnosti za izboljšanje informiranja uporabnikov avtocest v času delovnih
in interventnih zapor,
- preverilo možnosti korekcije označevanja cestnih zapor glede na prakse tujih držav
z namenom zmanjšanja zastojev,
- preverilo ustreznost omejitve hitrosti na državnih cestah,
- sodelovalo pri izvedbi projekta Euro RAP in sicer:
o predstavitev projekta Euro RAP javnosti in na internetnih straneh,
o pregled, analiza in predstavitev rezultatov za celotno cestno omrežje
državnih cest po metodologiji Risk map za obdobje 2005-2007 in 2006-2008,
o seznanitev z rezultati projekta vzdrževalce cest in izdelava strategij na makro
in mikro nivoju za odpravo pomanjkljivosti,
o izvedba pilotnega projekta na AC in HC po sistemu Star Map
- področje nivojskih prehodov 3 (2010-2011):
o ukinitev nivojskega prehoda v km 56+930 na regionalni železniški progi št.
32 Grobelno – Stranje – Rogatec – d.m. občini Šmarje pri Jelšah;
o gradnja novega nivojskega prehoda v km 43+450 in nivojski prehod v km 43
+737 na regionalni železniški progi št. 33 Stranje – Imeno – d.m. spremeniti
samo v prehod za pešce;
o gradnja povezovalne ceste Žalec-Vrbnje in posledično ukinitev nivojskega
prehoda na regionalni železniški progi št. 31 Celje – Velenje
o potekajo tudi pogovori s šestnajstimi občinami o ukinitvi nekaterih nivojskih
prehodov potekajo, kjer se bodo dokončne odločitve potrdile s sprejemom
Občinskih prostorskih načrtov.
V letih 2010 in 2011 je načrtovana v sklopu projekta modernizacija nivojskih prehodov na
V. in X. železniškem koridorju pridobitev tehnične dokumentacije in zemljišča, na katerih
se bo izvedlo 24 izvennivojskih križanj, zavarovalo z avtomatsko napravo oziroma
spremenilo način krmiljenja avtomatskega zavarovanja 39 nivojskih prehodov in ukiniti 54
nivojskih prehodov na območju glavne železniške proge št. 40 Pragersko - Središče - d.m.
in glavne železniške proge št. 41 Ormož - Murska Sobota - Hodoš - d.m. ter zgradilo 10
izvennivojskih križanj in ukinilo 10 nivojskih prehodov na preostalem delu V. in X.
železniškega koridorja.
4.2.2 Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS)
3
V skladu z načrti Direkcije za železniško infrastrukturo, realizacija je odvisna od dejanskih proračunskih sredstev.
13

Za leti 2010 in 2011 DARS v sodelovanju z vsemi ostalimi organizacijami pripravi načrt
aktivnosti za večjo stopnjo varnosti na AC in HC.
4.2.3 Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC)
- izdelava 60 študij »črnih točk«, dokončanje ureditve 2 počivališč, dokončanje
ureditve 1 para avtobusnih postajališč, dokončanje zamenjave semaforskih glav z
LED glavami v 22 krožiščih, dokončanje 6 ureditev prehodov za pešce, 9
rekonstrukcij križišč, 1 ureditev površin za pešce, 2 ureditvi gradbeno prometnega
otoka, 1 ureditev nevarnega odseka, 2 preplastitvi v dolžini cca 1 km, 5
rekonstrukcij križišč, 4 ureditve počivališč, 4 ureditve avtobusnih postajališč, 6
semaforizacije križišč, 19 ureditev prehodov za pešce,
- postavitev 37 km varnostnih ograj, 40.000 prometnih znakov,
- postavitev 8,3 km motorističnih letev,
- sistemsko spremljanje hitrostnega obnašanja motornega prometa na državnih
cestah ter uporabe varnostnih pasov,
- natančen pregled vertikalne in horizontalne prometne signalizacije ter njena
uskladitev s pravilnikom o prometni signalizaciji in njeni opremi na javnih cestah,
- ureditev cestne mreže, kjer je slabo vzdrževana – odstranitev udarnih jam, ki
predstavljajo za voznike veliko nevarnost (posebej zgodaj spomladi, ko je pojenja
zmrzal),
- priprava rešitev za problematiko, ko po ukinitvi zelene utripajoče luči na semaforju
pogosto prihaja do vožnje v rumeno luč,
- poenotenje semaforske mreže v Republiki Sloveniji v smislu enotnega delovanja
semaforjev (priporočljivost semaforja z odštevalnim časom spremembe luči),
- v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi nameniti posebno skrb kolesarskemu
prometu, ki je v Republiki Sloveniji v porastu, saj so zaznane ponavljajoče se
kršitve: napačna stran vožnje, pomanjkljiva tehnična opremljenost koles, vožnja
brez luči, neupoštevanje prednosti….,
- posebna skrb za pešce, ki so najštevilnejša, najmanj zaščitena in najbolj ogrožena
populacija udeležencev v prometu: preventivne akcija opozarjanja, da se prehodi
prečkajo izključno na prehodih za pešce, da se stopa nenadoma na vozišče …
4.2.4 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV)
a) Aktivnosti civilne družbe
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravi javna razpisa v letih 2010 in 2011
za sofinanciranje programov varnosti v cestnem prometu, ki sta namenjena izbiri
programov varnosti s strani tistih vlagateljev civilne družbe, ki bodo izpolnjevali razpisne
pogoje.
14

Predmet razpisa so programi za zmanjševanje tveganj ključnih dejavnikov tveganja v
cestnem prometu. Pri tem bodo zajeti naslednji programi:
-Programi zmanjševanja škodljive rabe alkohola v cestnem prometu,
-Programi zmanjševanja škodljive rabe prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi
v cestnem prometu,
-Programi zmanjševanja prehitre vožnje in vožnje z neprilagojeno hitrostjo v cestnem
prometu, ter programi za spodbujanje varčne vožnje,
-Programi za spodbujanje uporabe zaščitne opreme in sredstev (programi za
spodbujanje uporabe varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev, programi za
spodbujanje uporabe zaščitnih čelad za kolesarje, ter voznike koles z motorjem),
-Programi za zmanjševanje tveganj na drugih področjih, pomembnih za varnost
cestnega prometa,
-Programi za večjo varnost pešcev,
-Programi za večjo varnost voznikov koles z motorjem in motornih koles,
-Programi za večjo varnost mladih voznikov (od 16 do 24 leta starosti) in
-Programi za večjo varnost drugih skupin udeležencev v cestnem prometu.
b) Dopolnitev prometno vzgojnih programov v osnovni šoli
Dopolnitev in povezava obstoječih prometno vzgojnih programov po starostnih skupinah:
-za otroke v predšolskem obdobju od akcije Prva vožnja - varna vožnja do vstopa v
šolo,
-programov za skupino otrok od 1. do 5. razreda OŠ, kjer poteka veliko vsebin,
-oblikovanje predlogov za nove programe za skupino otrok od 6. do 9. razreda OŠ,
-razširitev delavnic s programi preventivnih vsebin, dela vrstniških skupin in njihovo
povezovanje z delom invalidov in žrtev nesreč.
Priprava dopolnilnih preventivnih aktivnosti s pripravo podpornih medijskih sredstev in
orodij, ki bodo oblikovana po meri ciljnih skupin, še posebej mladih udeležencev v
prometu.
Oblikovanje praktičnih delavnic, predavanj in drugih oblik dela za predstavitev novosti in
osveževanje znanja starih udeležencev v prometu.
c) Mednarodni projekti
- VAMOS (Volunteers always on the move for road safety) - spodbujanje
preventivnega in vzgojnega dela na regionalni in lokalni ravni in spodbujanje dela
prostovoljcev
15

VAMOS je pilotski projekt, ki ga financira Generalna direkcija za promet in energijo na
podlagi pogodbe TREN-05-ST-S07.60289. DRSC je nosilec in koordinator projekta v
katerem sodeluje sedež držav in mednarodna organizacija za preventivo v cestnem
prometu La Prevention Routiere International. VAMOS je triletni preventivni projekt,
katerega temeljni cilj je spodbuditi preventivno delo na regionalni in lokalni ravni in razširiti
vsebine prostovoljnega dela. Delo prostovoljcev postaja pomembna spodbuda načrtnih
aktivnosti na nacionalni ravni, predvsem pa v lokalnem okolju.
Na nacionalni ravni je projekt VAMOS del aktivnosti za uresničevanje Resolucije o
nacionalnem programu varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS št. 158/2006) in Obdobnih
načrtov za uresničevanje ciljev nacionalnega programa. Delo poteka v dveh smereh.
Direkcija RS za ceste (DRSC) je nadaljeval z intenzivnim usposabljanjem predstavnikov
izbranih lokalnih skupnosti (usposobljena je bila druga skupina) v katerih poteka
poglobljeno delo, poleg tega pa poteka oživljanje dela občinskih SPV, kje ni aktivnosti ali
niso vsebinsko dovolj bogate in usmerjene na prave ciljne skupine. V okviru projekta se
spodbujajo preventivne aktivnosti na lokalni ravni z vključevanjem prostovoljcev, ki s
konceptom deljene odgovornosti prispevajo k večji prometni varnosti.
- DRUID (Driving under the influence of drugs, alcohol and medicine)
DRUID je doslej največji raziskovalni projekt, ki ga financira EU na področju varnosti
cestnega prometa, saj sodeluje 37 partnerjev in je skupna vrednost sofinanciranja s strani
EU 19 milijonov evrov. DRSC je nosilec delovne skupine, ki se ukvarja s preverjanjem
učinkovitosti ukrepov prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za voznike, ki vozijo
pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih snovi, z ustreznostjo zakonodaje in ukrepov,
ki jih uveljavljajo posamezne države, da bi zmanjšali in preprečili vožnjo pod vplivom drog,
alkohola in psihoaktivnih snovi. V delovni skupini, ki jo vodi DRSC-SPV sodelujejo še
predstavniki BASt-a, Avstrijskega Kuratorija za varnost prometa KfV, Danskega Inštituta
za varnost prometa DTF in Univerzi iz Wuerzburga in Muenchna.
DRUID je štiriletni raziskovalni projekt, ki ima izjemno širino raziskovalnih področij in sicer:
-WP 1 - metodologija raziskovanja problema vožnje pod vplivom mamil in psihoaktivnih
snovi (nosilec Nemški zvezni inštitut za promet BASt),
- WP 2 - ugotavljanje deležev udeležencev v cestnem prometu, ki so bili pod vplivom
določenih substanc v času nesreče (nosilec Danski prometni inštitut - DTF),
-WP 3 - ugotavljanje uspešnosti metod in taktik nadzora ter pred-testov za ugotavljanje
zmanjšanih vozniških sposobnosti (nosilec Nizozemski inštitut SWOV in Mednarodna
organizacija prometnih policij TISPOL),
-WP 4 - priprava nove klasifikacije za psihoaktivne substance (zdravila, mamila), ki se
uporabljajo v medicini (nosilec Univerza Valladolid -UVA),
16

-WP 5 - ugotavljanje učinkovitosti rehabilitacijskih programov za voznike, ki so bili
kaznovani zaradi vožnje pod vplivom psihoaktivnih substanc (nosilec Avstrijski kuratorij
za varnost prometa - KUSS),
-WP 6 - ugotavljanje učinkovitosti ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
(nosilec DRSC - SPV),
-WP 7 - priprava ustreznih preventivnih gradiv, priprava smernic za zdravnike,
izobraževanj in prenos rezultatov v prakso (nosilec Univerza iz Groningena - RUG).
Na podlagi rezultatov in smernic ugotovljenih in pripravljenih znotraj projekta se bo
pripravila evropska dobra praksa in smernice, ter posledično tudi nacionalne zakonodaje
in primeri delovanja preventivnih in represivnih ukrepov na področju preprečevanja vožnje
pod vplivom drog in alkohola. DRUID bo dal tudi podatke o dejanskem stanju in
prisotnosti drog pri voznikih na evropskih cestah, iz česar lahko sklepamo tudi na
prisotnost drog v prometu v Sloveniji, česar do sedaj nismo ugotavljali. Prav tako pa bodo
postavljeni mejniki koncentracij posameznih drog ter podani učinki pri določenih
koncentracijah na vožnjo, kar doprinaša k spoznanjem in morebitni bolj sodobni
zakonodajni rešitvi glede vožnje pod vplivom drog v prihodnosti tudi v Sloveniji
(učinkovitost ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja ter morebitnih drugih represivnih
ukrepov, s čimer se konkretno ukvarja delovna skupina, ki jo koordinira in vodi DRSC -
SPV).
- SARTRE (Social Attitutedes to Road Traffic Risk in Europe) - ugotavljanje stališč in
samoporočanega vedenja voznikov
Projekt SARTRE je bil doslej izveden trikrat (1990, 1996, 2001/2002) in v drugi ter tretji
izvedbi je DRSC (SPV) že sodelovala. Projekt daje zelo kvaliteten pregled stališč in
samoporočanega vedenja voznikov o ključnih dejavnikih tveganja v cestnem prometu. Z
načrtnim longitudinalnim izvajanjem daje sliko v posameznih državah in na ravni EU. Ker
je Slovenija od leta 2002 uveljavila veliko sprememb v zakonodaji, organiziranosti in
delovanju na področju prometne varnosti, bodo rezultati zelo pomembni za pripravo novih
ukrepov.
Izvedba raziskovalnega dela je predvidena v letu 2009 in 2010.
Rezultati SARTRE nam v Sloveniji, kjer nimamo sistematičnega poglobljenega
spremljanja vedenja udeležencev v prometu, lahko pokažejo sliko zaznave, stališč
slovenskih voznikov ter njihovo samoporočano vedenje v prometu glede najpogostejši
dejavnikov prometnih nesreč (prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola ter uporaba
varnostnih pasov) skozi daljše časovno obdobje ter primerjalno spremembe v stališčih in
prepričanjih in samoporočanem vedenju voznikov glede na pretekle raziskave, ki so bile
opravljene v Sloveniji v letu 1996 in 2002. Pridobljeni podatki tako kažejo odnos
17

udeležencev do nekaterih najpogostejših dejavnikov prometnih nesreč ter samoporočano
vedenje, ter omogočajo tudi primerjavo z vozniki iz drugih evropskih držav (predvsem tistih
najvarnejših), kar omogoča sistematično načrtovanje ukrepov ter izbor smiselnega
delovanja v prihodnosti (povečan nadzor, preventivni ukrepi za spreminjanje stališč itd.).
d) Projekt – zmanjšanja stopnje alkohola
DRSC – SPV pripravi predlog programa za zmanjšanja stopnje alkohola v cestnem
prometu. Pri tem v sodelovanje s strokovnimi organizacijami, civilno družbo in pristojnimi
ministrstvi preuči možnosti te spremembe ter v okviru predstavitve v javnosti predvidi
možnost zmanjšanja koncentracije alkohola pri vseh udeležencih v cestnem prometu
(stopnja alkohola 0,0).
4.2.5 Ministrstvo za notranje zadeve
- usposabljanje kandidatov za voznike v avtošolah - vrstnik vrstniku,
- priprava tehničnih specifikacij za "vidno stezo"v pooblaščenih organizacijah za
tehnične preglede motornih in priklopnih vozil,
- analiza kvalitete in strokovnosti tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil s
strokovnimi nadzori ter na podlagi analize priprava in izvedba ustreznih ukrepov
(sprememba predpisov; sprememba metod in postopkov tehničnih pregledov),
- uvedlo stalno analizo podatkov o rezultatih tehničnih pregledov vozil in ukrepanje,
- izvajalo kontrolo naknadne opremljenosti tovornih vozil z ogledali pri tehničnem
pregledu vozila.
4.2.6 Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
Policija v okviru kadrovskih in materialnih možnosti zagotovi učinkovit nadzor voznikov v
cestnem prometu na področjih, ki imajo največji vpliv na prometno varnost, in sicer na
področju hitrosti (optimalna izkoriščenost merilnikov hitrosti), vožnje pod vplivom alkohola
(naključni nadzori po pripravljeni metodologiji) in vožnje brez uporabe varnostnega pasu.
Policija bo:
- zagotavljala čim večjo prisotnost policistov na terenu,
- zagotavljala vidnost in opaznost policijskih aktivnosti na področju prometa (uporaba
odsevnih brezrokavnikov, vidnost policijskega dela),
- izboljšala kvaliteto ogleda kraja prometnih nesreč (usposabljanja prometnih
policistov v februarju in novembru),
- prenovili program dela za leto 1010 in 2011 z nadzorom tovornih vozil,
- pripravila opomnik za nadzor avtošol, s poudarkom na manipulacijah inštruktorjev
pri usposabljanju,
18

- izboljšala kvaliteto in obseg nadzora predpisov s področja socialne zakonodaje (v
marcu, aprilu in oktobru usposobila dodatno število policistov),
- zagotovila obdelavo podatkov iz stacionarnih merilnikov hitrosti na enem mestu,
- zagotovila preverjanja opremljenosti tovornih vozil v cestnem prometu z ogledali (v
skladu s spremenjenimi zahtevami predpisov),
- uvedla kontrolo opremljenosti težkih in dolgih vozil z odsevnimi tablami,
- na PU Celje bo poskusno uveden spremenjen način nadzora cestnega prometa, ki
bo še bolj usmerjen v vzroke in posledice prometnih nesreč in kvaliteto policijskih
ukrepov,
- pripravila program usposabljanja policistov s področja psihosocialne pomoči žrtvam
prometnih nesreč in izdelala opomnik za policiste glede obveščanja svojcev umrlih
v prometnih nesrečah,
- skupaj z Direktoratom za upravne notranje zadeve in Inšpektoratom za notranje
zadeve izvajala koordinirane nadzore nad delom avtošol in organizacij, ki izvajajo
tehnične preglede.
4.2.7 Ministrstvo za šolstvo in šport
- vzpodbuditi šole, da pri pripravi vsebin vzgojnega načrta vključijo tudi vsebine s
področja varnosti cestnega prometa. Aktivnosti se izpelje pravočasno, zaradi
priprave vzgojnega načrta za šolsko leto,
- priprava predloga za koncept interesnih dejavnosti, ki bi združeval različne
predmete z vsebinami varnosti cestnega prometa.
4.2.8 Ministrstvo za zdravje
- skladno s cilji Strategije EU za podporo državam članicam za zmanjševanje škode
zaradi uživanja alkohola in Akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije
(SZO) na področju alkohola bo Ministrstvo za zdravje za obdobje 2010 in 2011
pripravilo akcijski načrt za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola, ki bo
zagotavljal celovit pristop in usklajenost delovanja posameznih resorjev in ključnih
akterjev na tem področju, tako na nacionalni kot na regijski in lokalni ravni,
- celovit pristop, ki vključuje aktivnosti za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola,
je odločilnega pomena za bolj učinkovito alkoholno politiko in posledično
zmanjšanje števila in deleža alkoholiziranih voznikov,
- v letu 2010 bo Ministrstvo za zdravje pripravilo predlog ukrepanja v zdravstvu za
preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi.
4.2.9 Ministrstvo za javno upravo
19

- pripraviti predlog sprememb postopka javnega razpisa za nakup motornih vozil z
vključitvijo naprav za aktivno in pasivno varnost med razpisne pogoje.
4.2.10 Ministrstvo za pravosodje
1. v letu 2010 se bo Ministrstvo za pravosodje okviru svojih pristojnosti, osredotočilo
na tri sklope:
- možnost inkriminacije povratništva pri vožnji pod vplivom alkohola; Svet za
kaznovalno pravo bo proučil predlog, da se obstoječe kaznivo dejanje "Predrzna
vožnja v cestnem prometu" dopolni tako, da bi bila oseba, ki bi kljub prepovedi
vožnje zaradi vinjenosti ponovno vozila pod vplivom alkohola, obravnavana kot
storilec kaznivega dejanja,
- po proučitvi analiz in poročil s sodišč in tožilstev, bo preko Vrhovnega državnega
tožilstva predlagalo prednostno obravnavo vseh primerov, v katerih se bo
obravnavala prometna nesrečo s smrtnim izidom ali hudo telesno poškodbo s strani
tožilstev in še, naj bi tožilstva tudi sodiščem predlagala prednostna obravnave takih
zadev,
- preučilo možnost sprememb glede izplačevanja odškodnin žrtvam kaznivih dejanj
tako, da bi pomagali tistim, ki so najbolj ranljivi in jim omogočiti takojšnje izplačilo
škode, povzročene s kaznivim dejanjem, potem pa naj bi država izterjala to
odškodnino od povzročiteljev.
2. v oktobru 2011, ko bodo že vidni prvi učinki novih cestnoprometnih predpisov, bo
organiziralo okroglo mizo v zvezi uporabe novih predpisov pri zagotavljanju varnosti
v cestnem prometu, na katero bodo povabljeni sodniki, tožilci, policisti in
predstavniki Ministrstva za promet.
4.2.11 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- izvede plan preventivnih akcij za ozaveščanje voznikov kmetijskih in gozdarskih
traktorjev o nevarnosti pri vožnji in delu s tovrstnimi vozili..
4.2.12 Ministrstvo za obrambo, GŠSV, Vojaška policija
Slovenska vojska se bo vključila z naslednjimi preventivnimi aktivnostmi:
1. Akcije »hitrost«:
- večja intenziteta nadzora vojaških vozil na javnih cestah in v vojašnicah v času
akcije (izvajalec omenjene akcije je SV, vojaška policija).
20

2. Akcije »alkohol«:
- preventivni in represivni ukrepi v okviru akcij,
- večja intenziteta preverjanja alkoholiziranosti vseh voznikov, tudi ko ne kažejo
znakov alkoholiziranosti,
- v mesecu decembru obvezno preverjanje alkoholiziranosti voznikov skupin vozil ali
kolon vozil pred vožnjo (izvajalec je SV, vojaška policija).
3. Akcija »uporaba varnostnega pasu«:
- preventivne akcije za nadzor nad uporabo varnostnih pasov (izvajalec je SV,
vojaška policija).
4. Zagotovitev sistemov »Alcohol-Interlock-System« za avtobuse:
- Avtobuse slovenske vojske bodo opremili s sistemom za zaporo zagona motorja,
če je voznik pod vplivom alkohola (izvajalec je SV).
5. Usposabljanje voznikov-obnavljanje poznavanja določb ZVCP in pravilnika o
udeležbi vojaških vozil v javnem cestnem prometu:
- izvedena bodo namenska usposabljanja za pripadnike SV o novostih iz novo
sprejetih zakonov s področja cestnega prometa.
Preventivne akcije hitrost, alkohol in uporaba varnostnega pasu bodo izvajali v istih
terminih kot Policija (glej točko št. 4.1).
5. PROJEKTI
Z Obdobnim načrtom za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2008 in 2009 so
bili izbrani določeni projekti, katerih realizacija se nadaljuje tudi v letu 2010 in 2011. Ti
projekti so:
- Sektorsko merjenje hitrosti,
- Varnost vožnje (vzgoja in delo v avtošolah za varnost in kulturo v cestnem
prometu),
- Izboljšanje nudenja nujne medicinske pomoči,
- Upravljanje z nevarnimi cestnimi odseki,
- Regeneracija svetov za preventivo in vzgojo na lokalni (občinski) ravni.
V nadaljevanju so razvidni podatki o nosilcih, ciljih, trenutnemu stanju realizacije projektov
ter finančne obveznosti za dokončanje projekta.
21

5.1 Projekt - Sektorsko merjenje hitrosti
POLICIJA
NOSILEC CILJ PROJEKTA TRENUTNO STANJE AKTIVNOSTI V LETU 2010/ 20
Zmanjšanje povprečne
hitrosti na najbolj
kritičnih odsekih cest
– podan predlog za zagotovitev
finančnih sredstev v rebalansu
proračuna, s katerim bi pridobili
sredstva za en sistem sekcijskega
merjenja,
– dokončan Dokument identifikacije
investicijskega projekta,
– pridobljeno načelno soglasje
DARS,
– pripravljen uradni predlog
spremembe Zakona o policiji.
– postavitev treh sistemov ob
avtocesti v letu 2010
– postavitev dveh sistemov ob
avtocesti v letu 2011
5.2 Projekt - Varnost vožnje (vzgoja in delo v avtošolah za varnost in kulturo v cestnem promet
NOSILEC CILJ PROJEKTA TRENUTNO STANJE AKTIVNOSTI V LETU 2010/ 20
Usposobljenost
kandidatov za voznike
za prepoznavanje
nevarnega ravnanja in
obnašanja. Oblikovanje
varnega in kulturnega
modela (načina)
vožnje.
Oblikovanje stališč
kandidatov, ki
posledično vplivajo na
njihove odločitve,
ravnanja in vedenja v
prometu.
MINISTRSTVO ZA
NOTRANJE ZADEVE
- Poteka analiza stanja na področju
avtošol (strokovni pregledi
avtošol).
- Popularizacija vožnje s
spremljevalcem (na strokovnih
posvetih avtošol in posvetih
izpitnih komisij za voznike
motornih vozil).
- Aktivnosti v zvezi z izboljšanjem
pedagoško–andragoških
postopkov avtošolskih učiteljev.
- Preventivne akcije v avtošolah
(skupaj s Policijo).
- Vključitev dela programa vadbe
varne vožnje voznikov začetnikov v
delo avtošol (vožnja odličnosti).
- na podlagi analize stanja na
področju avtošol se bodo izvedl
aktivnosti za boljo in učinkovitej
usposabljanje
- izvedba promocijskega načrta z
ozaveščanje kandidatov in
spremljevalcev (brošure,
ozaveščanje javnosti…)
- izvedba seminarjev in strokovni
posvetov za učitelje vožnje
- sodelovanje in organizacija
preventivnih akcij, ki se nanaša
na mlade voznike in usposablja
v avtošolah
- aktivnosti pri zagotavljanju
kadrovskih in materialnih pogoje
za izvajanje programa za voznik
začetnike
- razvijanje novih učinkovitih
programov za mlade voznike

5.3 Projekt - Izboljšanje nudenja nujne medicinske pomoči
NOSILEC CILJ PROJEKTA TRENUTNO STANJE AKTIVNOSTI V LETU 2010/ 20
Zagotoviti čim boljši
dostop do NMP in s
tem omogočiti čim
boljše možnosti
preživetja vsem
poškodovanim
MINISTRSTVO ZA
ZDRAVJE
Delovanje NMP je urejeno s
pravilnikom o službi NMP že od leta
1996 in se financira iz sredstev ZZZS.
Primerljivo z drugimi državami
zagotavlja že sedaj visoko raven nujne
medicinske pomoči vsem
ponesrečencem v prometu. V okviru
dejavnosti primarnega zdravstvenega
varstva deluje enotne mreža NMP.
Enote NMP oskrbijo ponesrečenca na
mestu nesreče in ga po potrebi
prepelje v ustrezno urgentno
ambulanto. Za še bolj kakovostno in
učinkovito obravnavo ponesrečencev
bo potrebno na bolnišnični ravni
vzpostaviti urgentne centre in poenotiti
dispečersko dejavnost, ki trenutno
deluje na 64 lokacijah. Izboljšati bo
potrebno tudi sodelovanje z drugimi
resorji oziroma službami.
- dopolnitev kriterijev za organiziran
NMP
- oblikovanje mreže dejavnosti na v
ravneh (urgentni centri)
- izdelava projekta o vzposta
centralizirane dispečerske službe
dveh lokacijah (MB in LJ)
- dodelati in izdelati natančne n
sodelovanja med policijo, gasilci
enotami NMP.
- zagotoviti medresorsko usklajeva
ustreznih služb in ministrstev
5.4 Projekt - Upravljanje z nevarnimi cestnimi odseki
NOSILEC CILJ PROJEKTA TRENUTNO STANJE AKTIVNOSTI V LETU 2010/ 20
MZP – DIREKCIJA
REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA CESTE
Zmanjševanje vpliva
ceste in okolja v
prometnih nesrečah
– Izdelan je pregled stanja aktivnosti
DRSC na primeru odpravljanja
"črnih točk".
– Opredeljena je vrsta manjkajočih
členov, ki pogojujejo zagotovitev
celostnega sistema upravljanja z
nevarnimi cestnimi odseki.
– Pričeti z aktivnostjo, ki bo dala
neposredne rešitve za odpravo
cestnih pomanjkljivosti v območj
"črnih točk". To omogoča
vzpostavitev računalniškega
sistema za simulacijo mejnih
pogojev dinamike vožnje, analiz
trkov v obcestne objekte in vede
udeležencev v prometu ter
določitev takojšnjih začasnih
ukrepov za izboljšanje razmer na
območju zgostitev nesreč.
– Izvajanje drugih sistemskih rešit
se nadaljuje tudi po letu 2011
5.5 Projekt - Regeneracija svetov za preventivo in vzgojo na lokalni (občinski) ravni

NOSILEC CILJ PROJEKTA TRENUTNO STANJE AKTIVNOSTI V LETU 2010/ 20
Vzpostavitev občinskih
in regijskih svetov za
preventivo in vzgojo v
cestnem prometu v
vseh občinah (210
občin) in regijah, ki
bodo celostno,
sistemsko in enovito
delovali in opravljali vse
zakonsko določene
naloge
DRSC – SVET ZA
PREVENTIVO IN
VZGOJO V CESTNEM
PROMETU
- Aktivnosti v okviru projekta se izvajajo
v skladu z načrtom
- Izpeljanih več različnih izobraževanj
za predstavnike občinskih SPV in za
razvijanje dela na lokalni ravni
- Spodbujanje dela na lokalni ravni s
sofinanciranjem aktivnosti,
zagotavljanjem opreme in gradiv,
potrdili, primeri dobre prakse, ki se
predstavljajo na srečanjih in posvetih,
priprava priročnika za delo na lokalni
ravni z vključevanjem prostovoljcev
- vse medijske aktivnosti na nacionalni
ravni so dopolnjene z dogodki na
lokalni ravni, kjer se posameznike
preko direktne komunikacije osvešča
- veliko povečanje števila preventivnih
dogodkov in akcij na lokalni ravni,
predvsem za spodbujanje varnega
ravnanja in spreminjanja stališč in
prepričanj lokalnih prebivalcev
- opravljena analiza delovanja
posameznih občinskih SPV na lokalni
ravni
- problematika delovanja občinskih
SPV se nanaša tudi na razdrobljenost
in pomanjkanje tako človeških kot
finančnih virov, ki delujejo večinoma na
prostovoljski osnovi, tudi zaradi
primanjkljaja pokrajinske zakonodaje
- iz analize se pripravi ukrepe za
izboljšanje stanja in odpravo
problematičnih točk delovanja
občinskih SPV
- priprava priročnikov za preventi
delo na lokalni ravni
- izobraževanja za predstavnike
občinskih SPV
- spodbujanje dela na lokalni ravn
vključevanjem prostovoljcev,
zagotavljanje gradiv in opreme
(demonstracijske naprave, drug
oprema) ter različne motivacijsk
elemente (pisala, bloki, potrdila
sodelovanju, priznanja itd.)
- vzpostavitev interne spletne stra
namenjene samo predstavnikom
občinskih SPV
- izdajanje spletnega časopisa za
promocijo primerov dobrih praks
preventivnih aktivnosti na lokaln
ravni

6. FINANCIRANJE
Finančna sredstva resornih ministrstev za izvedbo ukrepov so zagotovljena v skladu s
finančnimi načrti za leti 2010 in 2011.
7. ZAKLJUČEK
Z doslednim vodenjem, koordinacijo in nadzorom bo Ministrstvo za promet skupaj z
ostalimi zagotavljalo, da se temu področju varnosti nameni ustrezen poudarek, kar je
možno doseči le z usklajenim delovanjem države, civilne družbe ter državljanov, ki so
vsakodnevno udeleženi v cestnem prometu.
25

PRILOGA ŠT. 1: AKTIVNOSTI CIVILNE DRUŽBE NA PODROČJU VARNOSTI CESTNEGA PROME
ZZŠAMS za leto 2010
Zap.
št.
1.
VRSTA UKREPA NOSILEC SODELUJOČI
Organiziranje in izvedba programa "Nihče ni odveč" v vseh
srednješolskih centrih v Sloveniji ZZŠAMS ZŠAM
2. Sodelovanje v akciji "Prvi šolski dnevi" ZZŠAMS ZŠAM
3. Ob akciji »Prvi šolski dnevi« ZZŠAMS MŠŠ
4. Priprava na zimske razmere ZZŠAMS ZŠAM
5. Opozarjanje na slabe prometne rešitve in predlaganje boljših ZZŠAMS ZŠAM
6. Akcije po programu »Prometna vzgoja v vsak razred« ZZŠAMS ZŠAM
7.
Preverjanje teoretičnih in praktičnih znanj za občane (voznike
motornih vozil) s področja varnosti CP
ZZŠAMS
ZŠAM
8. Strokovni posvet »Faktorji varnosti v CP« ZZŠAMS ZŠAM
9. Projekt »Približajmo otrokom promet skozi igro« ZZŠAMS MŠŠ
1 »Varnostni pas«, pripenjanje poklicnih voznikov ZZŠAMS ZŠAM,prevozniki

1
1.
Opomnik za poklicne voznike tovornjakov in avtobusov
ZZŠAMS
UICR,IRU
prevozniki
1
2.
Priročnik za delo poklicnih voznikov
ZZŠAMS
MzP, PIRS
prevozniki
1
3.
Priročnik »Pravilna naložitev, pritrditev in fizično zavarovanje
tovora« za poklicne voznike v tovornem prometu
ZZŠAMS
UICR, IRU
prevozniki
1
4.
Vzgojno preventivni pripomoček »Kolesce – hitrost ubija« ZZŠAMS zavarovalnice
1
5.
Obveščanje in poročanje o preventivnih aktivnostih ZZŠAMS Prometni vestnik
1
6.
1
7.
Delovanje in sodelovanje v akcijah:
• Varnostni pas – vez z življenjem
• Kolesarski izpiti v osnovnih šolah
• Tekmovanja »kaj veš o prometu«
• Akcija »Učna ura v prometu« in
• in različne preventivne aktivnosti na lokalnih ravneh
različni
Urejanje mirujočega prometa ob prireditvah na lokalnih ravneh ZŠAM
ZZŠAMS,
ZŠAM
V dogovoru z ostalimi dejavniki bomo operativne termine izvajanja nalog prilagajali na lokalni ravni.

ZZŠAMS za leto 2011
Zap.
št.
1
8.
VRSTA UKREPA NOSILEC SODELUJOČI
Organiziranje in izvedba programa "Nihče ni odveč" v vseh
srednješolskih centrih v Sloveniji ZZŠAMS ZŠAM
1
9.
Sodelovanje v akciji "Prvi šolski dnevi" ZZŠAMS ZŠAM
2
0.
Ob akciji »Prvi šolski dnevi« ZZŠAMS MŠŠ
2
1.
2
2.
Priprava na zimske razmere ZZŠAMS ZŠAM
Opozarjanje na slabe prometne rešitve in predlaganje boljših ZZŠAMS ZŠAM
2
3.
2
4.
2
5.
2
6.
Akcije po programu »Prometna vzgoja v vsak razred« ZZŠAMS ZŠAM
Preverjanje teoretičnih in praktičnih znanj za občane (voznike
motornih vozil) s področja varnosti CP
ZZŠAMS
ZŠAM
Strokovni posvet »Faktorji varnosti v CP« ZZŠAMS ZŠAM
Projekt »Približajmo otrokom promet skozi igro« ZZŠAMS MŠŠ
2 »Varnostni pas«, pripenjanje poklicnih voznikov ZZŠAMS ZŠAM,prevozniki

2
8.
2
9.
Vzgojno preventivni pripomoček »Kolesce – hitrost ubija« ZZŠAMS zavarovalnice
Obveščanje in poročanje o preventivnih aktivnostih ZZŠAMS Prometni vestnik
3
0.
3
1.
Delovanje in sodelovanje v akcijah:
• Varnostni pas – vez z življenjem
• Kolesarski izpiti v osnovnih šolah
• Tekmovanja »kaj veš o prometu«
• Akcija »Učna ura v prometu« in
• različne preventivne aktivnosti na lokalnih ravneh
različni
Urejanje mirujočega prometa ob prireditvah na lokalnih ravneh ZŠAM
ZZŠAMS,
ZŠAM
V dogovoru z ostalimi dejavniki bomo operativne termine izvajanja nalog prilagajali na lokalni ravni.

MED.OVER.NET za leti 2010 in 2011
Zap.
št.
1
VRSTA UKREPA NOSILEC SODELUJOČI
Izvedba 5. zaporedne spomladanske akcije 40 dni brez
alkohola
MED.OVER.NE
T
MZP – DRSC –
Svet za
preventivo in
vzgojo v
cestnem
prometu,
Slovenska
Karitas
2
Urejanje spletne posvetovalnice Alkohol v okviru sistema
MON
MED.OVER.NE
T
3
Še naprej bomo dajali prostor organizacijam, ki ozaveščajo
glede prekomernega uživanja alkohola
MED.OVER.NE
T
Medicinska
fakulteta

KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO MEDICINSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA L
Zap.
št.
1 Projekt »Sporočilo v steklenici«
2
VRSTA UKREPA NOSILEC SODELUJOČI
Promoviranje različnih motivov, ki opozarjajo na
nevarnosti pitja alkohola in prometa, na razstavah,
javnih prireditvah, kongresih, sejmih in preko
svetovnega spleta
MF – Katedra za
družinsko medicino
MF – Katedra za
družinsko medicino
MZ, ZZZS, CINDI
Slovenija, ZZVM,
MOL, MOM, MOC,
Občina Piran,
Občina Koper,
Občina Slovenj
Gradec, Občina
Kranj, Občina
Velenje, Občina
Litija, itd.
N
S
a
p
p
o
s
o
j
i
a
t
z
s
b
t
o
t
Š
m
d
n
n
k
s
b
s
r
p
o
a

ZAVODA ZARJA ZA LETI 2010 IN 2011
Zap.
št.
1
2
3
VRSTA UKREPA NOSILEC SODELUJOČI
Nadaljevanje preventivnih delavnic v prvi triadi osnovne šole z
uporabnico storitev Zavoda Zarja
Nadaljevanje sodelovanja s srednjimi šolami: preventivne
delavnice z uporabniki, vključitev dijakov v naš program v
obliki izbirnih vsebin ali obiskov z vsebino
Sodelovanje z Zavodom Varna pot v različnih akcijah:
preventivne delavnice, Svetovni dan spomina na žrtve
prometnih nesreč in druge preventivne akcije
Aktivnosti v okviru Evropske listine o cestnoprometni varnosti:
ZAVOD ZARJA
ZAVOD ZARJA
ZAVOD ZARJA
Zavod Varna pot
4
- različne aktivnosti ob svetovnih dnevih na temo prometa;
- ozaveščanje lastne udeleženosti v prometu in svojih
sposobnosti z različnimi gosti (policist, motorist, Avto šola
Brulc…), nalogami, samostojnimi projekti;
- pozivanje vladnih inštitucij k ureditvi področja vozniških
dovoljenj oseb po poškodbi možganov;
- spoznavanje varnih poti v novih stanovanjskih skupnostih;
- pomoč uporabnikom pri samostojni vključitvi v promet, na
primer uporaba mestnega avtobusa…
- somentorstvo pri diplomski nalogi študentk delovne
terapije na področju varnosti v prometu naših uporabnikov.
ZAVOD ZARJA
5 Aktivnosti, ki se bodo še dodatno pojavile v teh letih ZAVOD ZARJA

DRUŠTVO PARAPLEGIKOV JZ ŠTAJERSKE: STRATEŠKI NAČRT IZOBRAŽEVANJA O VARNO
LETI 2010 IN 2011
Zap.
št.
VRSTA UKREPA NOSILEC SODELUJOČI
1
Projekt »ŠE VEDNO VOZIM – VENDAR NE HODIM« 2010 –
2014
Društvo
paraplegikov JZ
Štajerske

AMZS ZA LETI 2010 IN 2011
Zap.
št.
VRSTA UKREPA NOSILEC SODELUJOČI
1 Euro TAP AMZS
Evropska komisija, FIA, 12
EU avto klubov
2 Euro Test AMZS 15 EU klubov
3 Euro RAP AMZS
4 EuroNCAP AMZS
Evropska komisija, ACEA,
FIA, 23 EU avto klubov, 19
EU organizacij s področja
varnosti v cestnem
prometu, MP, DARS,
DRSC, Policija, FGG-PTI
FIA, ministrstva za promet,
potrošniške organizacije,
državne institucije
5 ETEC AMZS FIA, AMD, DRSC - SPV
6 Think before you drive AMZS
7 Make cars green AMZS
8 Campaign for Safe Road Design AMZS
9 Making road safety AMZS
1
0
1
1
1
2
FIA in ostali svetovni avto
klubi
FIA in ostali svetovni avto
klubi
EU, različni evropski
inštituti
FIA in ostali svetovni avto
klubi
E-Safety (Intelligent Transport system) AMZS FIA
E-call (Intelligent Transport system) AMZS FIA
Spodbujanje in ozaveščanje uporabe ABS, EKO,
ESC, sodobnih varnostnih naprav (Intelligent
Traffic system)
AMZS
1 Brezplačni preventivni tehnični pregledi AMZS Člani AMD, vsi vozniki
FIA

3
1
4
1
5
Informacijski center AMZS Člani AMD, tujci
Pomoč na cesti AMZS Člani AMD, vozniki
1
6
Projekt od 0 do 100
AMZS
Priznani strokovnjaki
posameznih področij
prometne varnosti, AMD
1
7
Družinska ura
AMZS
AMD, priznani strokovnjaki
posameznih področij
prometne varnosti
1
8
Preventivne akcije za različne udeležence v
prometu
AMZS in AMD
83 AMD
1
9
Test & Training
AMZS
Priznani strokovnjaki
posameznih področij
prometne varnosti
2
0
Fair Play v športu in prometu
AMZS OKS
Športniki, novinarji in
inštruktorji treninga varne
vožnje AMZS
2
1
2
2
Preventivni programi elementov varne vožnje za
mlade voznike
Preventivni programi elementov varne vožnje za
mlade družine
AMZS,
Zavarovalnica
Triglav
AMZS,
Zavarovalnica
Triglav
Inštruktorji varne vožnje,
mladi vozniki
Inštruktorji varne vožnje,
vozniki, potniki, otroci,
mladostniki

2
3
2
4
2
5
2
6
Kotiček za otroke AMZS Otroci, priznani pedagogi
Varovanje otrok na šolski poti AMZS AMD, Občinski SPV
Izvajanje Euro Testa prehodov za pešce v
lokalnih skupnostih
Preventivne vsebine motoristov
AMZS, FIA
DRSC, AMZS
Z AMD, lokalno skupnostjo
in FGG bomo izvajali
EuroTest prehodov za
pešce v posameznih
lokalnih skupnostih
Inštruktorji varne vožnje
AMZS, strokovnjaki -
motoristi
2
7
Motorevija
AMZS
Raziskave, analize, mnenja
in strokovne vsebine s
področja prometne varnosti
2
8
Slovenski avto leta
AMZS
6 medijskih hiš (Delo,
Dnevnik, Večer, Avto foto
market, radio Val 202, Ra
SLO, portal Siol) s
sodelovanjem celotne
slovenske javnosti

AKTIVNOSTI ZAVODA VARNA POT V LETIH 2010 IN 2011
Zap.
št.
1.
2.
3.
4.
VRSTA UKREPA NOSILEC SODELUJOČI
Izvedba delavnic 5x STOP je
COOL za osnovnošolce in
srednješolce z vrstnikom, ki
je utrpel hudo telesno
poškodbo v prometni nesreči
Izvedba projekta »Klik je
glas, ki varuje nas«
Sodelovanje na različnih
prireditvah z animacijskimi
delavnicami
Psihosocialna pomoč
»Skupaj iz stiske«
Zavod
Varna pot
Zavod
Varna pot
Zavod
Varna pot
Zavod
Varna pot
Inštitut RS za
rehabilitacijo,
Zavod Zarja,
občinski SPV,
osnovne in
srednje šole,
različne vladne
in nevladne
organizacije
Vrtci in
osnovne šole,
različne vladne
in nevladne
organizacije
Različne vladne
in nevladne
organizacije,
lokalne
skupnosti
Inštitut RS za
rehabilitacijo,
različne vladne
in nevladne
organizacije
OKVIRNI ČAS
IZVEDBE
2010 2011
Celo leto
Celo leto
Celo leto
Celo leto
Celo leto
Celo leto
Celo leto
Celo leto
Program delavni
posameznih str
poskušajo štude
skupinskega del
razumevanju pom
do alkohola v p
diskusiji se uče
doživel hudo p
zgodbo. Sledi še
promet s koment
Demonstracija ot
otrok v avtomo
Izobraževalne de
prvi triadi osnovn
Animacijske d
udeležencem v
najmlajšim. Dela
spodbujajo udele
pomena prometn
Psihosocialne d
prometnih nesreč
prometni nesreči
oblika skupinsk
strokovnjakom,
predstavljajo pom
stisk, ki so posled
5. Svetovni dan spomina na Zavod FEVR, WHO, November November Svetovni dan sp

6.
žrtve prometnih nesreč
Evropska noč brez prometnih
nesreč
Varna pot
Zavod
Varna pot
različne vladne
in nevladne
organizacije
Evropska
komisija,
Responsible
Young Drivers
ter različne
vladne in
nevladne
organizacije
Oktober
Oktober
podpirajo ZN, W
novembru posve
prometnih nes
prižiganjem sveč
Varna pot vsako
Evropska noč b
projekt, ki ga po
vseh 27 državah
alkohola v prom
projekta organiza
aktivnosti nočnih

PRILOGA ŠT. 2: DRUŽBENO ODGOVORNA PODJETJA ZA VARNOST CESTNEGA
PROMETA
V prilogi št. 2 so navedena slovenska družbeno odgovorna podjetja, ki so podpisniki
Evropske listine o cestnoprometni varnosti.
Leta 2004 je Evropska komisija prek Generalnega direktorata za energetiko in promet
lansirala eno svojih pobud: Evropsko listino o cestnoprometni varnosti. Omenjeno
listino je podpisalo več kot 1450 podjetij vseh velikosti, lokalnih oblasti in združenj. S tem
so se zavezali za obveznosti, ki zagotavljajo konkretne rešitve problemov v cestnem
prometu, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju in delu.
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
Scania Slovenija d.o.o.,
Zebra Graphic Ltd.,
Pošta Slovenije,
Slovenske železnice,
SB&MB d.o.o. (Trening varne vožnje Brane Kuzmič),
Omega Consult projektni management d.o.o.,
Paloma Sladkogorska,
Skupina Viator & Vektor d.d.,
PETROL d.d., Ljubljana,
Adriatic Slovenica Zavarovalnica,
Si.mobil d.d.,
B&B. d.o.o.,
Intereuropa,
Sava Tires,
T-media napredne komunikacije,
ZVD Zavod Za Varstvo Pri Delu d.d.,
ATET Rent a Car,
Eurotek Trebnje, d.o.o.
39