igra vlog pri pouku tujega jezika - Oddelek za pedagogiko in ...

UNIVERZA V LJUBLJANI 

FILOZOFSKA FAKULTETA 

ODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKO 

DIPLOMSKO DELO 

IGRA VLOG PRI POUKU TUJEGA JEZIKA 

Študijski program: 

PEDAGOGIKA – D 

ŠPANSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST - D 

Mentor: 

doc. dr. Milan Adamič MAJA CIMERMAN 

LJUBLJANA, 2008

Cimerman, M.: Igra vlog pri pouku tujega jezika. Diplomsko delo, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 

Oddelek za pedagogiko in andragogiko, 2008 

ZAHVALE 

Za strokovno pomoč pri diplomski nalogi se zahvaljujem mentorju doc. dr. 

Milanu Adamiču. 

Zahvala gre tudi staršem, ki so mi omogočili študij in hkrati sestri Darji za 

njihovo podporo in dragocene besede ob nastajanju diplomske naloge. 

In hvala Robiju, ker me podpira in mi ves čas stoji ob strani. 

2



POVZETEK 

V diplomskem delu sem se osredotočila na značilnosti in uporabo igre vlog kot učne 

tehnike in ene od dejavnosti ustnega sporočanja pri pouku tujih jezikov. Za temo sem se 

odločila, ker sem se z igro vlog dobro seznanila v okviru študija pedagogike, zlasti pa 

me je zanimala še z vidika pouka tujega jezika. Poleg tega me je igra vlog pritegnila, ker 

temelji na zelo raznovrstnih situacijah, s katerimi se srečujemo v realnem svetu in 

vključujejo prevzem vlog, ki so in najverjetneje bodo sestavni del življenja vsakega 

učenca. Igra vlog je tehnika in obenem dejavnost, ki temelji na prevzemu identitete 

nekoga drugega in ki omogoča, da skozi igranje vloge učenec vadi interakcijo v tujem 

jeziku glede na navodila, ki jih prejme na začetku. Zato je eden njenih osrednjih ciljev 

aktivna vloga učenca pri pouku in komunikacija, ki se skuša približati avtentičnim 

situacijam. 

Diplomsko delo se pričenja z osnovno razlago pojma igre vlog, se v nadaljevanju 

osredotoči na pomen interakcije pri pouku tujega jezika in pojasni mesto igre vlog med 

dejavnostmi ustnega sporočanja pri pouku tujega jezika. Sledi opis glavnih oblik igre 

vlog in določitev njenih osrednjih ciljev. Izpostavila sem tudi najpogostejše dejavnike, 

ki vplivajo na uspeh njene uporabe in predstavila pravilno uporabo in faze, ki jih 

vključuje celotna izvedba igre vlog pri pouku. Skozi diplomsko delo si sledijo konkretni 

primeri iger vlog, ki služijo za ponazoritev in analizo. 

Drugi, raziskovalni del, bo podal analizo raziskave o uporabi igre vlog pri pouku tujega 

jezika med učitelji tujega jezika v Sloveniji. Cilj raziskave je bil s pomočjo anketnih 

vprašalnikov ugotoviti, katere značilnosti igri vlog pri pouku tujih jezikov pripisujejo 

učitelji, koliko jo dejansko uporabljajo, kateri dejavniki so ključni pri uporabi in kateri 

so po njihovem mnenju najpomembnejši cilji igre vlog pri pouku tujih jezikov. 

Dobljeni rezultati kažejo, da pogosteje uporabljajo igro vlog pri pouku tujega jezika tisti 

učitelji, ki več let poučujejo tuji jezik, tisti ki menijo, da je ustrezna za pouk tujega 

jezika in ki so z njo dobro seznanjeni.V večji meri pa pri igri vlog dosegajo zastavljene 

cilje učitelji, ki jo pogosteje uporabljajo. Kot osrednji cilj igre vlog pri pouku tujega 

jezika učitelji izpostavljajo prav razvijanje komunikacijskih spretnosti in tekočnosti 

govora. 

Ključne besede: igra vlog, tuji jezik, komunikacija, ustno sporočanje 

3



ABSTRACT 

In the theoretical part of my diploma I have presented the characteristics and use of the 

role play as a technique and one of the the speaking skills activities in a foreign 

language teaching and learning. I decided to write about the role play because of my 

experience with it during the study of pedagogy and especially because I was interested 

in the role play from a point of view of a foreign language teaching and learning. 

Moreover, the theme attracts me because the role play consists of a variety of situations 

that we face in a real world and in which students/pupils adopt such roles which they 

will probably experience many times in their life. 

Role play is a technique and an activity where students adopt one’s identity and practise 

interaction in a foreign language according to the instructions given at the beginning. 

That is why one of its main goals is the active role of a student in the classroom and the 

communication that resembles the authentic real life situations. 

The thesis includes the explanation of the general concept of the role play, points out 

the importance of the interaction in the foreign language classroom and the place that 

occupies the role play among the speaking activities. It also presents the forms of the 

role play and defines its main goals in the foreign language classroom. In the diploma I 

also tried to highlight the most frequent factors that influence on the succesfull use of 

the role play and I presented the fases which each teacher should have in mind when 

realizing the role play in their classes. That is why, there are numerous concrete 

examples of the role plays throughout the text. 

The second, exploratory part, gives the analysis of the research carried out among the 

teachers of the foreign languages in Slovenia in elementary and secondary schools 

which presents the main characteristics of the use of the role play in the classroom, the 

teachers’ problems, experience and reasons for and against the use of the role play. The 

development of the communicative skills and the speech fluency remain the primary 

goals of the role play in the foreign language classroom. 

Key words: role play, foreign language, communication, speaking skills 

4



KAZALO 

I.TEORETIČNI DEL............................................................................................11 

1. UVOD ..............................................................................................................11 

2. KAJ JE IGRA VLOG ....................................................................................13 

2.1 POJEM IN KONCEPT IGRE VLOG ...............................................................................................13 

2.1.1. IGRA VLOG – TEHNIKA, METODA ALI AKTIVNOST .......................................................13 

2.1.1.1. UČNE METODE: IZKUSTVENO UČENJE .......................................................................14 

2.1.1.2. IGRA VLOG – UČNA TEHNIKA ALI AKTIVNOST ......................................................15 

2.1.2. DEFINICIJA IGRE VLOG ...........................................................................................................16 

3. IGRA VLOG PRI POUKU TUJEGA JEZIKA .................................................18 

3.1. INTERAKCIJA V RAZREDU ..........................................................................................................18 

3.2. DEJAVNOSTI IN IGRA VLOG PRI POUKU TUJEGA JEZIKA ...............................................21 

3.2.1. ZNAČILNOSTI DEJAVNOSTI USTNEGA IZRAŽANJA ........................................................21 

3.2.2. VRSTE DEJAVNOSTI USTNEGA SPOROČANJA ..................................................................22 

3.2.3. IGRALNE DEJAVNOSTI IN IGRA VLOG ................................................................................24 

3.2.3.1. IGRA .....................................................................................................................................25 

3.2.3.2. TEATER ................................................................................................................................ 25 

3.3. OBLIKE IGRE VLOG PRI POUKU TUJEGA JEZIKA ..............................................................26 

3.3.1. IGRA VLOG: KOMUNIKACIJSKA DEJAVNOST ...................................................................26 

3.3.1.1. PREDKOMUNIKACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI ..............................27 

3.3.2. IGRA VLOG: DEJAVNOST SOCIALNE INTERAKCIJE ........................................................27 

3.3.3. VRSTE IGER VLOG ....................................................................................................................28 

4. CILJI IGRE VLOG ..........................................................................................33 

4.1. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI PRI POUKU TUJEGA JEZIKA ...................................33 

4.1.1. SPLOŠNI CILJI PRI POUKU TUJEGA JEZIKA .......................................................................33 

4.1.2. CILJI IGRE VLOG .......................................................................................................................34 

4.2. RAZVOJ TEKOČNOSTI GOVORA ...............................................................................................35 

4.2.1. TEKOČNOST GOVORA V IGRI VLOG ....................................................................................35 

4.2.2. IGRA VLOG IN GOVORNE STRATEGIJE ZA IZRAŽANJE V TUJEM JEZIKU .................. 36 

4.3. AKTIVNA VLOGA UČENCA PRI POUKU .................................................................................. 37 

4.3.1. AKTIVNA VLOGA UČENCA V IGRI VLOG ...........................................................................37 

4.3.2. SPOSOBNOST URAVNAVANJA LASTNEGA PROCESA UČENJA ..................................... 38 

4.4. UPORABA TUJEGA JEZIKA V AVTENTIČNIH SITUACIJAH ..............................................39 

4.4.1. AVTENTIČNOST SITUACIJE V IGRI VLOG .........................................................................39 

4.5. RAZVOJ KOMUNIKACIJSKE SPOSOBNOSTI ..........................................................................40 

4.5.1. RAZVOJ KOMUNIKACIJSKIH SPOSOBNOSTI V IGRI VLOG ............................................40 

4.5.2. NEGATIVNA PLAT IGRE VLOG .............................................................................................42 

4.5.2.1. V KOLIKŠNI MERI IGRA VLOG ZARES POSNEMA AVTENTIČNO INTERAKCIJO 

............................................................................................................................................................42 

4.6. MOTIVACIJA ZA UČENJE IN SPROŠČENA RAZREDNA KLIMA ......................................43 

4.6.1. RAZREDNA KLIMA IN MOTIVACIJA ...................................................................................43 

5



4.7. RAZVOJ STRPNOSTI IN TOLERANCE .......................................................................................44 

4.7.1. SPOZNAVANJE KULTURE PRI POUKU TUJIH JEZIKOV ...................................................44 

4.7.2. RAZVIJANJE STRPNOSTI SKOZI IGRO VLOG .....................................................................45 

4.8. RAZVIJANJE EMPATIJE ................................................................................................................46 

5. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA UPORABO IGRE VLOG .............................46 

5.1. MOTIVACIJA ....................................................................................................................................46 

5.2. ZNANJE JEZIKA ...............................................................................................................................48 

5.2.1. STOPNJA ZNANJA TUJEGA JEZIKA V IGRI VLOG .............................................................48 

5.2.3. STILI ZAZNAVANJA IN IGRA VLOG .....................................................................................53 

5.3. AFEKTIVNI DEJAVNIKI V IGRI VLOG ......................................................................................54 

5.3.1. NEGATIVNA PLAT AFEKTIVNIH DEJAVNIKOV ................................................................54 

5.3.2. AFEKTIVNI DEJAVNIKI IN NEKATERE PREDNOSTI .........................................................55 

6. IZVEDBA IN FAZE IGRE VLOG ....................................................................56 

6.1. PRIPRAVA ..........................................................................................................................................56 

6.1.1. PRIPRAVA UČITELJA ..............................................................................................................56 

6.1.1.1. IGRA VLOG V RAZLIČNIH FAZAH UČNEGA PROCESA ............................................56 

6.1.2. UVODNE AKTIVNOSTI .............................................................................................................57 

6.2. REALIZACIJA IGRE VLOG ...........................................................................................................58 

6.2.1. INTEGRACIJA IN POVEZANOST NALOG V IGRI VLOG ...................................................58 

6.2.2. VLOGA UČITELJA .....................................................................................................................61 

6.2.3. UČNE OBLIKE TER UČNA DIFERENCIACIJA IN INDIVIDUALIZACIJA .........................62 

6.3. ANALIZA IN EVALVACIJA ...........................................................................................................63 

6.3.1. NAMEN ANALIZE ......................................................................................................................63 

6.3.2. OPAZOVALCI .............................................................................................................................65 

6.3.3. UČENJE SKOZI NAPAKE ..........................................................................................................65 

II.EMPIRIČNI DEL..............................................................................................66 

7. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ......................................66 

7.1. RAZISKOVALNI PROBLEM ..........................................................................................................66 

7.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .....................................................................................................66 

7.3. HIPOTEZE ..........................................................................................................................................67 

7.4. OSNOVNA RAZISKOVALNA METODA ......................................................................................68 

7.5. SPREMENLJIVKE ............................................................................................................................68 

7.6. VZOREC IN OSNOVNA MNOŽICA ..............................................................................................69 

7.7. ZBIRANJE PODATKOV ..................................................................................................................70 

7.8. NAČIN OBDELAVE PODATKOV ..................................................................................................70 

8. OBDELAVA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV .....................................72 

6



8.1. VRSTA ŠOLE, KJER POUČUJE UČITELJ, IN POGOSTOST UPORABE IGRE VLOG ......72 

8.2. SEZNANJENOST UČITELJEV Z IGRO VLOG ...........................................................................73 

8.3. VPLIV ŠTEVILA LET POUČEVANJA NA POGOSTOST UPORABE IGRE VLOG PRI 

POUKU TUJEGA JEZIKA ......................................................................................................................74 

8.4. RAZLOGI UČITELJEV ZA IN PROTI UPORABI IGRE VLOG PRI POUKU TUJEGA 

JEZIKA .......................................................................................................................................................75 

8.5. VPLIV ŠTEVILA LET POUČEVANJA NA STOPNJO DOSEGANJA CILJEV PRI IGRI 

VLOG ..........................................................................................................................................................77 

8.6. POVEZANOST MED POGOSTOSTJO UPORABE IN STOPNJO DOSEGANJA CILJEV 

PRI IGRI VLOG ........................................................................................................................................79 

8.7. VPLIV MNENJA UČITELJEV O USTREZNOSTI IGRE VLOG NA POGOSTOST 

UPORABE ..................................................................................................................................................80 

8.8. VPLIV VREDNOTENJA SPRETNOSTI GOVORJENJA NA MNENJE UČITELJEV O 

USTREZNOSTI IGRE VLOG PRI POUKU TUJEGA JEZIKA .........................................................83 

8.9. DEJAVNOSTI USTNEGA SPOROČANJA PRI POUKU TUJEGA JEZIKA ............................84 

8.10. POVEZAVA MED VREDNOTENJEM SPRETNOSTI GOVORJENJA PRI POUKU 

TUJEGA JEZIKA IN ZAČETKOM UPORABE IGRE VLOG ...........................................................85 

8.11. MNENJE UČITELJEV O TEM, KAKO UČENCI SPREJEMAJO IGRO VLOG PRI 

POUKU TUJEGA JEZIKA ......................................................................................................................87 

8.12. VPLIV NAČINA IZVEDBE IGRE VLOG NA STOPNJO DOSEGANJA ZASTAVLJENIH 

CILJEV .......................................................................................................................................................88 

8.13. CILJI IGRE VLOG PRI POUKU TUJEGA JEZIKA .................................................................89 

9. SKLEP ............................................................................................................91 

10. VIRI IN LITERATURA ..................................................................................94 

11. PRILOGA ......................................................................................................99 

7



Kazalo tabel 

TABELA 1: ŠTEVILO UČITELJEV GLEDE NA VRSTO ŠOLE, KJER 

POUČUJEJO:.....................................................................................................69 

TABELA 2: VPLIV VRSTE ŠOLE NA POGOSTOST UPORABE IGRE VLOG 

............................................................................................................................72 

TABELA 3: VPLIV SEZNANJENOSTI Z IGRO VLOG NA POGOSTOST 

UPORABE..........................................................................................................73 

TABELA 4: VPLIV ŠTEVILA LET POUČEVANJA NA POGOSTOST 

UPORABE IGRE VLOG 

............................................................................................................................74 

TABELA 5: VPLIV ŠTEVILA LET POUČEVANJA NA STOPNJO 

DOSEGANJA CILJEV PRI IGRI VLOG.............................................................78 

TABELA 6: VPLIV POGOSTOSTI UPORABE IGRE VLOG NA STOPNJO 

DOSEGANJA CILJEV PRI IGRI VLOG.............................................................79 

TABELA 7: VPLIV MNENJA UČITELJEV O USTREZNOSTI IGRE VLOG PRI 

POUKU TUJEGA JEZIKA NA POGOSTOST UPORABE................................80 

TABELA 8: VPLIV VREDNOTENJA SPRETNOSTI GOVORJENJA NA 

MNENJE UČITELJEV O USTREZNOSTI IGRE VLOG PRI POUKU TUJEGA 

JEZIKA...............................................................................................................83 

TABELA 9: VPLIV VREDNOTENJA SPRETNOSTI GOVORJENJA NA 

ZAČETEK UPORABE IGRE VLOG...................................................................86 

TABELA 10: VPLIV NAČINA IZVEDBE NA STOPNJO DOSEGANJA CILJEV 

PRI IGRI VLOG..................................................................................................88 

Kazalo grafov 

GRAF 1: TUJI JEZIKI, KI JIH POUČUJEJO UČITELJI....................................70 

GRAF 2: KJE IN KAKO SE JE UČITELJ SEZNANIL Z IGRO VLOG..............74 

GRAF 3: RAZLOGI UČITELJEV ZA UPORABO IGRE VLOG.........................76 

GRAF 4: RAZLOGI UČITELJEV PROTI UPORABI IGRE VLOG....................77 

8



GRAF 5: ZAKAJ SE UČITELJEM ZDI IGRA VLOG PRI POUKU TUJEGA 

JEZIKA USTREZNA...........................................................................................81 

GRAF 6: ZAKAJ SE UČITELJEM IGRA VLOG PRI POUKU TUJEGA JEZIKA 

NE ZDI USTREZNA............................................................................................82 

GRAF 7: OCENA UČITELJEV O UČINKOVITOSTI DEJAVNOSTI USTNEGA 

SPOROČANJA PRI POUKU TUJEGA JEZIKA................................................85 

GRAF 8: MNENJE UČITELJEV O STAROSTI, PRI KATERI JE UPORABA 

IGRE VLOG SMISELNA....................................................................................87 

GRAF 9: MNENJE UČITELJEV O TEM, KAKO UČENCI SPREJEMAJO IGRO 

VLOG..................................................................................................................87 

GRAF 10: OCENA UČITELJEV O POMEMBNOSTI CILJEV IGRE VLOG PRI 

POUKU TUJEGA JEZIKA.................................................................................89 

9



Ves ta svet je oder 

in moški vsi in ženske 

le igralci: 

nastopajo in spet odhajajo in vsak igra v življenju razne vloge… 

All the world's a stage, 

and all the men and women merely players: 

they have their exits and their entrances; 

and one man in his time plays many parts… 

William Shakespeare 

Kakor vam drago, 1978 

10



1. UVOD 

I. TEORETIČNI DEL 

V času, ko imamo na voljo ogromno informacij in baz podatkov in v svetu, ki tako 

poudarja različnost, tako na področju kulture in jezikov kot na področju izobraževanja, 

so tudi pri pouku tujega jezika vzklile določene potrebe: učenec se mora v procesu 

vzgoje in izobraževanja naučiti, kako poiskati, predstaviti, sintetizirati in sistematizirati 

informacije, znati mora argumentirati, presojati in se pravilno odločati med različnimi 

možnostmi in predvsem mora obvladati socialne in komunikacijske spretnosti in 

razvijati zmožnosti vživljanja v druge. Kot socialno bitje, vsak posameznik vzpostavlja 

odnose s široko množico družbenih skupin izven šolskega razreda in v temu procesu 

mora zadovoljiti svoje potrebe po komunikaciji. Pouk tujega jezika pri tem ni nobena 

izjema, temveč kvečjemu še večja priložnost za komunikacijo v jeziku, ki ga ne 

obvladamo popolnoma in zato za učenca predstavlja velik izziv in priložnost za učenje. 

V evropskem okolju, ki nas obdaja in ki poudarja večjezičnost, se učenci vsak dan 

srečujejo z raznolikimi vzorci interakcije, ki varirajo od najbolj pa do najmanj formalnih 

in zato od njih zahtevajo različne vrste uporabe jezika. Da bi bili učenci na to 

pripravljeni, moramo pri pouku tujega jezika iskati poti, ki povečajo priložnosti za 

interakcijo v razredu (Littlewood 1992). Ena od tehnik, ki se uporabljajo v ta namen, je 

tudi igra vlog. 

Igra vlog je usmerjena v to, da učenec prevzame identiteto nekoga drugega in skozi 

interpretiranje vlog se v razredu ustvarja interakcija. Zato igra vlog temelji na 

komunikaciji, na aktivni vlogi učenca pri pouku, kjer se skuša približati interakcijo 

avtentičnim situacijam, ki jih bodo učenci izkusili, ko bodo v vsakdanjem življenju 

izven razreda uporabljali tuji jezik. 

Le malo učiteljev lahko reče, da pri svojih urah še ni uporabilo tehnike igranja vlog. Leta 

je namreč vpeta v različne aktivnosti pri pouku in nikoli ni izolirana, saj sama po sebi 

nima nikakršnega pomena, lahko pa temelji na zelo omejeni in vodeni konverzaciji, ali 

pa se kaže kot popolna improvizacija. Poleg tega, da igra vlog pri pouku dosega 

interakcijo v tujem jeziku, ima tudi nekaj drugih učinkov. Razvija namreč ne le 

spretnosti, ki so direktno povezane z učenjem jezika, temveč tudi spretnosti in 

zmožnosti kot so empatija in strpnost. Zato moramo pri njeni uporabi v razredu 

upoštevati različne dejavnike, ki vplivajo na uspešno izvedbo. Kljub temu, da ima igra 

11



vlog že v svojem imenu izraz “igra”, nikakor ne gre le za aktivnost, ki bi omogočala 

zabavo učencem, temveč je njen namen učenje. Učitelj mora igro vlog ustrezno 

izpeljati, vključiti uvodne aktivnosti in pripravo ter na koncu izvesti analizo in 

omogočiti, da svoje občutke in mnenja izrazijo tudi učenci. Igra vlog predstavlja 

dopolnilo ostalim učnim tehnikam in metodam in nikoli ne ostane samo pri igri. 

12



2. KAJ JE IGRA VLOG 

2.1 POJEM IN KONCEPT IGRE VLOG 

Naloge pouka po Tomićevi (2000, str. 34-35) so trojne: materialne (pridobivanje 

znanja: usvajanje dejstev in posplošitev ter njihova uporaba), funkcionalne (razvijanje 

sposobnosti) in vzgojne (vsestransko razvijanje osebnosti). Vse tri plati so med seboj 

povezane in soodvisne med sabo. Pouk ne učinkuje samo na intelektualno sfero 

učenčeve osebnosti, temveč si v učnem procesu učenec razvija tudi lastne navade, 

sistem vrednot, stališč, podobo o sebi in čut za odgovornost. K temu prispeva poleg 

vsebine tudi organizacija dela, kot so učne oblike, metode in tehnike. Igra vlog je ena od 

tehnik, ki se dotika vseh treh nalog pouka. 

Na tem mestu se nam postavlja vprašanje: Kaj je pravzaprav igra vlog – učna tehnika, 

metoda ali aktivnost V resnici, so vsi trije pojmi v medsebojnem odnosu in, da bomo 

lahko v diplomskem delu uporabljali ustrezen izraz, bomo skušali opredeliti, kakšen je 

ta odnos. Nedvomno pa je potrebno najprej še enkrat definirati bistvo igre vlog. 

Lahko bi rekli, da je najbolj enostavna in najbolj splošna opredelitev igre vlog pri pouku 

tujih jezikov naslednja: 

V igri vlog posameznik prevzame identiteto nekoga drugega in odigra svojo vlogo 

glede na navodila. 

Primer: Igra vlog 

Nakupovanje 

Odigrajte prizor v slaščičarni! 

VLOGA A: Si stranka v slaščičarni in za svojega prijatelja, ki obožuje čokolado, želiš kupiti torto za 

rojstni dan. 

VLOGA B: Si prodajalec v slaščičarni, kjer prodajate vse vrste tort, razen čokoladnih. 

(Vir: Ladousse 1987, str. 51) 

2.1.1. IGRA VLOG – TEHNIKA, METODA ALI AKTIVNOST 

Naša izhodiščna točka pri poskusu uvrstitve igre vlog v eno od kategorij bo dejstvo, da 

je učni proces, po svoji naravi, komunikacijski proces. 

13



2.1.1.1. UČNE METODE: IZKUSTVENO UČENJE 

Didaktična veda po Tomićevi učne metode razlaga kot »znanstveno in praktično 

preverjeni načine učinkovite komunikacije med učiteljem in učenci na vseh stopnjah 

učnega procesa, od pripravljanja, obravnavanja ali obdelovanja nove učne vsebine, 

vadenja, ponavljanja in preverjanja znanja, sposobnosti in spretnosti« (2000, str. 87). 

Kriterij za razvrstitev učnih metod je v tem primeru vir, preko katerega učenec prejema 

sporočila v razredu in z ozirom na tega, se igra vlog uvršča med metode izkustvenega 

učenja (Tomić 2000). 

Izkustveno učenje 

Izkustveno učenje, kot pove že samo ime, po Kolbu (v Marentič Požarnik 2000) temelji 

na izkušnji posameznika v učnem procesu. In ker igra vlog temelji na direktni izkušnji 

učenca, se uvršča tudi med metode izkustvenega učenja. Na kratko bomo razložili, kaj 

je to izkustveno učenje, ker je to pomembno za nadaljevanje naše osrednje teme- igre 

vlog. 

Osrednja ideja tega učenja je, »da se najbolj naučimo stvari, če jih sami delamo, če smo 

dejansko aktivni« (Marentič Požarnik 1981, str. 66). Izkustveno učenje se torej ne 

omejuje na sprejemanje od drugih posredovanih izkušenj in splošnih znanj, ampak 

vzame za izhodišče aktivnost, doživljanje, delovanje udeležencev v konkretni situaciji. 

Po Kolbu (v Marentič Požarnik 2000) je učenje cikličen proces, v katerem se vrstijo oz. 

prepletajo štiri aktivnosti: konkretna izkušnja, razmišljujoče opazovanje, abstraktna 

konceptualizacija in aktivno eksperimentiranje. Učitelj, ki uporablja igro vlog pri 

pouku, bi moral pri načrtovanju in izvedbi slediti ustrezni shemi, ki jo pri izkustvenem 

učenju sestavljajo faza načrtovanja, uvodna faza, faza aktivnosti, analiza, faza povzetka 

in transfera ter evalvacija (prav tam, str. 126). V tem primeru doseže z igro vlog 

močnejši učinek. 

Marentič Požarnik pravi, da izkustveno učenje postopoma prehaja v samouravnavanje, 

ko je učenec že toliko aktiviran, da samostojno išče informacije za rešitev določenega 

problema in aktivira ustrezno predznanje (1987). In prav v igri vlog pri pouku tujega 

jezika je učenec prisiljen uporabiti vse svoje znanje jezika, ga aktivirati in verjetno 

uporabiti še dodatne strategije, da lahko ustrezno odigra svojo vlogo. 

14



Ostale osrednje metode izkustvenega učenja poleg igre vlog so še simulacija, skupinska 

interakcija, strukturirane naloge in telesno gibanje (Walter in Marks 1981 v Marentič 

Požarnik 1987). 

Izkustveno učenje ima naslednje učinke (Marentič Požarnik 1987, str. 90): 

- metode izkustvenega učenja aktivno in neposredno vključijo posameznika v učni 

proces, 

- spodbujajo motivacijo, 

- povečajo osebno zavedanje in empatijo, 

- razgrnejo protislovja med lastno in tujo izkušnjo, med pričakovanji in dogajanjem, 

med cilji in procesi, 

- spreminjajo utrjena stališča, 

- povežejo prej ločene vidike (spoznavni, čustveni, akcijski), 

- pomagajo pridobiti razne spretnosti, zlasti sporazumevalne – komunikacijske. 

Kasneje bomo videli, kateri od omenjenih učinkov igrajo najpomembnejšo vlogo v igri 

vlog pri pouku tujega jezika, sedaj pa se bomo še malo osredotočili v sam koncept igre 


2.1.1.2. IGRA VLOG – UČNA TEHNIKA ALI AKTIVNOST 

Ugotovili smo, da lahko igro vlog uvrstimo med metode izkustvenega učenja, kljub 

temu pa se iz didaktičnega vidika v resnici uvršča med učne tehnike. Učna tehnika je 

podrejen pojem učni metodi, ki natančneje opredeli način uporabe didaktičnih sredstev, 

da bi ta dosegla učni učinek, zato je v bistvu ustrezen in pravilen izraz za igro vlog učna 

tehnika, oziroma, z drugimi besedami, igra vlog je ena od učnih tehnik metod 

izkustvenega učenja. Ker gre za didaktičen pojem, je prav, da jo tako tudi v 

nadaljevanju poimenujemo. 

Pri poimenovanju igre vlog pa se ne moremo izogniti terminu dejavnost pri pouku 

tujega jezika. V diplomskem delu bomo namreč uporabljali tudi ta izraz, ko bomo 

govorili o igri vlog. Oba izraza, tehnika in dejavnost, se namreč v zvezi z igro vlog 

uporabljata tudi v literaturi, ki obravnava pouk tujega jezika, saj sta oba vendarle 

ustrezna. 

Skupni evropski referenčni okvir za znanje tujih jezikov (Common European Framework 

of Reference for Languages: Learning, Teaching, Assessment, Svet Evrope 2001) 

15



pojmuje jezikovne dejavnosti kot aktivnosti pri pouku tujega jezika, ki se nanašajo na 

jezikovno razumevanje ali sporočanje in so usmerjene k izpolnjevanju določene naloge. 

Lahko bi rekli, da je dejavnost naloga pri pouku tujega jezika, ki je sestavljena iz 

različnih tehnik, ki določajo način njene realizacije. Igra vlog je ena od teh tehnik. 

Dejavnost ima torej širši pomen od tehnike, ki je v podrejenem položaju, kljub temu pa 

se lahko v eni dejavnosti pojavlja le tehnika igre vlog in takrat govorimo o njej kot o 

dejavnosti. 

Dejavnosti pri pouku tujega jezika se pojavljajo v različnih oblikah in imajo različne 

cilje, zato bomo o njih natančneje spregovorili kasneje, ko bomo pojasnili tudi mesto 

igre vlog med njimi. Kakorkoli že, skušali smo pojasniti odnos med izrazom učna 

tehnika, metoda in dejavnost ter prišli do zaključka, da so med seboj tesno povezane 

oziroma se dopolnjujejo. V nadaljevanju bomo torej v zvezi z igro vlog pri pouku tujih 

jezikov uporabljali tako izraz tehnika kot tudi dejavnost. 

2.1.2. DEFINICIJA IGRE VLOG 

In kaj je pravzaprav igra vlog 

Rupnik Vec (2001, str. 192) igre vlog opredeljuje kot »vrsto aktivnosti pri pouku, v 

kateri učenci odigravajo raznovrstne bolj ali manj strukturirane situacije in vloge, da bi 

raziskali različne mentalne, ravnanjske in doživljajske možnosti«. Igra vlog temelji na 

interakciji med udeleženci, kjer se ti obnašajo tako, kot od njih zahteva namišljena 

situacija. 

Poznamo različne variante igre vlog; Yardley Matwiejczuk (1997, str. 36 v Rupnik Vec 

2001, str. 193) navaja sledeče karakteristike in razvrstitve igre vlog: je igrana ali 

domišljijska; vnaprej programirana ali improvizirana; vključuje posameznika ali več 

akterjev; akterji igrajo sebe ali nekoga drugega; akterji igrajo sebe v znanih ali neznanih 

okoliščinah; so vnaprej obveščeni o vlogah in dogajanju ali ne; igralci morajo slediti 

scenariju ali jim je prepuščena svoboda. Poleg tega igra vlog lahko vključuje 

opazovalce ali jih ne vključuje; je frontalno izvedena ali v skupinah, itd. 

Gre torej za raznoliko ponudbo vrst in kategorij igre vlog, ki predstavljajo izhodišče za 

konkretno izvedbo igre vlog v razredu, cilji v igri vlog pa so odvisni tako od učitelja kot 

od učencev. 

16



Igre vlog se uporabljajo na raznih področjih izobražavanja: v vojski, pri aviaciji, v 

podjetništvu in seveda, v sistemu vzgoje in izobraževanja. Uporablja se sama - 

individualno ali v kombinaciji z drugimi tehnikami in metodami, predvsem na področju 

medosebnih odnosov (Marentič Požarnik 1987). Igrati vlogo pomeni prevzeti neko 

identiteto in ravnati kot bi ravnala oseba, ki jo interpretiraš. Prav zaradi tega se igra vlog 

pogosto uporablja na področju psihiatrije in psihologije, kjer pacientom skozi vživljanje 

v druge pomaga spreminjati določena stališča ali odpravljati nezaželeno obnašanje (Los 

juegos...2007). 

Glavne prednosti igre vlog na vseh področjih so povezane s komunikacijo. Tehnika igre 

vlog ima namreč pozitivne vzgojne učinke, ki jih dosežemo skozi socialno interakcijo, 

sodelovanje, ustvarjalnost, samokontrolo ali zmožnost odločanja v igri vlog. Prispeva k 

razvoju empatije in tolerantnosti do drugih, saj se skozi igro vlog lahko naučimo 

postaviti se v kožo drugih in začutiti, kaj drugi čutijo v situacijah, ki se nam najprej 

zdijo tuje; igra vlog tudi razvija socializacijo in vzajemno podporo (Rupnik Vec 2001, 

Marentič Požarnik 1987, Giménez 2007). 

In nazadnje, igra vlog pomaga razvijati besedni zaklad učencev in njihovo besedno 

izražanje, pa naj gre za pouk v maternem jeziku ali pa za pouk tujega jezika, na katerega 

se bomo osredotočili v diplomski nalogi. 

17



3. IGRA VLOG PRI POUKU TUJEGA JEZIKA 

3.1. INTERAKCIJA V RAZREDU 

Kot vemo, igra vlog temelji na besedah in je skrajno verbaliziran postopek. Kot pravi 

van Ments (1994, str. 29), prav igri vlog očitajo, da je preveč odvisna od jezikovnih 

sposobnosti posameznika. Zato je pri pouku primerna predvsem za predmete, ki 

spodbujajo in temeljijo na jezikovnih spretnostih: književnost, sociologija, psihologija 

in seveda, tuji jeziki. 

Ideja igre vlog pri pouku tujega jezika je torej zelo preprosta: dati učencem priložnost, 

da vadijo interakcijo z drugimi v tujem jeziku skozi določene vloge. Situacija v igri vlog 

je definirana s scenarijem in opisom vlog udeležencev. Scenarij nudi ozadje za določen 

problem, s katerim se bodo udeleženci ukvarjali, opisi vlog pa določijo profile oseb, ki 

nastopajo. 

Ladousse (1987) pravi, da gre pri igri vlog za prevzem določene vloge v varnem okolju 

razreda, kjer učenci ustvarijo svojo lastno resničnost in eksperimentirajo s svojim 

znanjem o resničnem svetu izven razreda ter razvijajo sposobnost interakcije z drugimi. 

Že v začetku diplomskega dela smo proces komunikacije izbrali kot kriterij za 

uvrščanje igre vlog in na tem mestu ga izpostavljamo tudi kot osrednji cilj igre vlog pri 

pouku tujega jezika. Pravzaprav, bomo komunikacijo obranavali v povezavi z ustnim 

sporočanjem in interakcijo pri pouku. Zato moramo razjasniti, na kaj se nanašata. 

Didaktika tujih jezikov, glede na Skupni evropski referenčni okvir za znanje tujih 

jezikov (The Common European Frame of Reference for Languages, Svet Evrope 2001) 

pojmuje interakcijo in ustno sporočanje kot dve ustni jezikovni spretnosti, ki se razvijata 

pri pouku tujih jezikov. Pinilla Gómez (2004, str. 879) razlaga ustno sporočanje kot 

“eno od komunikacijskih dejavnosti, ki se razvijajo med komunikacijskim dejanjem in 

skozi katero predelujemo, prenašamo, izmenjujemo in usklajujemo informacije z enim 

ali več sogovorniki”. “Vsako komunikacijsko dejanje temelji na medsebojnem 

sodelovanju med govorcem in poslušalcem. Govorec je zadolžen za to, da je njegovo 

sporočilo smiselno, poslušalec pa pričakuje, da se bo govorec izrazil na jasen, smiseln, 

jedrnat način in da bo sporočilo resnično, urejeno in ne dvoumno« (Baralo 2000, str. 

9-10). 

18



Vsekakor, ko govorimo o ustnem izražanju pri pouku, »imamo v mislih tako 

komunikacijske situacije, kjer govori in sporoča samo govorec, kot tiste, kjer se v 

komunikaciji izmenjujeta govorec in poslušalec« (Pinilla Gómez 2004, str. 880). 

Na tem mestu zato velja izpostaviti pojem, ki na nek način dopolnjuje termin 

komunikacija; to je interakcija, ki je po Bratanićevi (1990) obojesmerno vplivanje. 

Tudi pri pouku tujega jezika je namreč potrebno ločiti med interakcijo in ustnim 

izražanjem, kjer gre zgolj za enosmerno komunikacijo. Enosmerna komunikacija sicer 

izzove medsebojno reagiranje, vendar pa je vpliv zgolj enosmeren, gre za komunikacijo 

brez dialoga in je ponavadi vsiljena. Dvosmerna ali vzajemna komunikacija pa 

omogoča, da oba sogovornika reagirata in vplivata drug na drugega, se pogovarjata in se 

spreminjata. Gre za pogovor, kjer poslušamo, razmišljamo in govorimo (Brajša 1993). 

Cilj igre vlog pri pouku tujega jezika je torej interakcija in hkrati učinkovita 

komunikacija, kjer, po Lamovčevi (1993), prejemnik interpretira sporočilo pošiljatelja 

tako, kot je le-ta nameraval. Igra vlog je ena od tehnik, ki se uporabljajo pri 

komunikacijskem pristopu pri pouku tujih jezikov, ki poudarja razvoj komunikacijske 

kompetence učenca in hkrati predstavlja pristop, ki je najbolj prisoten v modernih učnih 

načrtih tujih jezikov. 

Komunikacijski pristop poudarja pomembnost jezika kot instrumenta socialne 

interakcije in kot tak, se kaže skozi razne dejavnosti v razredu, še posebno v igri vlog, ki 

izpostavlja »komunikacijsko učinkovitost in družbeno učinkovitost uporabljenega 

jezika« (Littlewood 1992, str. 43). 

Komunikacijski prijem torej ni razvil svojih metod ali tehnik dela, temveč naj bi učitelj 

pri pouku uporabil, kar je v določeni situaciji najučinkovitejše in omogoča 

komunikacijo v tujem jeziku. Igra vlog je poleg jezikovnih iger, skupinskega dela, 

reševanja problemov, razprav, improvizacij, itd. ena od favoriziranih dejavnosti 

komunikacijskega pristopa (Larsen-Freeman 1986, Sheils 1988 v Ermenc 2001). 

19



Primer: 

(Vir: Hutchinson: Project 2, Student's book 1999, str. 41) 

Brez dvoma je spretnost, ki jo učitelji tujega jezika najbolj postavljajo v ospredje, prav 

ustno sporočanje. Kljub temu pa se komunikacijska kompetenca (in ostale) najbolj 

razvija le z realizacijo različnih jezikovnih spretnosti: razumevanje, sporočanje in 

interakcija (Skupni evropski referenčni okvir za znanje tujih jezikov, Svet Evrope 

2001). Na primer, ustno sporočanje se povezuje tako s spretnostjo govorjenja kot tudi s 

spretnostjo razumevanja tujega jezika. Dejstvo pa je, da so spretnosti v običajni 

jezikovni situaciji med seboj prepletene. Nunan (2002) poudarja, da bi zato moralo biti 

vedno, ko je to mogoče, več različnih spretnosti integriranih v naloge pri pouku in se 

20



prepletati med seboj v neki dejavnosti, čeprav to nikakor ne pomeni, da se nekatere 

dejavnosti ne morejo osredotočiti samo na eno spretnost. 

V nadaljevanju bomo videli, katere vrste dejavnosti ustnega sporočanja se pojavljajo pri 

pouku tujega jezika in kakšno vlogo med njimi ima igra vlog. 

3.2. DEJAVNOSTI IN IGRA VLOG PRI POUKU TUJEGA JEZIKA 

Če želimo pri pouku tujega jezika razvijati spretnost ustnega sporočanja, imamo na 

razpolago širok spekter dejavnosti, primernih za katerokoli fazo učnega programa in za 

katerikoli učni cilj. 

Ključnega pomena je dejstvo, da se igra vlog pojavlja v številnih in različnih 

dejavnostih pri pouku tujega jezika: v samostojni obliki ali v kombinaciji z drugimi 

dejavnostmi (kot del aktivnosti). 

Zaradi tega je pomembno, da predstavimo nekatere dejavnosti, ki jih ponavadi 

uporabljajo učitelji tujega jezika in ki se lahko pojavljajo v kombinaciji z igro vlog. Ker 

ta predstavlja aktivnost, ki temelji na ustni komunikaciji in pogovoru, bomo izpostavili 

dejavnosti, v katerih učenci razvijajo spretnost ustnega sporočanja. 

3.2.1. ZNAČILNOSTI DEJAVNOSTI USTNEGA IZRAŽANJA 

Po Ravera Carreño (VV.AA. 2002, str. 23-25 v Pinilla Gómez 2004, str. 890) bi morale 

vse dejavnosti ustnega sporočanja pri pouku tujega jezika vsebovati naslednje 

značilnosti: 

a) Morajo biti smiselne; učenci morajo govoriti o stvareh, ki imajo zanje nek 

pomen. 

b) Obravnavati morajo teme, ki so kar najbolj blizu učencem in ki jih poznajo (da 

jih motivirajo). 

c) Biti morajo odprte, v smislu, da učenec lahko pove, kar misli. 

d) Vključevati morajo smiselno povratno informacijo (feedback), v kateri se 

popravijo predvsem vsebinske in ne jezikovne napake. 

e) Težavnost nalog se povečuje postopoma. 

f) Spodbujati morajo uporabo komunikacijskih strategij, da se učenci lažje 

izražajo. 

21



Baralo (2000, str. 18) pravi, da so omenjene dejavnosti »načrtovane z namenom, da 

učenec uporabi jezik za komunikacijo, ki vključuje konkreten namen ali pa z namenom, 

da učenca navaja k razmisleku, da bi rešil nek problem, se dokopal do neke informacije 

in jo posredoval naprej ter se znal odločati glede na ponujene argumente”. 

Na tem mestu predstavljamo konkreten primer igre vlog pri pouku tujega jezika, ki 

vsebuje omenjene značilnosti: 

Primer: 

Razgovor za delovno mesto 

Prvi korak: Razred se razdeli v dve skupini. Ena od njih predstavlja tiste, ki so delodajalci, druga skupina 

pa tiste, ki zaprošajo za delo. “Delodajalci” dobijo list z nalogami, ki jih bodo morali izpolniti, 

“kandidati” pa oglase za delo in prošnjo. 

Drugi korak: Delodajalci sestavijo serijo vprašanj, ki jih bodo postavili kandidatom, da bodo dobili 

željene informacije. Kandidati pa razmislijo o možnih odgovorih v skladu z oglasom za delo in s prošnjo, 

ki jo imajo pred sabo. 

Tretji korak: Razred se zopet razdeli v skupine; en delodajalec opravi razgovor z dvema kandidatoma 

hkrati. Ostali opazujejo. 

Četrti korak: Skupina delodajalcev se zbere skupaj in poroča o razgovorih s kandidati, med katerimi 

izberejo enega, ki se je najbolje odrezal. Medtem kandidati, ki so se potegovali za delovno mesto, 

izmenjajo vtise o tem, kar se je dogajalo. 

(Vir: Vázquez 2000, str. 107, prevod: Maja Cimerman) 

3.2.2. VRSTE DEJAVNOSTI USTNEGA SPOROČANJA 

Glede na raven znanja tujega jezika, stopnjo formalnosti jezika in glede na 

komunikacijski kanal, po katerem se prenaša sporočilo, razlikujemo naslednje vrste 

dejavnosti ustnega sporočanja pri pouku tujega jezika (Pinilla Gómez 2004, str. 891): 

a) dialogi in pogovori 

b) ankete in intervjuji 

c) dramske dejavnosti , igre vlog, simulacije 

d) predstavitev določene teme 

e) debate 

f) telefonski pogovori in sporočila na telefonskem odzivniku 

g) igralne dejavnosti 

22



Kot smo že povedali, je lahko igra vlog del katere koli od omenjenih dejavnosti ali pa se 

pojavlja v samostojni obliki. Na primer: 

- Igra vlog v funkciji intervjuja je lahko dejavnost, kjer učenec prevzame identiteto 

novinarja neke revije, ki mora narediti intervju s sošolcem, ki igra vlogo določene 

slavne osebnosti. 

Primer: 

Novinarji revije »El cotilleo Nacional« 

Cilji: prosta vadba: pretekli čas; pasiv; časovni, vzročni, posledični odvisniki in protivno priredje, 

izražanje časa, vzroka, posledice in protivnosti; besedišče v zvezi s kinom; ustno in pisno sporočanje 

Stopnja: srednji, višji in visok nivo znanja 

Učna oblika: individualno delo in skupinska učna oblika 

Čas: 90 minut 

Učenci predstavljajo novinarje neke revije, ki so zadolženi za reportažo iz filmskega festivala. Vsak 

učenec ima podatke o eni izmed slavnih osebnosti, ki so se udeležile festivala. Na voljo imajo pet minut, 

da razmislijo o vprašanjih, ki jih bodo postavili svojim sošolcem, da bi dobili kar čim več podatkov o 

osebi, o kateri bodo napisali članek. Učitelj je zadolžen za to, da učenci dobijo kartonček z glavnimi 

podatki o slavnih osebah. Sledi intervju s slavnimi osebnostmi, pri katerem je en učenec novinar, drugi pa 

slavna osebnost. Po končanem intervjuju vsak učenec napiše kratek članek. »Glavni urednik revije«, ki je 

lahko učitelj ali cel razred, se odloči, kateri članek bo objavljen v reviji. 

(Vir: Arnal in Ruiz de Garibay 1997, str. 64; prevod: Maja Cimerman) 

- Tudi telefonski pogovor je lahko igra vlog, če dva učenca prevzameta identiteto 

določenih oseb, ki se pogovarjata po telefonu. Ponavadi pogovor temelji na navodilih, 

ki jih predhodno dobijo učenci. 

23



Telefonski pogovor 

(Vir: Gvardjančič idr.: Angleški jezik 1, učbenik: Touchstone 1, 1997, str. 149) 

- Simulacije so tehnika, ki je podobna igri vlog, vendar v njih učenec ohrani svojo 

lastno identiteto. Pri pouku tujih jezikov gre ponavadi za dejavnosti tipa: “Kako bi 

reagiral, če bi se znašel na osamljenem otoku” ali “Predstavljaj si, da si na 

rojstnodnevni zabavi prijatelja,…” V splošnem, se v učbenikih tujega jezika pojavlja 

več simulacij kot iger vlog, saj je morda za učence lažje, če odigrajo samega sebe v neki 

realni ali izmišljeni situaciji. Kljub temu je tudi simulacija neke vrste igra vlog, saj gre 

za prevzem neke identitete oz. funkcije, čeprav učenec ohrani svojo identiteto. 

3.2.3. IGRALNE DEJAVNOSTI IN IGRA VLOG 

Izraz igra vlog je sestavljen iz dveh delov: iz “igre” in iz “vloge”. Druga beseda – vloga 

– se nanaša na prevzem identitete s strani učenca. Ko pa se nanašamo na prvo besedo – 

igra – jo je potrebno natančneje obrazložiti, saj se povezuje s konceptom igralnih 

aktivnosti, ki so ravno tako ena od dejavnosti ustnega sporočanja pri pouku tujih 

jezikov. 

24



3.2.3.1. IGRA 

Že v samem imenu igra vlog se skriva beseda “igra”, ki sugerira igralni značaj igre 

vlog. Zaradi tega menim, da je potrebno najprej razjasniti pomembno razliko med igro 

vlog in navadno igro. Igra se namreč pojmuje kot spontana, ustvarjalna aktivnost, ki jo 

zasledimo v različnih obdobjih človekovega življenja in se ponavadi pojmuje kot 

dejavnost, ki nima nobenega cilja in se izvaja zaradi nje same; je notranje motivirana, 

svobodna in za človeka prijetna (Batistič Zorec idr. 1996, str. 12, Kurikulum za vrtce 

1999, str. 19 v Batistič Zorec 2002). Igra je tudi ena od strategij, ki pripomorejo k 

učinkovitemu učenju. 

V širšem pomenu ima vsaka otroška igra določeno vzgojno-izobraževalno nalogo, 

vendar je ta bolj ali manj nehotena in naključna. Ker je pouk premišljen in organiziran 

vzgojno-izobraževalni postopek, se s prosto igro ne bi mogle uresničiti vzgojnoizobraževalne 

naloge in cilji. Zato morajo biti cilji na določen način vgrajeni v igro. Pri 

pouku uporabljamo posebne igre, tako imenovane didaktične igre, ki se močno 

razlikujejo od navadnih, otroških iger (Bognar 1987). 

Didaktična igra mora imeti vse značilnosti igre, oziroma, učenec jo mora doživljati tako. 

Avtorji različno delijo didaktične igre. Kamenov (1983 v Bognar 1987) govori o 

funkcionalnih igrah, o igrah vlog, igrah s pravili in konstruktorskih igrah. Vidimo torej, 

da so igre vlog zelo razširjene že pri otrocih, Eljkonin (v Bognar 1987) pa meni, da je 

igra vlog celo temeljna značilnost otroške igre in da je v tem tudi njeno bistvo. 

Vendar se v diplomski nalogi osredotočamo na igro vlog pri pouku tujega jezika in na 

element igre v njej. V resnici, pravi Pinilla Gómez (2004), je element igre lahko 

prisoten v kateri koli dejavnosti ustnega sporočanja pri pouku tujega jezika, ki smo jih 

prej predstavili. Kljub temu je potrebno vedeti, da se pri pouku tujega jezika nanašamo 

na igralne dejavnosti, ko govorimo o ugibanju, reševanju problema, iskanju manjkajoče 

informacije oziroma odkrivanju nečesa (Šifrar Kalan 2006). Igre se pri tem v večini 

primerov uporabljajo v kombinaciji s pisnimi teksti, ki dopolnjujejo diskurz v igri (Čok 

1999). 

3.2.3.2. TEATER 

Poleg omenjenega moramo, ko govorimo o igri vlog, razjasniti tudi razliko med igro 

vlog in teatrom. Velikokrat so pri pouku tujega jezika učenci zainteresirani za 

25



interpretacijo nekega segmenta določenega filma, pravljice ali literarnega dela. Zato 

moramo na tem mestu znati ločiti med interpetacijo vloge, ki se nanaša na 

teater/dramsko dejavnost, in med interpretacijo vloge v igri vlog. 

- Igrati vlogo v teatru oz. dramski dejavnosti pri pouku pomeni prevzeti identiteto 

nekega literarnega junaka v zgodbi in interpretirati njegovo vlogo dobesedno, po 

scenariju, z namenom dramatizacije nekega teksta in da bi zadovoljili občinstvo. 

- Ko pa govorimo o igranju oz. interpretiranju vloge v igri vlog, se nanašamo samo na 

učno tehniko in dejavnost ustnega sporočanja pri pouku tujega jezika, ki je ponavadi 

krajša, ima določen cilj in v kateri učenci prejmejo navodila, po katerih bolj ali manj 

svobodno ustvarjajo interakcijo v tujem jeziku. 

Po eni strani igra vlog vsebuje element igre v smislu, da se učenci tako vživijo v 

dejavnost, da pozabijo, da to delajo z namenom učenja. Takšna motivacija omogoča 

spontano učenje in fleksibilno mišljenje, zato je igra vlog kot igralna aktivnost zabavna, 

spodbuja učenca k aktivnosti in velikokrat odpravi pritisk učenja (Cerrolaza idr. 1997). 

Po drugi strani, igre vlog ne smemo dojemati samo kot igre, saj vsebuje jasne cilje, ki 

jih učitelj upošteva, ko jo uporabi ali sam načrtuje pri pouku. V razredu se namreč ne 

igramo zaradi igre, temveč zato, da se kaj naučimo. Zato mora igra vlog pri pouku 

tujega jezika vedno vključevati tudi uvodne aktivnosti (kjer učenec pridobi “jezikovni 

input”) in končno analizo, kjer se ovrednoti znanje in sposobnosti učencev ter preveri, 

če so se izpolnili glavni cilji. Brez teh elementov se igra vlog spremeni v teater ali zgolj 

zabavo, ki nima nobenega učnega in vzgojnega učinka. V naslednjem poglavju bomo 

videli, v kakšnih oblikah se pojavlja igra vlog pri pouku tujega jezika. 

3.3. OBLIKE IGRE VLOG PRI POUKU TUJEGA JEZIKA 

3.3.1. IGRA VLOG: KOMUNIKACIJSKA DEJAVNOST 

Brez dvoma je igra vlog tehnika, ki se lahko uporablja v raznih kontekstih in v številnih 

dejavnostih pri pouku tujega jezika. Edini kriterij je prevzem določene identitete in 

ustvarjanje interakcije v tujem jeziku skozi igranje vloge po določenih navodilih in 

sposobnostih učenca. 

26



V diplomskem delu smo izpostavili komunikacijo in interakcijo kot osrednji cilj učenja 

tujega jezika in hkrati tudi igre vlog. Zato smo igro vlog uvrstili med dejavnosti ustnega 

sporočanja. Na tem mestu pa predstavljamo še eno razvrstitev dejavnosti pri pouku 

tujega jezika, ki uvršča igro vlog v svoj kontekst in katere kriterij je komunikacija v 

tujem jeziku. Gre za klasifikacijo dejavnosti po Littlewoodu (1992), ki omenja dve vrsti 

dejavnosti pri pouku tujega jezika. 

Naš namen ni podrobno naštevati komunikacijske dejavnosti, temveč zgolj pojasniti 

osrednji namen te razvrstitve, da bi kasneje lažje razumeli, v katerih oblikah se pojavlja 

igra vlog. 

3.3.1.1. PREDKOMUNIKACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 

Littlewood (1992) loči med predkomunikacijskimi in komunikacijskimi dejavnostmi pri 

pouku tujega jezika. Prve pripravljajo učenca, da osvoji druge, komunikacijske 

dejavnosti, ki že zahtevajo dejansko sporazumevanje oz. komuniciranje v tujem jeziku. 

Skozi omenjene dejavnosti se učenci seznanijo z ustreznimi jezikovnimi oblikami in z 

odnosom med njimi in pomenom. 

Komunikacijske dejavnosti pa se po Littlewoodu (1992) delijo še na: 

- funkcionalne komunikacijske dejavnosti, 

- dejavnosti socialne interakcije: igra vlog 

Takšna delitev se hkrati nanaša na zelo pomembno razliko, razliko med znanjem jezika 

in sposobnostjo uporabe le-tega. Treba je namreč vedeti, da znanje jezika še ne pomeni 

tudi sposobnosti uporabe slednjega. 

3.3.2. IGRA VLOG: DEJAVNOST SOCIALNE INTERAKCIJE 

Littlewood (1992, str. 22) razdeli komunikacijske dejavnosti v dve kategoriji: 

1. Funkcionalne komunikacijske dejavnosti (»functional communication activities«) 

To so dejavnosti, ki poudarjajo funkcionalni vidik komunikacije. Njihov cilj je, da 

učenec posreduje neko sporočilo na kar najbolj učinkovit način, ne glede na to, kakšen 

jezik uporabi. Pomembno je, da izpolni cilj naloge. Takšne dejavnosti ponavadi 

vključujejo rešitev določenega problema ali zapolnitev informacijske vrzeli (npr.: 

27



iskanje manjkajočih parov med slikami, poizvedovanje po manjkajočih informacijah v 

voznih redih, ustno ugotavljanje razlik med dvema fotografijama, …) 

2. Dejavnosti socialne interakcije (»social interaction activities«) 

V dejavnostih socialne interkacije mora biti jezik, ki ga učenec uporabi, tudi ustrezen 

socialni situaciji, v kateri se naloga odvija. To pomeni, da »se aktivnosti bolj približajo 

komunikacijskim situacijam izven razreda, kjer jezik ni le funkcionalno orodje, temveč 

tudi oblika družbenega obnašanja« (prav tam, str. 43). 

Igra vlog pripada dejavnostim socialne interakcije, ki predvidevajo aktivno vlogo 

učenca. Kljub temu je treba vedeti, da je včasih težko strogo ločiti dejavnosti socialne 

interakcije od funkcionalnih komunikacijskim dejavnosti, saj meja med njima ni vedno 

popolnoma jasna. 

3.3.3. VRSTE IGER VLOG 

Prišli smo do točke, kjer lahko pojasnimo, v kakšnih oblikah se pojavlja igra vlog pri 

pouku tujega jezika, upoštevajoč dejstvo, da spada med dejavnosti socialne interakcije. 

Najprej, izhajamo iz dejstva, da igra vlog temelji na dialogu, na pogovoru med dvema 

ali več osebama (prav tam, str. 50). 

Pomembno pa je tudi, da pri pouku tujega jezika razpolagamo z mnogimi dejavnostmi, 

katerih osnova je dialog in ki varirajo od t.i. memoriziranih dialogov pa tja do popolne 

improvizacije. Igra vlog je tehnika, ki je lahko prisotna v mnogih dejavnostih. 

Memorizirani dialogi omogočajo večjo stopnjo kontrole učitelja, medtem ko 

improvizacija v tujem jeziku pomeni hkrati tudi visoko stopnjo ustvarjalnosti učenca 

(prav tam, str. 50). V igri vlog to pomeni: večjo kontrolo kot ima učitelj, manj 

ustvarjalen je učenec in bolj kot so natančna navodila v igri vlog, manj improvizacije 

omogočajo učencu.. 

Littlewood (1992, str. 50) ponazarja, kako se spreminjajo dejavnosti z dialogom pri 

pouku tujega jezika glede na stopnjo ustvarjalnosti učencev: 

28



KONTROLA 

memorizirani dialogi 

“kontekstualizirani drili” 

dialogi z iztočnicami 

igre vlog 

USTVARJALNOST 

improvizacija 

Vse oblike dejavnosti, ki vsebujejo konverzacijo v tujem jeziku, lahko vključujejo igro 

vlog, Littlewood (1992) pa pravi, da v resnici dialogi z iztočnicami predstavljajo mejo, 

od koder naprej že lahko govorimo o igri vlog pri pouku tujega jezika. Ravno tako je to 

meja med predkomunikacijskimi in komunikacijskimi dejavnostmi, torej točka, na 

kateri se dejansko začne odvijati komunikacija v tujem jeziku. V nadaljevanju bomo 

videli, kako se spreminja igra vlog pri pouku tujega jezika glede na stopnjo 

ustvarjalnosti učencev (prav tam, str. 51-61): 

a) DIALOGI Z IZTOČNICAMI 

Takšni dialogi že vključujejo določeno stopnjo igre vlog, čeprav gre za dvogovore, kjer 

učitelj skozi zelo natančna in stroga navodila kontrolira konverzacijo. V resnici učitelj 

nadzira le pomene, ne pa tudi jezika, ki ga bo učenec uporabil v nalogi. 

Primer : (Littlewood, 1992, str. 51, prevod: Maja Cimerman) 

Učenec A 

Učenec B 

Na cesti srečaš učenca B 

Na cesti srečaš učenca A 

A: Pozdravi B-ja! A: 

B: B: Pozdravi A-ja! 

A:Vprašaj ga, kam gre! A: 

B: B: Povej mu, da greš na sprehod. 

A: Predlagaj mu, da gresta nekam skupaj! A: 

B: B: Zavrni njegov predlog in predlagaj nekaj 

drugega! 

A: Sprejmi, kar je predlagal! A: 

B: B: Izrazi svoje zadovoljstvo! 

Dejstvo, da v dialogih z iztočnicami učenec prejme svoja navodila/svoj kartonček (Glej 

zgornji primer!), pomeni določeno stopnjo spontanosti, ki je značilna za naravno 

29



situacijo, zato ker mora učenec najprej poslušati sogovornika in šele potem reagirati. Po 

drugi strani, iztočnice učencem že sugerirajo določene fraze, ki so jih prisiljeni 

uporabiti, in jih morda v vsakodnevni situaciji izven razreda ne bi. Na ta način igra vlog 

pripomore k vadbi jezikovnih struktur, ki naj bi postale stalen del učenčevega besedišča, 

ki ga bodo potrebovali v vsakodnevnih interakcijah. 

b) IGRE VLOG Z IZTOČNICAMI IN INFORMACIJAMI 

Igre vlog z iztočnicami in informacijami ponujajo učenci bolj natančne podatke o 

njegovi vlogi oziroma okliščinah v situaciji, ki se bo interpretirala, obenem pa za učence 

predstavlja tudi bolj fleksibilno orodje, s katerim si pomagajo med igro vlog. Littlewood 

(1992) ponazarja naslednji primer: (prav tam, str. 52, prevod: Maja Cimerman): 

Dva učenca, vsak na svojem kartončku prejmeta naslednja navodila za igro vlog: 

Učenec A: Neko noč prispeš v manjši hotel. V sprejemnem prostoru naletiš na upravnika hotela. 

Vprašaj ga, če je v hotelu na voljo kakšna prosta soba. 

Vprašaj, koliko stane nočitev z zajtrkom. 

Povej, koliko noči želiš ostati. 

Pozanimaj se, kje lahko čez noč parkiraš avto. 

Povej mu, kdaj želiš zajtrkovati. 

Učenec B: Si upravnik manjšega hotela, ki slovi po svoji domačnosti in prijaznosti osebja. To noč sta v 

hotelu prosti samo dve sobi; ena enoposteljna in ena dvoposteljna. Nočitev stane; enoposteljna soba: 

8,50€, dvoposteljna soba: 15,00€. Za zajtrk je potrebno doplačilo: 1,50€/osebo. V ulici za hotelom je 

parkirišče, kjer gostje lahko pustijo svoj avto. Po želji se zjutraj postreže zajtrk v sobi za 0,50€. 

To vrsto igre vlog lahko namesto v hotel prenesemo v katero koli situacijo iz 

vsakodnevnega življenja kot na primer: v banki, v turistični agenciji, ipd. Učitelj težje 

predvideva, kakšen jezik bo uporabil učenec in je zato stopnja kontrole učitelja veliko 

manjša. Učenec pa je po drugi strani morda prisiljen uporabiti jezik, ki ga še ne obvlada 

popolnoma in je zato uspeh igre vlog odvisen od raznih strategij, s katerimi si pomaga; 

npr. parafraziranje, itd. 

c) IGRE VLOG, USMERJENE NA SITUACIJO IN CILJ 

Ta vrsta igre vlog se osredotoča na situacijo in cilj, ki ga mora učenec doseči skozi 

komunikacijo. 

Primer: (prav tam, str. 55, prevod: Maja Cimerman): 

30



Učenec A: Želiš kupiti avto. Si v avtomobilskem salonu in si ogleduješ avto iz druge roke. Odločiš se, 

da boš prodajalca vprašal, koliko je avto star, kdo je bil njegov zadnji lastnik, kolikšna je poraba goriva in 

kako dolgo garancijo ponujajo. Za avto si pripravljen plačati največ 900€. 

Učenec B: Si prodajalec avtomobilov. V salonu opaziš stranko, ki si ogleduje enega od avtomobilov iz 

druge roke, ki je star dve leti. Njegov zadnji lastnik je bil vodja lokalne glasbene skupine. Poraba goriva 

znaša približno 7 litrov/100km. Podjetje ponuja 3 mesece garancije, cena pa je 1400 €. 

V igri vlog iz zgornjega primera učenci sami uravnavajo interakcijo, kar od njih zahteva 

večjo stopnjo improvizacije. Zato se je treba prepričati, da imajo vsi učenci pravilno 

razumejo situacijo in imajo dovolj jezikovnega »inputa«, da lahko uprizorijo igro vlog. 

d) IGRA VLOG KOT DEBATA ALI DISKUSIJA 

Gre za vrsto igre vlog, ki skuša simulirati debato ali diskusijo, kjer vsak učenec 

zavzame in brani svoje stališče ter ima lastno mnenje o določenem problemu. Za debato 

učitelju služijo raznovrstne situacije iz vsakdanjega življenja, s katerimi so učenci 

seznanjeni ali ne. Lahko se, na primer, uporabi situacija iz šolskega okolja: 

V razredu se zberejo ravnatelj neke šole, razredničarka učenca, ki povzroča nemir v razredu, šolski 

pedagog, mati učenca in sam učenec. Le-ta ne dosega zahtevanih rezultatov pri pouku, je nemiren in moti 

svoje sošolce. 

Vsak učenec v takšni igri vlog prejme kartonček, kjer so opisane značilnosti njegove vloge in okvirna 

stališča, ki jih mora braniti. Učenci morajo svojo vlogo odigrati kar najbolj učinkovito. 

Igra vlog v obliki diskusije ali debate se predvsem uporablja na drugih področjih in ne 

toliko pri pouku tujega jezika. To so: psihologija, sociologija, zgodovina, geografija, itd. 

Podobna je tehniki reševanja problemov, vendar se pri pri tej igri vlog bolj poudarja 

socialni kontekst in ustvarjanje interakcije v tujem jeziku. 

e) SIMULACIJE 

Simulacija predstavlja naslednjo fazo v razvrstitvi iger vlog, ki jo predlaga Littlewood 

(1992, str. 58). Vendar učenec v simulaciji ohrani svojo identiteto in je zato z 

didaktičnega vidika v resnici ne moremo prištevati k igram vlog (Jones 1992). Ponavadi 

so simulacije, ki jih predlagata Jones (1992) ali Littlewood (1992) daljše in bolj 

kompleksne in niso tako primerne za pouk tujih jezikov, predvsem zato, ker so primerne 

bolj za učence, ki dobro obvladajo jezik. Zelo priporočljive pa so npr. pri zgodovini ali 

31



geografiji, kjer v njih učenci simulirajo mirovno konferenco ali srečanje znanstvenikov, 

ki obravnavajo problem klimatskih sprememb, itd. Igra vlog v tem primeru lahko 

predstavlja le del simulacije, če učenci prevzamejo vlogo določene osebe, ki jo morajo 

interpretirati (Ladousse 1987). 

e) IMPROVIZACIJA 

Improvizacija je zadnja vrsta igre vlog in tudi najbolj zahtevna. Navadno temelji na 

kratki iztočnici, smernici, ki služi kot izhodišče za improvizacijo v tujem jeziku. 

Enostavni konflikti 

Cilji: Doseči maksimalno komunikacijsko aktivnost 

Stopnja; Srednji in visok nivo znanja tujega jezika 

Število udeležencev: Največ 30 

Trajanje: 10-20 minut 

Pripomočki: Udoben, velik prostor 

Najprej učence razdelimo v pare in jih prosimo, da v celoti uprizorijo nek konflikt; z zapletom, jedrom 

in razpletom. Skušamo doseči popolno improvizacijo v tujem jeziku. 

Če je potrebno, učencem sugeriramo nekaj idej za konflikt, na primer: 

1. En učenec je prodajalec v trgovini, drugi je zahtevna stranka. Učitelj predlaga zaplet, ki 

predstavlja jedro spora. Pri tem prodajalec ne sme zgubiti kontrole in potrpljenja in 

mora ostati prijazen. Po uprizoritvi učenca zamenjata vlogi. 

2. V skupini štirih učencev dva od njih ponovno uprizorita prejšnji konflikt. Vendar sedaj 

mora prodajalec zgubiti potrpljenje, ostala dva učenca pa lahko sodelujeta kot stranki, 

ki skušata umiriti situacijo. 

3. Igro vlog lahko nadalje zapletamo tako, da improviziramo konflikt s še več učenci. Na 

primer: Vstopi še lastnik trgovine, potem sorodnik stranke, policija, itd. 

(Vir: Dorrego Funes 1997, str. 108-109) 

Pri pouku tujih jezikov govorimo o tehniki improvizacije tudi, ko si morajo učenci, na 

primer, izmisliti neko zgodbo in jo pripovedovati. Običajno učitelj naredi uvod v 

zgodbo, učenci pa jo prosto nadaljujejo. V tem primeru ne govorimo o igri vlog! 

(Cassany 2007). Veliko je možnosti, ki služijo učitelju kot izhodišče za igre vlog kot 

improvizacije v tujem jeziku. Kot iztočnico učitelj lahko uporabi članek iz časopisa ali 

revije, videoposnetek, pesem ali kaj drugega. V improvizaciji se pokažejo tudi igralske 

in jezikovne sposobnosti učencev, zato se ta vrsta igre vlog uporablja samo pri učencih, 

ki že dobro obvladajo tuji jezik in imajo širši besedni zaklad, ki omogoča pristno 

interakcijo v ciljnem jeziku. 

32



4. CILJI IGRE VLOG 

4.1. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI PRI POUKU TUJEGA 

JEZIKA 

Najprej si bomo ogledali, katere vzgojno-izobraževalne cilje izpostavljajo učni načrti 

tujih jezikov v Sloveniji in jih potem povezali s konkretnimi cilji igre vlog pri pouku 

tujega jezika. 

4.1.1. SPLOŠNI CILJI PRI POUKU TUJEGA JEZIKA 

Cilje pri pouku razdelimo na splošne in operativne cilje. »Splošni cilji izražajo namene 

učenja in poučevanja, operativni cilji pa, kaj bodo učenci morali napraviti in se naučiti, 

da bodo dosegli splošne cilje« (Graves 1996, str. 13 in van Ek 1993, str. 11 v Čok in 

Kogoj 1999, str. 61). 

Kot primer ponazoritve splošnih ciljev pri pouku tujih jezikov nam služi učni načrt za 

angleščino, tako v osnovni kot v srednji šoli (Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS 

za šolstvo 1998, 2004), ki kot osrednja splošna cilja omenja poglobljeno spoznavanje 

jezikovnih in pragmatičnih zakonitosti angleškega jezika ter spoznavanje kulture in 

književnosti angleško govorečih skupnosti. 

Za udejanjanje opisanih ciljev dijaki usvajajo in razvijajo (prav tam): 

- jezikovno znanje in sposobnost, 

- sociolingvistično sposobnost, 

- diskurzno sposobnost, 

- strateško sposobnost, 

- družbeno-kulturno sposobnost, 

- strategije samostojnega učenja. 

Zgoraj omenjeni cilji se danes pojavljajo v učnih načrtih vseh tujih jezikov v Sloveniji 

in se nanašajo na razvoj komunikacijske spretnosti kot temeljnega cilja pouka tujega 

jezika. 

33



4.1.2. CILJI IGRE VLOG 

Do sedaj smo se omejili zgolj na splošne cilje, vemo pa, kot poudarja Marentič 

Požarnikova (1995, str. 9), da “učinkovit pouk lahko oblikujemo le, če imamo jasno 

opredeljene cilje”. Ti se nanašajo na operativne cilje, ki pojasnjujejo, kaj naj bi učenec 

znal in zmogel ob koncu pouka določene enote. Marentič Požarnikova pravi, da je 

operativni učni smoter »zbirka besed ali simbolov, s katerimi opišemo nameravane 

učinke pouka- kaj bo učenec ob koncu pouka določene krajše ali daljše enote zmožen 

napraviti in kako bo učitelj lahko ugotovil, ali je smoter dosežen« (prav tam, str. 13). 

Igra vlog predstavlja tehniko in dejavnost, preko katere dosegamo določene operativne 

učne cilje, ki jih bomo skušali zajeti v nadaljevanju, ko bomo govorili o ciljih in s tem 

obenem tudi učinkih igre vlog pri pouku tujega jezika. 

Tanja Rupnik Vec (2000, str. 192) pravi, da »v igri vlog učenec aktivira v različnih 

fazah izvedbe raznovrstne procese kompleksnega mišljenja (dedukcija, indukcija, 

abstrahiranje, odločanje, argumentacija, analiza perspektiv, invencija,…), hkrati pa se 

emocionalno vplete in angažira, kar mu (s strani učitelja premišljeno usmerjani 

refleksiji) omogoča samospoznavanje in razvijanje veščine samorefleksije in 

metakognicije«. 

Čeprav se avtorica v zgornjem citatu nanaša predvsem na igro vlog, ki se uporablja na 

področju psihologije, bomo videli, da isto velja tudi za igro vlog pri pouku tujega jezika. 

Igra vlog omogoča realizacijo raznovrstnih vzgojno-izobraževalnih ciljev, tako 

kognitivnih kot konativnih, ki pa so pri igri vlog pri pouku tujega jezika zelo specifični 

in konkretni. Skušali bomo zajeti torej najpomembnejše cilje igre vlog pri pouku tujega 

jezika in hkrati tudi njene prednosti in učinke. To so: 

- TEKOČNOST GOVORA 

- AKTIVNA VLOGA UČENCA PRI POUKU 

- UPORABA TUJEGA JEZIKA V AVTENTIČNIH SITUACIJAH 

- RAZVOJ KOMUNIKACIJSKE SPOSOBNOSTI 

- MOTIVACIJA ZA UČENJE IN SPROŠČENA RAZREDNA KLIMA 

- RAZVOJ STRPNOSTI IN TOLERANCE 

- RAZVOJ EMPATIJE 

34



Kljub temu se zavedamo, da vseh ciljev ni mogoče vedno eksplicitno izraziti in da ima 

igra vlog lahko zelo raznovrstne učinke. 

4.2. RAZVOJ TEKOČNOSTI GOVORA 

4.2.1. TEKOČNOST GOVORA V IGRI VLOG 

Igra vlog temelji na besedah. Dhority (1992, str. 74) pravi, da »so za učitelje jezikov 

glavno »denarno sredstvo« besede in vrednost besed je, prav tako kot pri denarju, 

odvisna od kvalitete njihovih »rezerv« oziroma od tega, kako dobro jih znamo 

investirati«. Igra vlog omogoča učencem, da operirajo z besedami v tujem jeziku in jim 

nudi priložnost, da preizkusijo svoje jezikovne sposobnosti, uporabijo znanje jezika ter 

razvijajo tekočnost govora. Je tehnika, kjer je tekočnost govora bolj pomembna kot 

njegova pravilnost. Zato kot prvi cilj igre vlog izpostavljamo prav razvoj tekočnosti 

govora. 

In kaj je pravzaprav tekočnost v tujem jeziku Ena od najbolj ustreznih razlag za ta 

pojem bi lahko bila, da tekočnost govora pomeni, da se posameznik v tujem jeziku zna 

bolj ali manj razumljivo izraziti, brez da bi se med govorjenjem pretirano popravljal ali 

obotavljal (Skela 1999, Alonso 2005). Vedeti je treba, da se učenec skozi igro vlog ne 

uči jezika, temveč mu tehnika omogoča le, da uporablja jezik, ki ga že pozna. 

Posameznik se namreč uči tuji jezik skozi branje in poslušanje le-tega. In čeprav igra 

vlog ne pripomore veliko k učenju tujega jezika, je res, da vsaj razvija spominske 

zmožnosti učenca (Skela 1999). 

Osrednji problem pouka tujega jezika je dejstvo, da moramo učenca pripraviti do tega, 

da se bo izražal v tujem jeziku, v našem primeru, v igri vlog. Vemo, kot pravi Šifrar 

Kalanova (2007), da ustno sporočanje med drugim zahteva od posameznika hitro 

odzivanje in spontanost, kar učencu v veliki meri povzroča težave in preprečuje razvoj 

tekočnosti govora. Da bi dosegli tekočnost, je potrebno govoriti, vendar je jasno, da je 

za ustno sporočanje v tujem jeziku potrebna veliko bolj poglobljena in širša kognitivna 

shema kot tista, ki jo potrebujemo za branje ali poslušanje ciljnega jezika. Uporabljati 

jezik ne pomeni le priklicati ga iz spomina, temveč tudi poznati njegovo izgovorjavo, 

pisavo, oblikoslovje, skladnjo, pomenoslovje, pragmatiko in sociolingvistiko (Martín 

Martín 1999 v Šifrar Kalan 2007). 

35



Ko imajo učenci dovolj t.i. receptivnega besedišča, jim mora učitelj ponuditi dejavnosti, 

v katerih bodo motivirani in morda prisiljeni uporabiti naučeno besedišče (glej: Nation 

1990, str. 94-113 v Šifrar Kalan 2007). Ponuditi jim mora dejavnosti, kot je igra vlog, ki 

razvija tekočnost govora in produktivni besedni zaklad učencev. Igra vlog navadno 

motivira učence, da govorijo tuji jezik, saj je umeščena v kontekst, ima konkreten cilj 

ter vsebuje element igre pri pouku. 

Razvoj tekočnosti govora ni le osrednji cilj igre vlog, temveč tudi ustnega sporočanja v 

tujem jeziku. Ne pomeni, da se mora učenec izraziti popolnoma pravilno, temveč da se 

osredotoči bolj na ustreznost povedanega. Struktura igre vlog omogoča, da učenec želi 

izpolniti svojo funkcijo, brez da bi se pretirano oziral na pravilnost jezika. Zato se 

nedvomno razvoj tekočnosti govora močno povezuje z ostalimi cilji igre vlog, ki jih 

bomo obravnavali v nadaljevanju. 

4.2.2. IGRA VLOG IN GOVORNE STRATEGIJE ZA IZRAŽANJE V 

TUJEM JEZIKU 

Govorne strategije so eden od elementov, ki jih ne smemo pozabiti omeniti, ko 

govorimo o učenju tujega jezika in o razvijanju tekočnosti govora. Ko se namreč 

posameznik v procesu učenja želi izraziti v tujem jeziku, si mora večkrat pomagati z 

uporabo raznih strategij. 

Težko in celo nemogoče se je naučiti tujega jezika do popolnosti, zato se vsak učenec 

občasno sreča s t.i. jezikovnimi blokadami, ki preprečujejo tekočnost govora v tujem 

jeziku. In kako si lahko pomaga v takem primeru Alonso (2005, str. 131) pravi, da 

“vsak posameznik razpolaga z določenimi sredstvi in pripomočki – nadomestnimi 

strategijami – ki mu pomagajo zapolniti luknje v govoru, ki so posledica pomanjkanja 

znanja ali besedišča posameznika”. V takšnem primeru si učenec pomaga z naslednjimi 

strategijami (prav tam, str. 131-132): z uporabo sopomenk, s telesnimi kretnjami, z 

uporabo dogovorjenih simbolov, s parafraziranjem, z izmišljanjem novih besed, z 

uporabo besed v drugem jeziku, ki ga sogovornik pozna, itd. 

V razredu pouka tujega jezika mora učitelj spodbujati uporabi raznih govornih strategij, 

saj s tem omogoča, da si učenci v večji meri upajo govoriti v tujem jeziku ter na ta način 

razvijati tekočnost govora. Igra vlog tako nudi priložnost učencem za uporabo govornih 

strategij ter obenem razvijanja strateške sposobnosti, ki se nanaša na “sposobnost 

prilagajanja, prepričljivega podajanja in utemeljevanja sporočil pri nesporazumih ter 

36



upoštevanja sogovornikov in konvencij” (Učni načrt za angleščino v gimnaziji, 

Ministrstvo za šolstvo in šport, 1998). 

4.3. AKTIVNA VLOGA UČENCA PRI POUKU 

4.3.1. AKTIVNA VLOGA UČENCA V IGRI VLOG 

Igra vlog je učna tehnika, ki predvideva aktivno vlogo učenca v učnem procesu. 

Tomićeva pravi (2000, str.31): “Pouk povezuje učno vsebino, sprejemanje in 

obdelovanje le-te ter socialno-psihološko okolje tega dogajanja. In prav zato pouka ne 

moremo uresničevati samo s prenašanjem učne vsebine na učence. Tudi tu mora imeti 

učenec aktivno vlogo. Učenec v sodobnem pouku išče in odkriva bistvo pojavov, do 

katerega pride z raznovrstnimi aktivnostmi”. Ena od takšnih aktivnosti je tudi igra vlog. 

Ugotovili smo, da igra vlog spada tudi med metode izkustvenega učenja, ki temeljijo na 

konkretni izkušnji posameznika in pomembnosti le-te v učnem procesu. Nekateri 

avtorji zato »kot njeno pomembno karakteristiko in prednost izpostavljajo element 

raziskovanja in odkrivanja in ji s tem eksplicitno priznavajo potencial za intelektualno 

stimulacijo in razvoj učencev (Marsh 1992; Clark 1973 v Rupnik Vec 2001, str. 193)«. 

V zvezi s tem je treba povedati, da se pri pouku tujih jezikov uporabljajo bolj 

kompleksne igre vlog in tudi tiste bolj kratke in enostavne, ki smo jih ponazorili v 

prejšnjih poglavjih. Struktura igre vlog je odvisna predvsem od namena dejavnosti in od 

stopnje znanja jezika učencev. Zato bolj enostavne igre vlog ne bodo zahtevale veliko 

avtonomije in truda posameznika kot tiste, v katerih je potrebna večja stopnja znanja 

jezika in ki omogočajo več ustvarjalnosti učenca. 

37



(Vir: Hutchinson, Project 4, Student’s book 2001, str. 55) 

4.3.2. SPOSOBNOST URAVNAVANJA LASTNEGA PROCESA UČENJA 

Aktivna vloga učenca v igri vlog se nanaša na dva osrednja koncepta. Po eni strani se 

razume kot dejstvo, da v igri vlog učenec postane aktiven subjekt v procesu učenja 

tujega jezika, po drugi strani pa aktivna vloga pomeni, da učenec hkrati zna sam 

uravnavati svoj učni proces in o njem tudi razmišljati. Gre za sposobnost razvijanja 

strategij samostojnega učenja, ki med drugim vključuje tudi “razvijanje sposobnosti 

samostojne analize in sinteze in sposobnost ustvarjalnega mišljenja in dela ter 

spoznavanje pomena jezikovnega znanja in njegovega ohranjanja” (Učni načrt za 

angleščino, gimnazija, Ministrstvo za šolstvo in šport 1998). 

Igra vlog namreč razdeli odgovornost za učenje med učitelja in učenca (Ladousse 

1987), ker pusti učencu, da sam ustvarja interakcijo v tujem jeziku in prevzame 

odgovornost za lastno učenje. Dober primer za to, da pokažemo učencem pomembnost 

samostojnega učenja je, da jim damo možnost, da sami izberejo vlogo, ki jo bodo 

interpretirali v igri vlog. Na ta način ima dejavnost še večji učinek in uspeh, saj se 

spremeni v strategijo učinkovitega učenja. V igri vlog učenec vadi svoje jezikovne 

sposobnosti, zadnja faza igre vlog, analiza, pa omogoča, da posameznik naredi sintezo 

naučenega in reflektira proces učenja. 

38



4.4. UPORABA TUJEGA JEZIKA V AVTENTIČNIH SITUACIJAH 

4.4.1. AVTENTIČNOST SITUACIJE V IGRI VLOG 

Vsak učitelj tujega jezika se večkrat sreča s potrebo po apliciranju poučevanja tujega 

jezika v zunanji svet, v avtentično okolje izven razreda. Učenci namreč vsak dan 

prihajajo v stik s tujim jezikom preko različnih filmov, televizije, računalnika, knjig v 

tujem jeziku ali imajo celo možnost komuniciranja z ljudmi, katerih materni jezik je tuji 

jezik, ki se ga učijo. Vse to jim daje priložnost, da na vsakem koraku preverjajo svoje 

znanje jezika. Prav to dejstvo opominja učitelja, da je tehnika oziroma dejavnost igre 

vlog nujna in koristna pri pouku, saj vključuje potencialne situacije, v katerih se bodo 

nekoč znašli učenci in v katerih bodo prisiljeni uporabljati tuji jezik (Jones 1992). 

Maley in Duff (1998) opozarjata, da je veliko spretnosti, ki jih potrebujemo v maternem 

ali tujem jeziku, takšnih, ki jim tradicionalni učbeniki in učni načrti ne namenjajo dovolj 

pozornosti. “Gre za spretnost prilagajanja jezika sogovorniku, hitrosti reagiranja v 

pogovoru, občutljivosti na ton jezika, razumevanja bistva sporočila, sposobnost 

predvidevanja, itd.; skratka, gre za ustreznost uporabljenega jezika” (prav tam, str. 7). 

Predvidevamo, da igra vlog omogoča, da se učenci vključujejo v avtentične situacije, 

kjer vsaj delno pridobivajo spretnosti, potrebne za dejansko interakcijo v tujem jeziku. 

Zato na tem mestu predstavljamo primer zelo pogoste igre vlog, ki se pojavlja v skoraj 

vseh učbenikih in predstavlja situacijo, ki jo bodo učenci najverjetneje izkusili tudi v 

resničnem življenju. 

Primer: 

Informacijska turistična pisarna 

Učenci doma zberejo razne vrste materiala, ki se lahko uporabi v informacijski turistični pisarni: urniki, 

vozni redi avtobusov, vlakov, zemljevidi kraja, gorski zemeljevidi, oglasi, vabila, brošure in podobno ter 

vse skupaj prinesejo v šolo. Zbran material se razdeli na mizo v razredu, ki služi kot informacijski pult, 

kjer uslužbenci svetujejo turistom v tujem jeziku. En učenec igra vlogo uslužbenca, ostali so turisti, ki 

sprašujejo za informacije (učenci lahko delajo v skupinah). Informacije, ki jih zanimajo so npr.: Kdaj 

odpelje avtobus v Ljubljano Katere predstave se danes odvijajo v gledališču Kje lahko najamem čoln za 

vožnjo po jezeru, ipd. Učenci lahko sprašujejo za informacije tudi po telefonu. 

(Vir: Omaggio 1979) 

Zelo pomemben dejavnik v zvezi z uporabo jezika v avtentičnih situacijah je gotovo 

struktura igre vlog. Vrsta igre vlog, ki ne omogoča veliko improvizacije in je preveč 

39



kratka in enostavna, nima dosti uspeha pri učencih. Pomembno je, da učencem pred 

fazo igranja vlog učencem nudimo dovolj vhodnega oz. jezikovnega materiala in da jih 

uvedemo v osrednjo fazo igre vlog z uvodnimi aktivnostmi, ki pripravljajo udeležence 

na avtentično situacijo, ki jo bodo uprizorili preko igre vlog. Ravno tako v fazi 

interpretiranja vlog učenci ne bi smeli le ponavljati besedišče, s katerim so se seznanili 

v prvi fazi, temveč morajo pokazati svojo sposobnost ustvarjalnosti in uporabljati jezik 

glede na svojo intuicijo in zmožnosti. Le na ta način avtentičnost situacije resnično 

motivira učence. 

“Glede na to, da želimo čim bolj razviti dijakovo sposobnost komunikacije v tujem 

jeziku, morajo biti procesi komunikacije v razredu kolikor mogoče podobni tistim iz 

resničnega življenja” (Učni načrt za italijanščino, gimnazija, Ministrstvo za šolstvo in 

šport 1998). 

Pri pouku tujega jezika je torej nujno ustvarjati pogoje za vadbo jezika v avtentičnih 

situacijah, saj s tem prispevamo k aktiviranju pasivnega besednega zaklada učencev, k 

večjemu splošnemu znanju o tujejezičnih kulturah, k razvoju tekočnosti govora (saj se 

učenci v igri vlog bolj osredotočijo na funkcijo in smisel dejavnosti) ter, nazadnje, k 

razvijanju komunikacijske sposobnosti, o kateri bomo govorili v nadaljevanju. 

4.5. RAZVOJ KOMUNIKACIJSKE SPOSOBNOSTI 

4.5.1. RAZVOJ KOMUNIKACIJSKIH SPOSOBNOSTI V IGRI VLOG 

Vemo, da je komunikacijska sposobnost ključnega pomena za uspešno interakcijo v 

tujem jeziku, prav tako pa je pomembna tudi med samo igro vlog. 

Ko govorimo o komunikacijski sposobnosti, moramo izpostaviti dejstvo, da se je v 

sodobni teoriji in praksi poučevanja tujih jezikov, kot smo že omenili, uveljavil 

predvsem komunikacijski pristop. Oblikovala se je zahteva, da se moramo pri pouku 

osredotočiti na komunikacijsko sposobnost in ne na obvladovanje jezikovnih struktur. 

To pomeni, da pristop promovira predvsem pomen rabe tujega jezika v komunikacijske 

namene. Pri pouku se poudarja razvoj »komunikacijske kompetence«, ki pa vključuje, 

ne samo znanje slovnice, temveč tudi intuitivno znanje vseh področij, ki jih govorec 

maternega jezika uporablja pri komuniciranju (Ermenc 2001). 

»Cilj komunikacijskega prijema je, da se učenčeva jezikovna kompetenca tujega jezika 

približuje kompetenci domačega govorca. Ker pa kompetenca za tuji jezik nikoli ne 

40



more biti enako dobra, kot je za materni jezik, se morajo osnovnim pridružiti tudi take, 

ki pomagajo govorcu tujega jezika pri, kljub pomanjkljivostim, uspešnem 

komuniciranju« (prav tam, str. 193). 

Če povzamemo, učinkovita komunikacija v tujem jeziku ne vključuje le pravilne 

artikulacije glasov, obvladanja ritma govora, ustrezne intonacije ali tekočnosti govora, 

temveč tudi medosebne in transakcijske spretnosti, sposobnost poseganja v interakcijo, 

spretnost poslušanja in usklajevanja pomena, vključuje zmožnost prepoznavanja 

namena konverzacije in pravilno rabo govornih sredstev (Nunan 2002). 

Ne trdimo, da igra vlog omogoča, da se posameznik nauči vse omenjene spretnosti, saj 

to niti ni mogoče, temveč želimo le opozoriti, da ponuja priložnost učencem, da lahko 

postopno razvijajo nekatere komunikacijske sposobnosti, ki so v veliki meri podobne 

tistim, ki jih potrebujejo v realni komunikacijski situaciji. 

Ladousse (1987) meni, da igra vlog nudi učencu raznovrstne izkušnje, ki mu 

omogočajo, da se preizkuša v različnih govornih situacijah in hkrati spodbuja razvoj 

socialnih spretnosti. 

Primer: 

Taksist 

Cilji: Simulirati situacijo, ko se turist znajde v tuji deželi in vaditi, kako lahko v tujem jeziku navezujemo 

stik z neznanci. (Dejavnost je mišljena za pouk španskega jezika; lahko jo priredimo za kateri koli tuji 

jezik.) 

Učenci delajo v paru. Eden predstavlja turista in drugi taksista. Kot uvod v igro vlog služi naslednji tekst: 

“Po sedemurnem napornem letu prispeš na letališče v glavno mesto neke države. Z nekaj sreče hitro 

najdeš taksi, vendar si nekoliko nervozen, ker ne znaš niti besedice v jeziku, ki ga govorijo v tej državi, 

voznik taksija pa očitno ne razume tvojega maternega jezika. Kljub temu kmalu ugotoviš, da se voznik 

uči španščino in jo obvlada približno toliko kot ti. Ker je vožnja od letališča do centra mesta dolga, imata 

obilo časa, da se pogovorita in se spoznata”. 

Preden učenci začnejo igrati vloge, jih je treba pripraviti na dialog tako, da se pogovorimo z njimi o 

možnih vprašanjih med taksistom in turistom, ki jih lahko napišemo na tablo. Pri tem pa ne odgovarjamo 

na vprašanja, ker bo to naloga učencev med igranjem vlog. Učenci delajo v paru, tisti na začetni stopnji 

znanja jezika si lahko celo zapišejo dialog, ki ga bodo uprizorili. Na koncu sledi analiza dogajanja in 

pogovor o podobnih vsakodnevnih situacijah, v katerih se lahko znajdemo. Naredi se tudi načrt za delo v 

prihodnje, ki služi za to, da povežemo igro vlog s prihodnjimi aktivnostmi in temami, ki se bodo 

obravnavale pri pouku; npr. : Učenci bodo morali napisati esej o potovanjih v tuje dežele ali o kulturnem 

šoku, ipd. 

(Fuente: Sadow, 1982: 119, prevod: Maja Cimerman) 

41



4.5.2. NEGATIVNA PLAT IGRE VLOG 

Komunikacijska sposobnost se v veliki meri nananaša na enega od ciljev igre vlog, ki 

smo ga že omenili, to je avtentičnost situacije. Zato bomo v nadaljevanju izpostavili tudi 

nekaj negativnih plati igre vlog pri pouku tujega jezika, ki se nanašajo na razvoj 

komunikacijskih sposobnosti in na rabo jezika v avtentičnih situacijah. 

4.5.2.1. V KOLIKŠNI MERI IGRA VLOG ZARES POSNEMA 

AVTENTIČNO INTERAKCIJO 

Brown in Yule (1983 v Nunan 2002, str. 27) opozarjata, da je “pouk tujih jezikov v 

veliki meri usmerjen le v razvijanje jezikovnih sposobnosti preko krajših interakcij in 

izmenjave informacij, kjer so učenci omejeni le na izgovorjavo enega ali dveh stavkov”. 

Ko bo takšen učenec skušal zares komunicirati v tujem jeziku, bo najverjetneje izkusil 

občutek velike frustracije, saj ne bo pripravljen na vključevanje v govorne situacije, ki 

temeljijo na daljših in bolj zapletenih stavkih. 

Kljub temu, da smo poudarili, da ima lahko igra vlog pomembno vlogo pri ustvarjanju 

interakcije in avtentične komunikacije v razredu, le-ta ravno tako velikokrat ostane le na 

ravni krajših povedi in dialogov, ki ne odsevajo avtentičih interakcij iz vsakdanjega 

življenja. 

“Naj se učitelj še tako trudi prenesti naravne komunikacijske situacije v razred, bo v 

razredu vedno šlo le za posnemanje le-teh”, pravi Šifrar Kalan (2007). Predvsem je to 

izrazito pri igranju vlog, kjer se pretvarjamo, da nismo v razredu, ampak v drugem 

okolju in prevzamemo drugo identiteto. 

Tudi Widdowson meni, da “bo težnja po avtentičnosti jezika v razredu brez dvoma v 

določeni meri vedno ostala zgolj iluzija, zato ker avtentičnost ni odvisna od samega 

učenca, temveč od stališča, ki ga ta zavzame do učne situacije (1998, str. 8 v Baralo 

2000, str.16). Naravno ustno izražanje je za učence spontano izražanje v njihovem 

maternem jeziku, medtem ko je situacija v razredu le umetna. Zato naj bi bile zanje 

dejavnosti ustnega sporočanja pri pouku tujega jezika le simulacija stvarnosti - razredne 

in ne naravne dejavnosti (prav tam, str. 16). 

Če upoštevamo slednje, vemo, da se učitelj in učenci znajdejo pred težko nalogo, ko 

skušajo pri pouku ustvariti pogoje, ki bodo pripravili učence na podobne okoliščine 

izven razreda. Čeprav verjetno nikoli ne bomo dosegli popolne avtentičnosti situacije v 

razredu, pa ne moremo zanikati dejstva, da igra vlog v določeni meri zagotovo prispeva 

42



k bolj učinkoviti komunikaciji v realnem okolju in razvija tekočnost govora, ki igra 

pomembno vlogo v in izven razreda. Treba je vedeti, da na učinkovitost igre vlog pri 

pouku tujih jezikov vpliva več različnih dejavnikov, ki pa jih bomo obravnavali kasneje 

v diplomskem delu. 

4.6. MOTIVACIJA ZA UČENJE IN SPROŠČENA RAZREDNA 

KLIMA 

4.6.1. RAZREDNA KLIMA IN MOTIVACIJA 

“Razredna klima zajema odnose med učenci samimi ter učenci in učiteljem, kakor jih 

vidijo in čutijo udeleženci”, pravi Marentič Požarnik (2000, str. 242). Fraser (1989 v 

Zabukovec 1998) je razredno klimo opredelil kot dogajanje v razredu, ki je določeno z 

medosebnimi odnosi, osebnostnim razvojem posameznikov in sistemskimi 

značilnostmi. 

Razredna klima je pomemben dejavnik pri izvedbi igre vlog v razredu, po drugi strani 

pa tudi sama igra vlog ustvarja pozitivno razredno klimo. 

Igra vlog je tehnika in dejavnost ustnega sporočanja, katere osrednja naloga je doseči, 

da učenec govori in se sporazumeva v tujem jeziku. Kot je že jasno, to za učenca 

nikakor ni lahka naloga, zato potrebuje spodbudo, da bo lažje operiral z jezikom. Če se 

učitelj odloči uporabiti igro vlog, da bi dosegel interakcijo v ciljnem jeziku, se bo znašel 

pred dvema možnima scenarijema: 

Prva možnost je, da že sama tehnika igre vlog ustvarja pozitivno razredno klimo, ki 

spodbuja učenca h komunikaciji zaradi naslednjih razlogov: 

- Element igre v igri vlog motivira učence, da se čutijo bolj sproščene; ponavadi je 

dejavnost prijetna izkušnja in zabava za udeležence, ki bo zagotovo imela pozitivne 

učinke na proces učenja jezika, v katerem učenci razvijajo ustvarjalnost (García Naranjo 

2000, Učni načrt za nemščino, gimnazija, Ministrstvo za šolstvo in šport 1998). 

- Če izberemo v igri vlog avtentične teme, s katerimi so učenci dobro seznanjeni, bodo 

ti še bolj pripravljeni sodelovati. Šifrar Kalan (2007) pravi, da ne moremo zanemariti 

dejstva, da če komuniciramo (tudi v tujem jeziku), želimo komunicirati o tistem, kar se 

nas osebno zadeva. 

Lahko torej povzamemo, da v večini primerov učenci želijo sporočati svoje ideje in jih 

igra vlog pri tem spodbuja in motivira. Zato motivacijo obravnavamo skupaj z razredno 

klimo. 

43



Prav dejavnik motivacije pa nas vodi k drugi možnosti. Včasih namreč sama struktura 

in karakter igre vlog nista dovolj, da bi dosegli sproščeno razredno klimo in interakcijo 

v tujem jeziku. Ne smemo namreč pozabiti še ostalih dejavnikov, ki vplivajo nanjo. V 

takem primeru je naloga učitelja ustvariti ustrezne pogoje za bolj ali manj uspešno 

izvedbo igre vlog. To pa dosežemo le s pravilnim postopkom dejavnosti, ki vključuje 

tudi uvodne aktivnosti, ki služijo za to, da učenci “prebijejo led” in hkrati ponujajo 

jezikovni material in besedišče, ki bo pomagalo učencem med samo interpretacijo vlog. 

Če gre za skupino učencev, ki so v večini precej introvertirani ali nepripravljeni 

sodelovati, je treba ustvarjati ugodno razredno klimo postopoma že od začetka šolskega 

leta. García Naranjo (2000, str. 113) pravi, “da je pomembno, da že učenci na začetni 

stopnji znanja tujega jezika čutijo, da lahko komunicirajo v tujem jeziku. Če dolgo časa 

ne govorijo, niso več zainteresirani in je težko znova ustvariti prijetno razredno klimo; 

učenec mora čutiti, da lahko sporoča svoje misli, čeprav s težavami.” 

Zagotovo se ustvarjanje pozitivne razredne klime močno olajša, če se učenci že 

zavedajo pomembnosti aktivne vloge v učnem procesu in imajo razvito sposobnost 

uporabe strategij aktivnega učenja. 

4.7. RAZVOJ STRPNOSTI IN TOLERANCE 

4.7.1. SPOZNAVANJE KULTURE PRI POUKU TUJIH JEZIKOV 

Razred tujega jezika ni le kraj, kjer se učenci učijo jezika, temveč skozi pouk tujega 

jezika učenci dosegajo tudi določene vzgojne cilje. Menimo, da igra vlog pri pouku 

tujih jezikov lahko omogoča razvoj nekaterih osebnostnih lastnosti v večji meri kot igra 

vlog pri drugih predmetih. Strpnost je ena izmed njih, hkrati pa skozi igro vlog učenec 

spoznava tudi nekatere značilnosti tujih kultur in poglablja splošno znanje, ki ga bo 

potreboval v prihodnosti. 

Učni načrt za španščino v gimnaziji (Ministrstvo za šolstvo in šport 1998) predvideva: 

»Poleg izobraževalne ima učenje španščine v tem obdobju tudi pomembno vzgojno 

vlogo: omogoča spoznavanje načina življenja, navad, kulture špansko govorečih 

narodov; dijaku omogoča razširitev življenjskega obzorja; omogoča mu 

sporazumevanje z govorci ciljnega jezika, ga uči strpnosti do drugih (tudi različnih) ter 

razumevanja in sprejemanja drugačnosti«. Nadalje, si učni načrt za italijanščino v 

gimnaziji postavlja vzgojne cilje kot so: “primerjanje in presojanje vrednot in družbenih 

norm, spoznavanje vzrokov in posledic kulturnih sprememb, tvorno sodelovanje 

44



posameznika pri razvoju lastnega naroda in družine narodov v svetu” ( Ministrstvo za 

šolstvo in šport 1998). 

V takšnem okolju lahko učitelj izkoristi igro vlog kot učinkovito sredstvo za razvijanje 

strpnosti in socialnih komunikacijskih veščin med učenci. Skela pravi, da poučevanje 

kulture ne pomeni, da se mora učenec na vsak način poistovetiti s ciljno kulturo, temveč 

je pomembno, da se posameznik zaveda kulturne raznolikosti okrog sebe in vpliva le-te 

na proces komunikacije (1999a). 

4.7.2. RAZVIJANJE STRPNOSTI SKOZI IGRO VLOG 

Poučavanje kulture pri pouku tujega jezika pomaga preseči jezikovne in kulturne meje. 

Igra vlog lahko postane sredstvo za razvijanje strpnosti in tolerance ter t.i. družbenokulturne 

sposobnosti učencev. Jones (1992) meni, da nekatere igre vlog pomagajo 

brisati razlike med učenci in njihovimi predsodki in prepričanji, druge pa so lahko 

strukturirane z namenom poudarjanja le-teh. Obenem gre za razvijanje komunikacijske 

sposobnosti, usklajevanja pomenov, iskanja rešitev in reševanja problemov (prav tam). 

(Seveda je jasno, da se takšne vrste iger vlog uporabljajo le pri učencih z visoko stopnjo 

znanja tujega jezika in v srednji šoli). 

Primer: Igra vlog kot debata pri pouku španščine 

Debata o preseljevanju in migracijah 

A: Paco Álvarez. Poročen. Že 50 let živi v Munchnu. Zaposlen je kot delavec v tovarni BMW. Preselil se 

je v Nemčijo, ker v svojem kraju ni našel dela. Zdaj se hoče vrniti v Španijo, saj v Nemčiji nikoli ni bil 

popolnoma zadovoljen. 

B: Jaime. Slikar. Samski. Ima 40 let. Že pred 12 leti je odšel v New York. Hodil je v angleško šolo in 

dokončal študij v Parizu in Firencah. Zmeraj si je želel živeti v New Yorku. Tam je spoznal Virginio, 

ameriško slikarko, ki ga je uvedla v svet umetnosti in s katero od takrat živita skupaj. 

C: Paquito Álvarez. Samski. Rojen v Munchnu, starši so Španci. Njegov oče je delal v tovarni BMW. 

Študira strojništvo na univerzi. Kot otrok je vsako poletje prebil v rojstni vasi svojih staršev v Španiji. 

Trenutno že četrto leto zapored med počitnicami potuje po Evropi s prijatelji. Starši so se odločili, da 

grejo živet nazaj v Španijo. 

D: Louise. Ima 30 let. Poročena z inženirjem strojništva. Ker se je mož službeno preselil v Barcelono, je 

odšla z njim. Še vedno ne govori špansko. Z možem imata enoletnega sina. Sama ni zaposlena, v Parizu 

pa je delala kot pediatrinja. V Barceloni bosta z možem ostala še 5 let. 

45



Učenci imajo na razpolago nekaj minut, da se vživijo v vloge in premislijo, katere argumente bodo 

izpostavili v svojih vlogah v debati o migracijah. Učitelj jim v prvi fazi pomaga in svetuje. Pred tem jim 

je predlagal nekaj vprašanj, da lažje poiščejo argumente, ki jih bodo potrebovali v debati. Učenci delajo v 

skupinah. 

(Vir: Alonso 2005, str. 140, prevod: Maja Cimerman) 

4.8. RAZVIJANJE EMPATIJE 

Do določene mere stopiti v stik s tujo kulturo pomeni tudi delno se poistovetiti z njo. 

Učenci se v določenih igrah vlog vživijo v vloge, ki jih še nikoli niso preizkusili, saj 

morajo prevzeti identiteto oseb iz tuje kulture, katerih navade in kulturni vzorci so 

različni od njihovih lastnih. V igri vlog se delno identificirajo z osebami, ki jih igrajo. 

Ravno tako se kulturne značilnosti kažejo skozi uporabo nekaterih fraz in izrazov v 

tujem jeziku (pozdravi, vikanje, način, kako se pogovarjamo po telefonu z nekom, raba 

pomanjševalnic, itd.), skozi nekatere značilnosti jezika (hitrost govora, intonacija, itd.) 

ali skozi situacijo, ki jo morajo učenci uprizoriti. Če se na primer igra vlog pri pouku 

španskega jezika dogaja v restavraciji, ta obenem razkriva, ob kateri uri večerjajo 

Španci, kakšno hrano jedo, ipd. Na ta način avtentična situacija v igri vlog tudi veča 

zanimanje in motivacijo učencev za sodelovanje v njej. 

Po drugi strani igra vlog pospešuje razvoj sposobnosti prevzemanja socialne 

perspektive, pravi Zupančič (1997 v Rupnik Vec 1998). Igrati vlogo v tujem jeziku za 

učenca predstavlja še toliko večji napor in izziv. Njegova naloga ni le vživeti se v 

nekoga drugega, temveč to izvesti v jeziku, ki ni njegov materni jezik. Učenec mora 

aktivirati svoje znanje jezika in se poslužiti nekaterih govornih strategij, ki mu 

pomagajo pri uspešni izvedbi. Na ta način posmaeznik lahko spozna mnogo socialnih 

perspektiv in vlog, s katerimi se bo srečal v življenju. 

5. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA UPORABO IGRE 

VLOG 

5.1. MOTIVACIJA 

Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na uporabo igre vlog pri pouku tujega jezika in ki se 

nanašajo na učitelja in njegovo sposobnost strukturiranja in izvedbe igre vlog; so 

dejavniki, ki so povezani z razrednim okoljem- zunanji dejavniki; in nazadnje, faktorji, 

46



ki izvirajo iz učenca samega. Osredotočili se bomo predvsem na slednje (tako na 

kognitivne, kot na afektivne in socialne), saj so ti največkrat najpomembnejši. 

Začeli bomo z dejavnikom, ki smo ga že večkrat omenili in predstavlja hkrati tudi cilj 

igre vlog; to je motivacija učencev za sodelovanje pri pouku oz. v igri vlog. 

Predpostavljamo namreč, da ima igra vlog mnogo značilnosti, ki so potrebne za 

motivacijo učencev za učenje. Pravzaprav je igra vlog dejavnost, ki omogoča, da 

motiviramo vse učence naenkrat, saj zahteva od njih aktivno vlogo pri pouku. 

Igra vlog je tehnika, ki temelji na interakciji med učenci, vendar je treba vedeti, da je za 

uspešno interakcijo potrebna spodbuda in interes. Rivers meni, da bi učenci pri pouku 

tujega jezika morali sodelovati v dejavnostih, ki zbudijo njihov interes in pozornost v 

tolikšni meri, da interakcija postane naravna in spontana. Ustvariti ustrezne pogoje za 

takšno interakcijo skozi igro vlog zahteva od učitelja veliko pedagoških sposobnosti, 

vendar hkrati ohranja tudi njegov lastni interes na visoki stopnji (1994). 

Skela (1999, str. 111) pravi, da “večina otrok enači učenje tujega jezika z učenjem 

govornih spretnosti. In ker so se navidezno enostavno naučili govoriti v materinščini, 

pričakujejo, da bo podobno tudi pri tujem jeziku. Želijo si takojšnjih rezultatov (…) To 

kaže na zelo močno motivacijo za učenje”. Zato je potrebno, kot meni Skela, motivacijo 

ohraniti in učencem omogočiti, da bodo čim več govorili. Na ta način pri njih zbujamo 

občutek napredovanja in izpolnitve njihovih pričakovanj (prav tam, str. 111). 

Težave se pojavijo, ko učenci niso zainteresirani za sodelovanje v igri vlog. V tem 

primeru so uvodne aktivnosti nujne in je potrebno učence uvesti v igro vlog postopoma, 

s pogovorom, aktivnostmi, ki se nanašajo na temo igre vlog ipd. Najlažje je, če 

omogočimo učencem, da sami izberejo osrednjo temo, ki je njim najbližja in si 

vzamemo več časa, več šolskih ur, kjer se učenci pripravijo na dejavnost in oblikujejo 

vloge. Na ta način hkrati omogočimo, da učenci razumejo, kaj želimo doseči z igro vlog 

in na koncu aktivno sodelujejo pri evalvaciji dejavnosti. Učenci se morajo zavedati, da 

je igra vlog koristna zanje in ne za učitelja. 

Vendar se je treba pri uporabi igre vlog pri pouku tujega jezika vedno prepričati, da leta 

ponuja realne možnosti za uspeh in da njena struktura ustreza stopnji sposobnosti 

učencev (znanje jezika, besedišče, itd.) (Jones 1992). Ponavadi že visoka stopnja 

motivacije v igri vlog zelo pozitivno vpliva na sposobnost produciranja jezika. Drugi 

47



faktor, ki motivira učence v igri vlog pa je dejstvo, da v njej posameznik prejme 

takojšnjo povratno informacijo o vplivu njegovih dejanj na sam potek dejavnosti. 

Igra vlog nudi široke možnosti uporabe različnih situacij, kjer posameznik dokaže svoje 

sposobnosti. Gre za pomembnost t.i. notranje motivacije, ki je povezana z igro vlog in 

se nanaša, po Marentič Požarnikovi (2000, str. 188) na spontanost, ustvarjalnost, užitek 

učenca in širjenje interesov. Pri tem je pogosto proces pomembnejši od rezultata in je že 

sam po sebi vir zadovoljstva (prav tam, str. 188). Prav igra vlog je namreč večkrat 

spodbuda za učence, da skozi prevzem identitete na zabaven način pokažejo svoje 

jezikovne sposobnosti. 

5.2. ZNANJE JEZIKA 

5.2.1. STOPNJA ZNANJA TUJEGA JEZIKA V IGRI VLOG 

Ko načrtujemo uporabo igre vlog pri pouku tujega jezika, moramo pri tem upoštevati 

predvsem znanje jezika in govorne sposobnosti učencev. V razredu se namreč ne 

srečujemo samo z eno stopnjo znanja jezika, temveč prihaja tudi do velikih razlik v 

znanju in sposobnostih med učenci. 

Ker ne moremo natančno oceniti stopnje znanja vseh učencev in ker so pri tem 

pomembni tudi drugi dejavniki (razredna klima, motivacija, afektivni faktorji, itd.), je 

potrebno načrtovati uporabo takšne igre vlog, ki bo bolj ali manj ustrezala vsem 

učencem. Logično je, da ne moremo uporabiti igre vlog, ki zahteva improvizacijo v 

tujem jeziku, z učenci, ki jezika še ne obvladajo dovolj, da bi v njem prosto govorili, 

čeprav je morda v razredu tudi že nekaj takšnih posameznikov. Ravno tako pa ne 

smemo uporabiti preveč enostavne igre vlog z učenci, ki so že popolnoma sposobni 

improvizirati v ciljnem jeziku, saj bi to utegnilo pri njih sprožiti nezanimanje in dolgčas. 

Kljub temu ponavadi igra vlog že sama po sebi nudi dovolj veliko spodbudo in morda 

aktivira pasivno znanje jezika, zato tudi ne smemo podcenjevati govornih sposobnosti 

učencev. 

V igri vlog namreč učenci razvijajo svoje spretnosti in sposobnosti, oziroma uporabijo 

in realizirajo to, kar so se naučili (Skela 1999, Ladousse 1987). Vemo, da je osnovni 

predpogoj za interakcijo v tujem jeziku razumevanje le-tega in pripravljenost učenca za 

ustno izražanje. To pomeni, da ne moremo siliti učenca k ustnemu sporočanju, če še 

48



nima razvitih niti temeljev za razumevanje le-tega (Dhority 1992). Igro vlog je treba 

prilagoditi na način, da bo koristna in uporabna tudi za učence z nižjo stopnjo znanja 

tujega jezika. 

Pri začetnikih je zato nujno, da jim najprej ponudimo jezikovni material, s katerim bodo 

lahko operirali med dejavnostjo. Gre za določene fraze in besedišče, ki ga morda že 

poznajo in ga bodo na ta način lahko vadili v igri vlog. Računati moramo na to, da se 

bodo med dejavnostjo, če ta predvideva določeno stopnjo improvizacije, gotovo 

pojavile t.i. jezikovne blokade, ko se učenec ne bo znal izraziti v tujem jeziku. Takrat bo 

prisiljen uporabiti določene strategije, ki smo jih je omenili v enem od prejšnjih 

poglavij; parafraziranje, pomoč sošolcev, telesne kretnje, uporaba maternega jezika, itd. 

(Pinilla Gómez 2000, str. 61). Igra vlog torej prispeva k temu, da si učenci zapomnijo 

določeno besedišče in fraze, tako da vadijo jezik na zabaven in zanimiv način. 

V nadaljevanju bomo predstavili, kakšno vrsto igre vlog lahko učitelj uporabi z učenci 

začetniki, ki se jezika učijo šele prvo leto in primer igre vlog za učence s srednjo ali 

visoko stopnjo znanja tujega jezika. 

- ZAČETNA STOPNJA ZNANJA TUJEGA JEZIKA 

“Čeprav učenci še niso dosegli stopnje, kjer lahko zbirajo med različnimi slovničnimi 

oblikami, že razpolagajo z orodjem, ki jim omogoča omejeno obliko ustvarjalnosti v 

tujem jeziku znotraj jasno definiranega konteksta” (Littlewood 1994, str. 27 v García 

Naranjo 2000, str. 118). 

Učitelj, ki uporablja igro vlog z učenci začetniki, mora zelo natančno načrtovati 

dejavnost in predvideti, kako se bodo obnašali učenci in kako bodo operirali z jezikom 

med igro vlog. Zato jim mora tudi pojasniti, kakšen je cilj dejavnosti in kaj bodo z njo 

dosegli. 

49



Primer: 


- SREDNJA ALI VISOKA STOPNJA ZNANJA TUJEGA JEZIKA 

Primer: 

Ljubezenska zgodba 

Igra vlog: 

MARÍA: Marijina mati je že umrla, zato María večinoma skrbi za svojega očeta in doma opravlja 

gospodinjska dela. Je edinka. Njen oče je reven in zagrenjen človek, ki pravi, da resnično sovraži ljudi 

okoli sebe. 

PABLO: Pablov oče je pomemben trgovec v mestu. Želi si, da bi Pablo nekoč prevzel njegov posel. Tudi 

Pablo je edinec. Očetu nikakor ni všeč, da študira medicino, poleg tega pa kot premožen meščan želi, da 

se Pablo poroči z eno od hčera njegovih prijateljev, z dekletom iz “dobre družine”. 

PABLO IN MARÍA: Pablo in María se med poletjem velikokrat videvata, ko le ona lahko za nekaj časa 

pobegne iz hiše. Ko pride september in se mora Pablo vrniti v mesto, sta oba že zelo zaljubljena. Želita se 

poročiti in za vedno ostati skupaj. Dan pred Pablovim odhodom se odločita, da bosta šla k Marijinemu 

očetu in mu povedala za njuno zgodbo ter da se bosta poročila. 

Odigrajte pogovor med Marijo, Pablom in Marijinim očetom! 

(Vir: Alonso 2005, str. 150; prevod: Maja Cimerman) 

50



5.2.2. STAROST UČENCEV 

Eden od kognitivnih dejavnikov, ki vplivajo na uporabo igre vlog, je tudi starost 

učencev. Vsaka starostna skupina učencev ima namreč določene značilnosti, ki jih 

učitelj ne sme zanemariti, ko načrtuje igro vlog pri pouku. 

Pri mlajših otrocih in osnovnošolcih do 11.leta starosti moramo pri uporabi igre vlog 

biti pozorni na dejstvo, da so še vedno na intelektualni ravni “konkretnih operacij”. Pri 

učenju tujega jezika to pomeni, da se moramo izogibati pravil, pojasnil in podobnega 

abstraktnega govorjenja o jeziku. Učence zanima predvsem funkcionalna raba jezika in 

konkretni primeri, obenem pa lahko naletimo na velike razlike v intelektualnem razvoju 

posameznikov (Skela idr. 1999, str. 40). Poleg tega je potrebno pri učencih do 11.leta 

starosti paziti na krajšo sposobnost koncentracije in na afektivne dejavnike (ki jih bomo 

omenjali kasneje). Prav igra vlog je pri tej starosti ponavadi zelo učinkovito sredstvo za 

motivacijo in učenje tujega jezika, saj postavi učno situacijo v konkreten in smiseln 

kontekst. 

Ker učenci na tej stopnji ponavadi še ne razpolagajo z zadostnim znanjem jezika, da bi 

lahko uporabili igre vlog, ki omogočajo več ustvarjalnosti, so le-te omejene na kratke in 

preproste situacije in stavke, podprte s skrbnimi uvodnimi aktivnostmi, ki učencem 

posredujejo jezikovni material. Ravno tako s tako mladimi otroki ne moremo izvesti 

natančne zaključne analize, kljub temu pa je pomembno, da se z učenci na koncu vsaj 

pogovorimo o njihovih občutkih in jih povprašamo, če menijo, da so bili uspešni. Lahko 

jih tudi uvedemo v naslednjo učno temo ali enoto. Spodaj navajamo primer zelo 

enostavne igre vlog, ki jo lahko uporabimo že pri najmlajših učencih. Gre za igro vlog, 

ki temelji na pravljicah, s katerimi se otroci zelo radi poistovetijo in zaradi tega toliko 

raje skušajo odigrati prizor v tujem jeziku. 

Primer: 

Aladin 

Učenci zaigrajo prizor med Aladinom in duhom iz steklenice. En učenec je Aladin, ki pove duhu, katere 

želje naj mu uresniči, drugi učenec je duh, ki sprašuje Aladina o njegovih željah. Pri tem si učenci 

pomagajo s primerom na sliki. 

51



(Vir: Marín Arrese, Morales Gálvez: Los Trotamundos 1, 2000, str. 67) 

Pri učencih med 10. in 14. letom starosti bomo najverjetneje naleteli na veliko mero 

entuziazma in motivacije za igro vlog, pravi van Ments (1994, str. 32). Težava pa 

nastane, ko zaradi tega trpi zadnja faza igre vlog- analiza. Učenci se namreč še ne 

zavedajo pomembnosti evalvacije, njihov koncept igre vlog pa je še vedno omejen zgolj 

na igro. Zato tudi pri tej starostni skupini velja pravilo, da se učence skrbno uvede v 

dejavnost in še bolj skrbno izvede analizo igre vlog. Učitelj mora spodbujati refleksijo 

pri učencih in jih usmerjati h globlji analizi. Van Ments pravi, da “ponavadi učencem 

povzroča težave prehod iz čustvene vpletenosti posameznika v dejavnost v fazo 

objektivne analize dogajanja” (1994, str. 32). 

Najstniki so navadno tista starostna skupina, ki jim igra vlog povzroča največ težav, po 

drugi strani pa pri njej dosežemo tudi največji uspeh pri igri vlog. Collier (1995 v 

Eguskiza Garai in del Amo 2000, str. 89) menita, da “so prav najstniki in mladostniki 

najbolj uspešni učenci, saj so že dosegli določen nivo zrelosti in znanja v maternem 

jeziku in so sposobni te sposobnosti in učne strategije prenesti še na pouk tujega jezika”. 

Večjo oviro pri najstnikih predstavljajo predvsem nekateri plahi učenci v razredu in 

tisti, ki v tem življenjskem obdobju niso pripravljeni sodelovati v takšne vrste 

dejavnostih, kot je igra vlog. Ker pa so učenci že sposobni natančnejše končne 

evalvacije, bo dejavnost imela večji učinek, vendar le, če bodo seznanjeni s ciljem in 

52



namenom igre vlog; v obratnem primeru jo utegnejo zavrniti in postanejo 

nezainteresirani za sodelovanje. Ker se najstniki ponavadi učijo tujega jezika že dalj 

časa (če gre za angleščino npr.), jim besedišče ne bo povzročalo težav in bomo lahko 

uporabili tudi bolj ustvarjalne igre vlog, ki zahtevajo več improvizacije. 

5.2.3. STILI ZAZNAVANJA IN IGRA VLOG 

Ko govorimo o kognitivnih dejavnikih pri igri vlog, je potrebno omeniti tudi stile 

zaznavanja posameznika. Gre za to, da vsak posameznik pri pouku na svoj način 

sprejema, ohranja, predeluje in organizira informacije ter na njihovi osnovi rešuje 

probleme (Marentič Požarnik 2000). 

V osnovni in srednji šoli vsak učenec že ima razvit svoj optimalni sistem zaznavanja 

novih informacij in podatkov. Zato, meni Tomićeva (2000, str. 189) “je potrebno 

nekatere učence poučevati na načine, ki se razlikujejo od standardnih učnih oblik in 

metod. Če jih učimo po standardnih oblikah in metodah, je manj verjetno, da bodo 

razumeli obravnavano gradivo. Učitelji, ki poznajo različne zaznavne sisteme učencev, 

se lahko skoraj vsem približajo preprosto tako, da učno vsebino predstavijo na veliko 

več različnih načinov”. 

Učenci se torej razlikujejo po tem, katerim čutnim vtisom in kanalom dajejo prednost 

pri zaznavanju in učenju. Največkrat gre za delitev na vizualni-vidni, avditivni - slušni 

in kinestetični - čutno-čustveni stil (čutili vonja in okusa sta redkeje vključeni). “Model 

petih čutov (VAKOG)«, pravi Tomićeva (2002, str. 134), »nas opozori na to, da 

moramo razširiti svoje lastne izvirne sposobnosti vedno, kadar smo postavljeni v vlogo 

sporočevalca, še posebej je to pomembno pri poučevanju in pomaga razumeti, zakaj 

tako različno sprejemamo sporočila«. 

Igra vlog je ena od tehnik in, v našem primeru tudi dejavnosti, ki ustreza kinestetičnemu 

učencu, ki daje prednost gibanju in praktičnim življenjskim situacijam (Tomić 2000). Z 

uporabo igre vlog pri pouku tujega jezika torej lahko pripomoremo k večji učinkovitosti 

učenja pri nekaterih učencih, ki jim takšne dejavnosti ustrezajo. To so predvsem tudi 

otroci, ki imajo večjo željo po nastopanju in radi posnemajo druge. Navsezadnje, igra 

vlog v določenem smislu odstopa od običajnih učnih metod, tehnik in dejavnosti. 

53



5.3. AFEKTIVNI DEJAVNIKI V IGRI VLOG 

Jasno je, da se v izvedbo igre vlog ne vključujejo le kognitivni in socialni dejavniki, 

temveč so enakega pomena tudi afektivni. Včasih ti igrajo še pomembnejšo vlogo, saj 

so povezani z učenčevo osebnostjo in značajem. 

“Učenje tujega jezika se od učenja drugih predmetov razlikuje v tem, da je veliko bolj 

povezano z osebnostjo učenca, saj je jezik sestavni del osebnosti. Zmožnosti, v katerih 

se najbolj pokaže učenčeva osebnost, sta ustno in pisno sporočanje. Z jezikom namreč 

"sporočamo drugim svojo identiteto" (Williams v Arnold 2003 v Šifrar Kalan 2007). 

In prav igra vlog je dejavnost, ki temelji na ustnem sporočanju v tujem jeziku, kar lahko 

vodi k negativnim posledicam za določene posameznike. 

5.3.1. NEGATIVNA PLAT AFEKTIVNIH DEJAVNIKOV 

Mnogo raziskovalcev potrjuje, da je ustno sporočanje v tujem jeziku zmožnost, ki 

povzroča največ težav učencem (MacIntyre in Gardner 1994, Koch in Terrell v Oxford 

2000, Arnold 2003 v Šifrar Kalan 2007). Horwitz, Horwitzova in Copova (v Oxford 

1999, str. 62 v Šifrar Kalan 2007) trdijo, da učenje tujih jezikov lahko ogroža učenčevo 

samozavest, ker ne razpolaga z enakimi sporazumevalnimi sredstvi kot v maternem 

jeziku, ker nima enake svobode pri izražanju, delanju napak in obnašanju. Izražati se 

pred drugimi v jeziku, ki ga ne obvladamo kot materni jezik, pomeni zavestno 

izpostavljanje in visoko mero ranljivosti. Poleg naštetih tveganj pa ustno sporočanje 

zahteva tudi hitro odzivanje in spontanost. Vse to dokazuje, da je ustno sporočanje 

zmožnost z največjim čustvenim tveganjem. 

Igra vlog pri pouku tujega jezika zahteva hitro odzivanje, priklicanje znanja in določeno 

stopnjo kreativnosti učenca, zato lahko nekateri posamezniki občutijo strah. Govorimo 

tudi o t.i. socialni anksioznosti, “o občutku ogroženosti v resničnih in zamišljenih 

socialnih situacijah, vezanih na takšno ali drugačno vrednotenje” (Marentič Požarnik 

2000, str. 211). Igra vlog namreč izpostavlja učenca pred ostalimi v razredu, ki ga na 

nek način vrednotijo. Čeprav naj bi predstavljala le simulacijo stvarnosti, jo utegnejo 

nekateri posamezniki, ki trpijo za socialno anksioznostjo, zavračati. Pojavlja se namreč 

strah pred nastopanjem, strah pred delanjem napak, strah pred reakcijo učitelja, ipd. 

Zlasti je strah prisoten v obdobju adolescence. 

54



Da bi preprečili takšne vrste težave, ki preprečujejo uporabo igre vlog, moramo v 

razredu že od začetka skrbeti za ustvarjanje ustrezne razredne klime, treba je spodbujati 

uporabo raznih govornih strategij (parafraziranje, uporaba kretenj, itd), nuditi ustrezne 

uvodne aktivnosti, iz katerih učenci črpajo besedišče za igro vlog, obenem pa je 

potrebno delo v razredu organizirati na način, da se bodo učenci v razredu počutili kar 

najbolj sproščeno. 

5.3.2. AFEKTIVNI DEJAVNIKI IN NEKATERE PREDNOSTI 

Za nekatere bolj ektrovertirane in komunikativne učence je igra vlog tehnika in 

dejavnost, kjer lahko pokažejo svoje sposobnosti in sprostijo svoje učne potenciale, za 

nekatere učence pa, kot smo že omenili, lahko igra vlog pomeni stresno in naporno 

situacijo. Gre za nekoliko bolj introvertirane, nesamozavestne posameznike in za 

učence, ki se nočejo izpostavljati pred sošolci in učiteljem. Kljub temu lahko v zvezi z 

igro vlog govorimo o določenem “fenomenu”, ki nasprotuje temu, kar smo povedali. 

Ponavadi se torej bolj plašni učenci nočejo izpostavljati pred drugimi, vendar v 

nekaterih primerih ravno igra vlog zanje predstavlja dejavnost, kjer se na nek način 

osvobodijo lastne osebnosti. Igra vlog jim namreč ponuja masko, za katero se skrijejo, 

sprostijo in s tem pridobijo na samozavesti (Ladousse 1987). Prevzem identitete druge 

osebe utegne aktivirati njihov pasivni besedni zaklad, spodbudi motivacijo za učenje in 

omogoča, da pokažejo svoje sposobnosti, ki najverjetneje v druge vrste dejavnostih pri 

pouku ne bi prišle do izraza. 

55



6. IZVEDBA IN FAZE IGRE VLOG 

6.1. PRIPRAVA 

6.1.1. PRIPRAVA UČITELJA 

Učitelj pri realizaciji same igre vlog nima direktne vloge, ker so učenci tisti, ki 

ustvarjajo interakcijo. Kljub temu je njegova vloga ključna, saj nastopa kot organizator 

in načrtovalec celotnega postopka, kar je še posebno pomembno za prvo fazo izvedbeuvodnih 

aktivnosti. 

Če učitelj sam strukturira dejavnost, upošteva nekaj osnovnih pravil: Nikoli ne načrtuj 

preveč zahtevne in komplicirane igre vlog. Ker ne moremo popolnoma predvideti 

scenarija, je treba izbrati jasno in enostavno izhodišče za dejavnost. Zmeraj je lažje, če 

situacijo v igri vlog zapletemo kasneje, kot pa da se trudimo poenostavljati scenarij, ko 

učenci že interpretirajo vloge. 

V prejšnjem poglavju smo obravnavali večino dejavnikov, ki vplivajo na izvedbo in 

uspeh igre vlog (nivo znanja jezika, afektivni faktorji,…), nismo pa omenili nekaterih 

zunanjih faktorjev, ki so zlasti pomembni za učitelja v fazi načrtovanja: čas, ki je na 

voljo pri pouku, število učencev v razredu in prostor – okolje. 

Poleg omenjenih faktorjev mora učitelj razmisliti tudi, v kateri fazi učnega procesa bo 

uporabil igro vlog oziroma, kakšen položaj ji bo namenil v učnem načrtu. 

6.1.1.1. IGRA VLOG V RAZLIČNIH FAZAH UČNEGA PROCESA 

Naloga učitelja ob pripravi na igro vlog je tudi, da predvidi, v kateri fazi učnega procesa 

jo bo uporabil. Ne obstaja namreč nobeno pravilo, v katerem trenutku jo moramo 

vključiti v učni proces, kljub temu pa se pri pouku tujega jezika največkrat uporablja v 

funkciji urjenja in vadenja – razvijanja govornih spretnosti in sposobnosti. 

Povedali smo že, da se pravzaprav učenci ne učijo besedišča z govorjenjem, temveč z 

branjem in poslušanjem (Skela 1999), zato v igri vlog le ponavljajo, prikličejo in 

utrjujejo že slišano ter vadijo svoje govorne sposobnosti. Igra vlog se navadno aplicira v 

pouk, ko so učenci že usvojili določeno stopnjo znanja jezika in besedišča. Na ta način 

so sposobni uprizoriti tudi bolj ustvarjalne igre vlog. V vsakem primeru uvodne 

aktivnosti pred samim interpretiranjem vlog ne smejo izostati. Igra vlog pri pouku 

tujega jezika nikoli ne nastopa kot samostojna enota v eni fazi, temveč je tesno 

56



povezana z uvodnimi aktivnostmi in zaključno analizo, čeprav je včasih ta pri pouku 

tujih jezikov krajša. 

V večini primerov se torej igra vlog uporablja v fazi vadenja in ponavljanja učne snovi. 

Vendarle jo v nekaterih učnih načrtih za tuje jezike v Sloveniji zasledimo tudi v funkciji 

preverjanja znanja učencev, torej preverjanja zmožnosti ustnega sporočanja v ciljnem 

jeziku; gre predvsem za sprotno preverjanje znanja, ko skozi igro vlog učitelj opazuje 

učenčevo jezikovno ravnanje (Učni načrt za angleščino, gimnazija, Ministrstvo za 

šolstvo in šport 1998). Učni načrt za španščino kot izbirni predmet v osnovni šoli 

(Ministrstvo za šolstvo in šport 2004) konkretno omenja igro vlog kot eno od tehnik 

ustnega preverjanja znanja, s katero preverjamo govorne sposobnosti učenca na zanimiv 

in smiseln način, ki motivira učence za interakcijo v tujem jeziku. Vendar naletimo pri 

igri vlog v funkciji preverjanja znanja na določeno težavo; kako določiti kriterije za 

preverjanje. Le-ti so namreč odvisni od vsakega učitelja posebej, poleg tega pa se je 

treba zavedati, da igra vlog ni vedno objektivno sredstvo za preverjanje učenčevega 

znanja, saj nekateri učenci v njej ne morejo pokazati svojih sposobnosti in znanja. Ker 

temelji na ustnem izražanju, to zlasti povzroča težave plahim učencem, tistim, ki nimajo 

interpretacijskih sposobnosti in tistim, ki niso zainteresirani za take vrste dejavnosti. 

6.1.2. UVODNE AKTIVNOSTI 

Uvodne aktivnosti v igri vlog pri pouku tujega jezika služijo kot izhodišče, od koder 

učenec črpa material in se pripravi za osrednjo fazo- interpretiranje vloge. 

Kot izhodišče učitelju in učencem služijo različni viri: videoposnetek, fotografije, 

članek v časopisu ali reviji, razne pesmi, odlomek iz knjige, učbenika, itd. Uvodna faza 

je lahko pogovor z učenci, izmenjava izkušenj, debata, pisanje spisa in podobno, kjer 

udeleženci na nek način že vadijo svoje potencialne vloge (Ladousse 1987). 

Interes za igro vlog naj bi učitelj zbudil postopoma, brez prisile. Uvodne aktivnosti pred 

igro vlog pri pouku tujega jezika so v operativnem smislu: narediti ali napisati intervju, 

prositi za nekaj, svetovati, opisati, diskutirati, itd. ali, v jezikovnem smislu: uporabiti 

pretekli čas, pogojnik, ustrezno besedišče, itd. (Ladousse 1987). 

57



6.2. REALIZACIJA IGRE VLOG 

6.2.1. INTEGRACIJA IN POVEZANOST NALOG V IGRI VLOG 

Ker igra vlog razvija zmožnost ustnega sporočanja v tujem jeziku, se večkrat dopolnjuje 

z dejavnostmi pisnega sporočanja ali slušnega razumevanja, ki se ponavadi uporabijo 

kot uvodne aktivnosti in priprava na igro vlog. Po osrednji fazi pa sledijo druge 

dejavnosti- ustne ali pisne. Gre za integracijo in sekvenco dejavnosti: uvodne aktivnosti, 

igra vlog (osrednja faza), končne aktivnosti. Velikokrat neke vrste evalvacija igre vlog 

poteka v aktivnostih, ki sledijo na koncu, ker se vse tako dopolnjujejo med sabo, da 

učitelj raje evalvira celotno učno enoto, čeprav bi vsaki igri vlog praviloma morala 

slediti takojšnja analiza. 

V nadaljevanju predstavljamo primer sekvence aktivnosti in nalog, ki upoštevajo načelo 

postopnosti pri pouku in ponazarjajo, kako naj bi si praviloma sledile naloge v učni 

enoti, kjer je igra vlog ena med njimi. Gre za učno enoto pri pouku angleščine o hrani in 

pijači (opozarjamo, da gre le za določen izsek): 

UVODNE AKTIVNOSTI 


58





59



IGRA VLOG 


60



KONČNE AKTIVNOSTI 

(Vir: Hutchinson: Project 2, Student's book 1999, str. 48) 

6.2.2. VLOGA UČITELJA 

Povedali smo že, da so v igri vlog v ospredju učenci, medtem ko se učitelj skrije v 

ozadje dogajanja, kljub temu pa je on tisti, ki narekuje cel postopek (van Ments 1994). 

Na začetku uvede učence v igro vlog, v osrednjo temo, da navodila in, če se tako odloči, 

tudi določi opazovalce. To so učenci, ki ne igrajo vlog v dejavnosti, temveč je njihova 

naloga opazovati in evalvirati dogajanje, da lahko v končni fazi pomagajo učitelju pri 

analizi. 

Med samim igranjem vlog učitelj opazuje govorne sposobnosti učencev in njihove 

morebitne šibke točke, ki jih je mogoče izpostaviti na koncu, da se iz njih kaj naučijo. 

Učni načrt za italijanščino v gimnaziji (Ministrstvo za šolstvo in šport 1998) navaja 

korake, ki naj bi jih upošteval učitelj, ko uporabi igro vlog pri pouku: 

Obvezni koraki 

Neobvezni koraki 

1.Predstavitev/ razlaga okoliščin, delitev vlog 

in nalog (učitelj-usmerjevalec) 

a) vnaprejšnja priprava jezikovnih 

sredstev 

b) kratka predstavitev 

c) individualna in skupinska 

priprava igranja 

61



2.Izvajanje (dvojica, skupina) - (učitelj - animator) a) spremljanje izvajanja 

b) dodatne dejavnosti za hitrejše 

učence 

c) plenarna predstavitev izvajanja 

ene (dveh) skupine 

3.Plenarna analiza izvajanja: 

- samovrednotenje učencev 

- komentar udeležencev v igri 

4.Učenci vrednotijo izdelke 

5. Širitev in predelava besedil: 

- pisanje novih besedil 

- urjenje pravilne jezikovne rabe na 

podlagi napak. 

6.2.3. UČNE OBLIKE TER UČNA DIFERENCIACIJA IN 

INDIVIDUALIZACIJA 

Pri izvedbi igre vlog se vsak učitelj odloči tudi, v kakšni obliki jo bo izvedel. Če 

izhajamo iz dejstva, da so v razredu vedno tudi bolj plašni učenci, ki se nočejo 

izpostavljati pred celim razredom, najverjetneje ni vedno priporočljivo, da igro vlog 

izvedemo pred celim razredom, torej da ena skupina zaigra vloge pred vsemi sošolci in 

učiteljem. Gre za to, da igra vlog že v osnovi ne predvideva frontalne učne oblike. Ima 

pa izvedba igre vlog pred celim razredom demonstracijsko vlogo, saj učencem 

ponazarja uporabo nekaterih jezikovnih fraz, besedišča ali ustreznih slovničnih struktur. 

Čeprav se zdi, da veliko učiteljev želi imeti stalno kontrolo nad dogajanjem pri pouku, 

je včasih bolje, če prepustijo učencem, da odigrajo vloge v manjših skupinah, čeprav to 

pomeni, da učitelj ne more kontrolirati vseh skupin naenkrat. Igra vlog predpostavlja 

skupinsko učno obliko, saj vključuje situacije, kjer ponavadi nastopa le nekaj oseb. Če 

učencev prepustimo odgovornost, da zaigrajo vloge v majhni skupini treh, štirih ali več 

učencev, se bodo bolj sprostili in bo tehnika bolj učinkovita kot če bi se morali 

izpostaviti pred celim razredom. Na ta način se bo v skupini prebudila tudi želja bo 

sodelovanju, saj bodo morali združiti vse moči, da bodo izpolniti funkcijo v igri vlog. 

Ena od možnosti je tudi izvedba igre vlog v paru. Situacijo lahko izkoristimo za to, da 

učencem, ko zaključijo z igranjem vlog, naročimo, da vloge še zamenjajo. Na ta način 

62



razvijajo občutek empatije in tolerance ter med sabo primerjajo, kako so se odrezali oni 

in njihov soigralec ali soigralka. 

Čeprav osrednja faza igre vlog nikoli ne more potekati kot samostojno delo učencev, je 

nujno, da končno fazo – evalvacijo izvedemo tudi frontalno. Učenci sami ne morejo 

vedno oblikovati ustreznih zaključkov, zato je to naloga učitelja; s tem, ko jih usmerja 

pri refleksiji in analizi, jim pomaga pojasniti bistvo igre vlog in njen namen pri pouku. 

Igra vlog se pri sami izvedbi tudi tesno povezuje z učno diferenciacijo in 

individualizacijo. Da bi z njo dosegli večji učinek in uspeh, je včasih priporočljivo, da 

učence razdelimo v skupine, v katerih so učenci s približno enakim znanjem tujega 

jezika ali pa celo izberemo le eno skupino učencev, ki zaigrajo vloge pred ostalimi in so 

hkrati komunikativni ter uspešni pri tujem jeziku. Poleg tega učitelj lahko priredi 

težavnost igre vlog za vsako skupino posebej, pri čemer bo težja varianta vključevala 

več improvizacije, zahtevala več znanja jezika in besedišča, lažja različica pa bo 

primernejša za skupine, kjer ne bo toliko improvizacije, bo morda krajša, a bo imela 

natančnejši scenarij, iz katerega bodo učenci črpali besedišče. Zaradi tega predstavlja 

igra vlog pri pouku tujih jezikov dejavnost, ki v nekaterih primerih zahteva daljšo 

predhodno pripravo učitelja in njegovo dobro poznavanje znanja in značilnosti učencev. 

6.3. ANALIZA IN EVALVACIJA 

6.3.1. NAMEN ANALIZE 

Končna faza igre vlog – analiza- je pravzaprav najpomembnejši del. V njem se namreč 

razjasni namen in cilj dejavnosti, analizira in reflektira se interpretirano situacijo ter se 

poveže to, kar so učenci že znali, s tistim, kar so se novega naučili. 

Analiza v igri vlog pri pouku tujega jezika vključuje naslednje naloge (van Ments 1994, 

str. 129; Ladousse 1987): 

- Pojasniti, popraviti napake (vsebinske in slovnične). 

- Razvijati spretnosti opazovanja in samoopazovanja ter zbrati vtise. 

- Povezati končni rezultat igre vlog z začetnimi cilji. 

- Analizirati, zakaj so učenci ravnali na izbran način, zakaj so uporabili določen 

jezik, fraze, besedišče, itd. 

- Izvleči zaključke o tem, kaj so se naučili. 

- Poiskati načine, kako izboljšati jezik in konverzacijo. 

63



- Prenesti zaključke na podobne govorne situacije iz vsakdanjega življenja. 

- Povezati na novo naučeno s starim znanjem in izkušnjami. 

- Narediti načrt za nadaljnje učenje. 

Da bi bila evalvacija učinkovita, bi se morala izpeljati takoj po koncu igranja vlog, ko se 

učenci še spominjajo dogajanja, vendar v resnici dostikrat ni tako. Igra vlog pri pouku 

tujega jezika je največkrat omejena le na samo interpretacijo vlog in uvodne aktivnosti, 

ne izpelje pa se analize dogajanja. Čeprav se zavedamo, da pouk tujega jezika pogosto 

vključuje le enostavne in kratke igre vlog, ki ne omogočajo veliko ustvarjalnosti, bi 

morale na koncu vsebovati vsaj izmenjavo vtisov oziroma pojasnitev ciljev, ki smo jih z 

njo dosegli. Čeprav gre za zelo kratke, vodene igre vlog, je na koncu potrebno učencem 

razjasniti, kaj smo želeli doseči z dejavnostjo. 

V razredu, kjer se učenci tujega jezika učijo že dalj časa, na primer angleščina v srednji 

šoli, kjer lahko izpeljemo zahtevnejšo igro vlog, velja pravilo, da se vse tri faze; 

priprava, igra vlog in analiza izvedejo v časovnem razmerju 1:2:3. To pomeni, da je 

zadnja faza – analiza – najdaljša. Navadno sama interpretacija vlog traja od 5 do 10 

minut, v daljših igrah vlog pa od 10 do 20 minut (van Ments 1994). 

V končni fazi bi morali učencem zastaviti naslednja vprašanja: 

Kako si se počutil med igranjem vloge Kakšni so tvoji vtisi Se spomniš svojih 

jezikovnih napak Misliš, da si dosegel cilj v igri vlog Meniš, da si uspešno 

interpretiral svojo vlogo Kaj pa ostali Zakaj Bi lahko kaj izboljšal / Kaj si naredil 

narobe Kaj si se naučil Kje še lahko uporabiš znanje, sposobnosti, ki si jih uporabil v 

igri vlog (van Ments 1994, Alonso 2005, Ladousse 1987). 

Najbolj pomembno je, da v evalvaciji ne kritiziramo učencev, temveč že na začetku 

poudarimo, da velja izpostaviti določene napake samo zato, da se iz njih kaj naučimo, in 

da so napake nekaj povsem običajnega. V analizi igre vlog pri pouku tujega jezika ne 

analiziramo le jezikovnih napak, temveč nas zanima tudi, če so učenci zaigrali svojo 

vlogo v skladu z namenom. Analiziramo, kako uspešno so se spopadli z morebitnimi 

luknjami v besedišču, ali je bil njihov govor tekoč, kakšne strategije so uporabili za 

premagovanje jezikovnih ovir, itd. Učenci morajo aktivno sodelovati pri analizi igre 

vlog, zato je dobro, če mnenja in vtise izmenjajo najprej med seboj, v paru ali v skupini 

in kasneje pred celim razredom. Ena od zelo koristnih možnosti pri evalvaciji je, če 

učenci sodelujejo pri vzpostavitvi kriterijev za evalvacijo. 

64



6.3.2. OPAZOVALCI 

Kadar se učitelj odloči, da bo v igro vlog vključil opazovalce, gre ponavadi za bolj 

zahtevne igre vlog z učenci, ki že imajo dovolj visok nivo znanja jezika in so sposobni 

bolj ali manj uspešno opazovati sošolce. Že vnaprej jim je treba pojasniti, da na koncu 

ne smejo kritizirati udeležencev, temveč zgolj izpostaviti določene pomanjkljivosti ali 

pozitivne strani posameznikov. Analiza se nanaša predvsem na vsebino (kar se je 

dejansko zgodilo med igro vlog) in na proces (kako in zakaj se je tako ravnalo) (van 

Ments 1994). 

Najbolj natančno evalvacijo izpeljemo s srednješolci in najstniki, ki opazujejo po 

določenih kriterijih. Navodila jim razdelimo medtem, ko se ostali pripravljajo na svoje 

vloge. 

6.3.3. UČENJE SKOZI NAPAKE 

Ker vendarle govorimo o igri vlog pri pouku tujega jezika, ne smemo pozabiti, da je 

namen končne evalvacije v igri vlog med drugim tudi popravljanje slovničnih napak, 

besedišča, skladnje, oblikoslovja, itd. Ker ne obstaja natančna shema, kako bi morala 

potekati analiza, se učitelj sam odloči, če bo v analizo vključil tudi popravljanje 

jezikovnih napak. Končna faza igre vlog je idealna priložnost, da učencem pokažemo 

smisel in namen učenja skozi napake. “Napaka pri učenju tujega jezika ni nekaj, česar bi 

se morali izogibati za vsako ceno, ampak je nekaj, kar nam dokazuje, da se resnično 

nahajamo v učnem procesu” (Giovannini idr. 2000a, str. 13). Prisotnost napak pomeni, 

da učenec še ni ponotranjil določenih jezikovnih pravil, napake pa se popravljajo tudi 

skozi ustvarjanje priložnosti za spontano rabo jezika in za interakcijo, torej skozi igro 


Analiza napak nudi povratno informacijo učencu o njegovem znanju in napredku, prav 

zaradi tega jo je treba speljati na ustrezen način. Ena od možnosti je, da učitelj posname 

igro vlog in jo kasneje transkribira ter izlušči ključne napake, ki so se pojavljale ali pa 

jih s pomočjo opazovalcev že sproti zapisuje in jih potem izpostavi tako, da se ne ve, 

kdo je bil nosilec napake. 

Če hočemo torej v razredu razvijati učenje skozi napake, moramo že od začetka 

ustvarjati klimo, ki pospešuje interakcijo v tujem jeziku in kjer se učenci zavedajo, da 

tudi v vsakdanjem življenju ne obstaja popolna interakcija brez napak. 

65



II. EMPIRIČNI DEL 

7. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA 

7.1. RAZISKOVALNI PROBLEM 

Raziskovalni problem se nanaša na značilnosti in posebnosti uporabe igre vlog pri 

pouku tujega jezika, ki jih izpostavljajo učitelji tujih jezikov na osnovnih in srednjih 

šolah. 

Ugotavljali bomo, v kolikšni meri so učitelji seznanjeni z igro vlog pri pouku tujega 

jezika, kako pogosto jo uporabljajo, kakšni so njihovi razlogi za ali proti uporabi le-te in 

kakšne izkušnje imajo z igro vlog. Zanima nas, kako vrednotijo spretnost govorjenja v 

tujem jeziku v primerjavi z ostalimi spretnostmi in kakšno mesto ima igra vlog med 

dejavnostmi ustnega sporočanja. Hkrati skušamo ugotoviti mnenje učiteljev o tem, kako 

učenci sprejemajo igro vlog pri tujem jeziku in opredeliti nekatere značilnosti uporabe 

igre vlog glede na izkušnje učiteljev. 

S pomočjo odgovorov anketiranih učiteljev, ki poučujejo tuji jezik, smo ugotovili, kaj 

menijo o igri vlog pri pouku tujega jezika, koliko in na kakšen način jo dejansko 

uporabljajo, katere dejavnike izpostavljajo kot ključne pri uporabi igre vlog v razredu in 

kateri so po njihovem mnenju najpomembnejši cilji igre vlog pri pouku tujega jezika. 

7.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 

1. Ali učitelji, ki poučujejo tuji jezik na srednji šoli, bolj pogosto uporabljajo igro vlog 

kot učitelji na osnovni šoli 

2. Ali seznanjenost učiteljev z igro vlog vpliva na pogostost uporabe le-te 

3. Kje so se učitelji seznanili z igro vlog 

4. Ali število let poučevanja vpliva na pogostost uporabe in na to, v kolikšni meri učitelj 

doseže zastavljene cilje pri igri vlog 

5. . Kateri so najpogostejši razlogi učiteljev za in proti uporabi igre vlog pri pouku 

tujega jezika 

6. Ali učitelji, ki pogosteje uporabljajo igro vlog, v večji meri dosegajo zastavljene cilje 

pri igri vlog 

66



7. Ali učitelji, ki igri vlog pripisujejo večjo ustreznost za pouk tujega jezika, tudi 

pogosteje uporabljajo le-to 

8. Zakaj se zdi učiteljem igra vlog pri pouku tujega jezika ustrezna in zakaj ne 

9. Ali višje vrednotenje spretnosti govorjenja pri tujem jeziku vpliva na to, kako 

ustrezna se učiteljem zdi igra vlog pri pouku tujega jezika 

10. Katerim dejavnostim pri pouku tujega jezika učitelji pripisujejo večjo ustreznost in 

katero mesto med njimi dosega igra vlog 

11. Ali višje vrednotenje spretnosti govorjenja pri tujem jeziku vpliva na to, na kateri 

stopnji znanja tujega jezika učencev začnejo učitelji uporabljati igro vlog 

12. Katera je po mnenju učiteljev starost učencev, pri kateri je uporaba igre vlog pri 

tujem jeziku smiselna 

13. Kakšno je mnenje učiteljev o tem, kako učenci sprejemajo igro vlog pri pouku 


14. Ali to, na kakšen način učitelj strukturira igro vlog (uvodne aktivnosti, igranje vlog, 

analiza), vpliva na stopnjo doseženih ciljev 

15. Kateri so po mnenju učiteljev najpomembnejši cilji igre vlog pri pouku tujega 

jezika 

7.3. HIPOTEZE 

H1: Učitelji v srednji šoli pogosteje uporabljajo igro vlog kot učitelji v osnovni šoli. 

H2: Učitelji, ki menijo, da so z igro vlog bolje seznanjeni, jo pogosteje uporabljajo. 

H3: Učitelji, ki več let poučujejo tuji jezik, igro vlog pogosteje uporabljajo. 

H4: Učitelji, ki več let poučujejo tuji jezik, v večji meri dosegajo zastavljene cilje pri 

igri vlog. 

H5: Učitelji, ki pogosteje uporabljajo igro vlog, v večji meri dosegajo zastavljene cilje. 

H6: Učitelji, ki menijo, da je igra vlog zelo ustrezna za pouk tujega jezika, jo tudi bolj 

pogosto uporabljajo. 

H7: Učitelji, ki visoko vrednotijo spretnost govorjenja pri pouku tujega jezika, tudi igri 

vlog pripisujejo večjo ustreznost. 

H8: Učitelji, ki visoko vrednotijo spretnost govorjenja, začnejo igro vlog uporabljati že 

na nižji stopnji znanja tujega jezika učencev. 

H9: Učitelji, ki izvedejo igro vlog vključno z uvodnimi aktivnostmi in zaključno 

analizo, v večji meri dosegajo cilje, ki so si jih zastavili z igro vlog. 

67



7.4. OSNOVNA RAZISKOVALNA METODA 

V raziskavi smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo in kavzalno 

neeksperimentalno metodo. 

7.5. SPREMENLJIVKE 

- tuji jezik, ki ga učitelj poučuje 

- vrsta šole (osnovna, srednja) 

- v katerih razredih oz. letnikih učitelj poučuje 

- število let poučevanja tujega jezika 

- mnenje učitelja o seznanjenosti z vlogo in uporabo igre vlog pri pouku tujega 


- kraj oz. način, kjer se je učitelj seznanil z igro vlog 

- pogostost uporabe igre vlog pri pouku tujega jezika 

- razlogi za uporabo igre vlog pri pouku tujega jezika 

- razlogi proti uporabi igre vlog pri pouku tujega jezika 

- stopnja doseganja zastavljenih ciljev pri igri vlog pri pouku tujega jezika 

- mnenje o ustreznosti igre vlog pri pouku tujega jezika 

- ocena učitelja o pomembnosti spretnosti govorjenja pri pouku tujega jezika v 

primerjavi z ostalimi spretnostmi 

- ocena učitelja o učinkovitosti dejavnosti ustnega sporočanja pri pouku tujega 


- na kateri stopnji znanja tujega jezika začne učitelj uporabljati igro vlog pri pouku 


- mnenje učitelja o tem, pri kateri starosti je igra vlog pri pouku tujega jezika 

smiselna 

- mnenje učitelja o tem, kako učenci sprejemajo igro vlog pri pouku tujega jezika 

- način izvedbe igre vlog pri pouku tujega jezika 

- ocena učitelja o pomembnosti ciljev igre vlog pri pouku tujega jezika 

68



7.6. VZOREC IN OSNOVNA MNOŽICA 

V priložnostni vzorec smo zajeli 204 učitelje tujih jezikov na osnovnih in srednjih šolah 

po vsej Sloveniji. Od tega jih je anketni vprašalnik izpolnilo 95, dva sta bila neveljavna, 

torej gre za 45%- ni delež oziroma 93 vrnjenih anketnih vprašalnikov. 

Vzorec obsega 21 učiteljev, ki tuji jezik poučujejo na osnovni šoli in 72 učiteljev, ki 

učijo na srednji šoli. 

Osnovna množica je hipotetična, vanjo sodijo vsi, ki so podobni enotam iz vzorca. 

Tabela 1: Število učiteljev glede na vrsto šole, kjer poučujejo: 

OSNOVNA ŠOLA 21 22 % 

SREDNJA ŠOLA 72 77 % 

SKUPAJ 93 100 % 

Največ učiteljev iz vzorca (45) poučuje angleški jezik, kar znaša 48 %, 24 jih poučuje 

nemški jezik (26 %), šest jih poučuje španski jezik, štirje italijanski in eden latinski 

jezik, ostalo so učitelji, ki učijo dva tuja jezika hkrati: 

- angleški in nemški jezik: 3 učitelji 

- angleški in francoski jezik: 3 učitelji 

- angleški in španski jezik: 3 učitelji 

- španski in francoski jezik: 2 učitelja 

- španski in nemški jezik: 1 učitelj 

- španski in italijanski jezik: 1 učitelj 

69



Graf 1: Tuji jeziki, ki jih poučujejo učitelji 

špa in ita 

špa in nem 

latinščina 

špa in fra 

ang in špa 

ang in fra 

ang in nem 

italijanščina 

španščina 

nemščina 

angleščina 

0 10 20 30 40 50 

V osnovni šoli učitelji, ki so se odzvali na anketni vprašalnik, učijo od 4.- 9. razreda, v 

srednji šoli različno od 1.- 4. letnika. 

7.7. ZBIRANJE PODATKOV 

Inštrument zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik (glej prilogo). Tipi vprašanj, ki 

smo jih zajeli, so predvsem vprašanja zaprtega tipa, dve vprašanji pa sta bili odprtega 

tipa. Učitelji so na vprašanja odgovarjali tako, da so med vnaprej navedenimi odgovori 

izbrali tistega/tiste, ki so jim najbolj ustrezal/i. 

Anketne vprašalnike sem poslala po elektronski pošti 204 učiteljem, katerih naslove 

sem izbrala naključno na internetnih straneh šol ali sem jih dobila s pomočjo 

profesorjev na fakulteti. Učitelji so torej odgovarjali izključno po elektronski pošti. 

7.8. NAČIN OBDELAVE PODATKOV 

Pri obdelavi podatkov sem uporabila frekvenčno distribucijo in odstotni prikaz. 

Vsakemu posameznemu odgovoru sem določila frekvenco, to je število posameznih 

70



odgovorov na anketno vprašanje. Dobljene frekvenčne vrednosti sem pretvorila v 

strukturne odstotke in oblikovala tudi grafične prikaze. 

Za preverjanje hipoteze neodvisnosti sem opravila χ 2 preizkus in Kullbackov 2î 

preizkus, katerega smo uporabili kot nadomestilo χ 2 kvadrat preizkusa pri tabelah, kjer 

je bilo več kot 20% teoretičnih frekvenc manjših od 5. 

71



8. OBDELAVA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV 

8.1. VRSTA ŠOLE, KJER POUČUJE UČITELJ, IN POGOSTOST 


H1: Učitelji v srednji šoli pogosteje uporabljajo igro vlog kot učitelji v osnovni šoli. 

Tabela 2: Vpliv vrste šole na pogostost uporabe igre vlog 

VRSTA 

ŠOLE 

POGOSTOST UPORABE 

VČASIH 

f 

f% 

POGOSTO 

f 

f% 

SKUPAJ 

f 

f% 

OŠ 6 

28,6 

SŠ 32 

44,4 

SKUPAJ 38 

40,9 

15 

71,4 

40 

55,6 

55 

59,1 

21 

100,0 

72 

100,0 

93 

100,0 

V anketnem vprašalniku smo pri vprašanju, kako pogosto učitelj uporablja igro vlog, 

črtali kategorijo - “je ne uporabljam”, ker nanjo ni odgovoril noben učitelj. 

Za preverjanje hipoteze neodvisnosti smo uporabili χ² preizkus. 

χ² = 1, 694 < χ 2 (α = 0,05; g =1) 3,84 

Vrednost χ 2 ni statistično pomembna. Hipotezo neodvisnosti obdržimo. O povezanosti 

med vrsto šole, kjer učitelj poučuje in pogostostjo uporabe igre vlog v osnovni množici 

ne moremo trditi ničesar. 

Predvidevali smo, da igro vlog pri pouku tujega jezika učitelji pogosteje uporabljajo na 

srednji šoli, kjer je znanje jezika (še posebno če gre za tuji jezik, ki so se ga učenci učili 

že v osnovni šoli) ponavadi večje. Iz tabele, ki ponazarja naš vzorec, je razvidno, da v 

srednji šoli pogosteje uporablja igro vlog 55,6 % učiteljev, kar je nekoliko več kot 

polovica. V osnovni šoli pa igro vlog pogosteje uporablja kar 71,4 % učiteljev, kar ni v 

skladu z našo našo hipotezo. Vendar vzorec obsega le 22, 6 % učiteljev iz osnovne šole, 

72



ostali učijo na srednji šoli, zato se moramo zavedati, da bi morda s številčnejšim 

vzorcem prišli do drugačnega rezultata. 

8.2. SEZNANJENOST UČITELJEV Z IGRO VLOG 

H2: Učitelji, ki menijo, da so z igro vlog bolje seznanjeni, jo pogosteje uporabljajo. 

Tabela 3: Vpliv seznanjenosti z igro vlog na pogostost uporabe 

SEZNANJENOST 

Z IGRO VLOG 


VČASIH 

f 

f% 

POGOSTO 

f 

f% 

SKUPAJ 

f 

f% 

DELNO 24 

72,7 

DOBRO 14 

23,3 

SKUPAJ 38 

40,9 

9 

27,3 

46 

76,7 

55 

59,1 

33 

100,0 

60 

100,0 

93 

100,0 

V anketnem vprašalniku smo pri vprašanju, če so učitelji z igro vlog dobro seznanjeni, 

izločili kategorijo “ne, nisem”, ker nihče od učiteljev ni obkrožil tega odgovora. 


χ² = 21, 51 > χ 2 (α = 0,001; g = 1) 10, 83 

Vrednost χ 2 je statistično pomembna na ravni α = 0,001. Hipotezo neodvisnosti 

zavrnemo s tveganjem 0,1 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo. Dokazali smo, da učitelji 

v osnovni množici, ki menijo, da so z igro vlog bolje seznanjeni, le-to pogosteje 

uporabljajo. 

Iz tabele lahko vidimo, da kar 76, 7 % učiteljev iz vzorca, ki menijo, da so z igro vlog 

dobro seznanjeni, le-to pogosteje uporabljajo. Hkrati to pomeni tudi, da učitelji, ki 

menijo, da so z igro vlog le delno seznanjeni, igro vlog uporabljajo le včasih – 72, 7 %. 

Ostalih 27,3 % igro vlog kljub temu pogosto uporablja. 

73



Graf 2: Kje in kako se je učitelj seznanil z igro vlog 

na seminarjih 

32% 

z lastnim 

zanimanjem 

5% 

v šoli, na 

fakulteti 

15% 

s poučevanjem 

na šoli 

48% 

Kar 60 od 93-ih učiteljev v vzorcu meni, da igro vlog dobro poznajo, večinoma pa so se 

z njo seznanili v okviru poučevanja na šoli – 48 %, na drugem mestu so navajali 

različne seminarje oziroma izpopolnjevanje – 32 %, 15 % jih pravi, da je igro vlog v 

glavnem spoznalo že v šoli in na fakulteti, le 5 % pa se je z njo seznanilo 

samoiniciativno, z lastnim zanimanjem. 

8.3. VPLIV ŠTEVILA LET POUČEVANJA NA POGOSTOST 

UPORABE IGRE VLOG PRI POUKU TUJEGA JEZIKA 

H3: Učitelji, ki več let poučujejo tuji jezik, igro vlog pogosteje uporabljajo. 

Tabela 4: Vpliv števila let poučevanja na pogostost uporabe igre vlog 

ŠTEVILO LET 

POUČEVANJA 


VČASIH 

f 

f% 

POGOSTO 

f 

f% 

SKUPAJ 

f 

f% 

DO 3 LETA 7 

58,3 

3-15 LET 12 

25,5 

VEČ KOT 15 19 

LET 

55,9 

SKUPAJ 38 

40,9 

5 

41,7 

35 

74,5 

15 

44,1 

55 

59,1 

12 

100,0 

47 

100,0 

34 

100,0 

93 

100,0 

74




χ² = 9,264 > χ 2 (α = 0,01; g = 2) 9,21 

Vrednost χ 2 je statistično pomembna na ravni α = 0,01. Hipotezo neodvisnosti zavrnemo 

s tveganjem 1 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo. Dokazali smo, da sta število let 

poučevanja in pogostost uporabe igre vlog v osnovni množici odvisni. Učitelji, ki več 

let poučujejo tuji jezik, igro vlog pogosteje uporabljajo. 

Iz tabele je razvidno, da predvsem učitelji iz vzorca, ki poučujejo od 3-15 let, pogosteje 

uporabljajo igro vlog (74,5 %), medtem ko je delež učiteljev “začetnikov” (do 3 leta 

poučevanja) sicer majhen – 12 od 93-ih učiteljev, vendar od tega 58,3 % učiteljev igro 

vlog uporablja le včasih. Domnevali smo torej, da učitelji, ki imajo več izkušenj s 

poučevanjem, igro vlog bolje poznajo, jo znajo uporabljati in jo večkrat vključujejo v 

svoj učni program. 

8.4. RAZLOGI UČITELJEV ZA IN PROTI UPORABI IGRE VLOG 

PRI POUKU TUJEGA JEZIKA 

Zanimalo nas je, kateri so najpogostejši razlogi učiteljev za in proti uporabi igre vlog pri 

pouku tujega jezika. Učiteljem smo v anketnem vprašalniku ponudili pet možnih 

odgovorov, od katerih so morali označiti dva najustreznejša, če kateri ni ustrezal pa so 

lahko dodali svoj razlog. 

75



Graf 3 : Razlogi učiteljev za uporabo igre vlog 

ker je koristna za maturo 

3 

ker mi je všeč 

ker je v učbeniku 

12 

15 

imam pozitivne izkušnje 

21 

popestri pouk 

54 

spodbuja učence, da govorijo v tujem jeziku 

78 

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 

Večina – 78 učiteljev od 93-ih - jih je kot enega od razlogov navedla odgovor: “ker 

spodbuja učence, da govorijo v tujem jeziku”, drugi najpogostejši odgovor je bil: “ker 

popestri pouk” (54 učiteljev), sledi razlog, kjer učitelji navajajo, da imajo z igro vlog 

pozitivne izkušnje (21 učiteljev), 15 učiteljev jo uporablja, ker je v učbeniku, 12, ker 

jim je všeč, 3 pa so navedli še razlog, ker je koristna za maturo. 

Igra vlog se sicer ne pojavlja na sami maturi, vendar predvidevam, da očitno učitelji 

menijo, da razvija spretnosti, govorne in slušne, ki so potrebne za opravljanje mature iz 

tujega jezika. To sklepam, ker je večina kot glavni razlog za uporabo navedla odgovor, 

da igra vlog spodbuja govorjenje v tujem jeziku. Učitelji se torej ne odločajo za uporabo 

igre vlog zaradi lastnih interesov ali zato ker je prisotna v učbenikih, temveč jih zanima 

uporabna vrednost in korist igre vlog za učence. 

Nekaj učiteljev je navedlo tudi razloge proti uporabi igre vlog pri pouku tujega jezika. 

76



Graf 4: Razlogi učiteljev proti uporabi igre vlog 

ne ve se točno, kaj je treba znati 

nekateri učenci imajo šibko domišljijo 

2 

2 

ne jemljejo je resno 

težko vzdrževati disciplino 

preveč učencev v razredu 

3 

3 

3 

učenci se težko vživijo 

4 

nekaterim povzroča nelagodje 

5 

prenatrpan učni načrt 

20 

0 5 10 15 20 25 

Učitelji so v anketnem vprašalniku prosto odgovarjali na vprašanje: Zakaj igre vlog ne 

uporabljate Odgovora niso navedli vsi učitelji. 

Opazimo lahko, da je bil najpogostejši razlog proti uporabi igre vlog prenatrpan učni 

načrt. Ta odgovor je navedlo 20 učiteljev. Gre torej za problem časa in učnega načrta, ki 

zahteva od učiteljev, da z učenci predelajo snov v programu, za nekatere dejavnosti pa 

jim, kot menijo, zmanjka časa. Po mojem mnenju gre tu tudi za dejstvo, da verjetno 

nekateri učitelji igro vlog pojmujejo kot sprostitveno dejavnost, ki popestri pouk in jo je 

težko vplesti v učni načrt kot aktivnost, ki je sestavni del le-tega, temveč menijo, da jo 

lahko uporabijo zgolj kot neobvezen dodatek učni snovi in kot ponavljanje in utrjevanje. 

Le nekaj učiteljev je navedlo razlog, da igre vlog ne uporabljajo, ker nekaterim učencem 

povzroča nelagodje (5 učiteljev) ali, ker se učenci težko vživijo (4 učitelji), potem pa si 

sledijo različni razlogi le v majhnem številu, ki so navedeni v grafu. 

8.5. VPLIV ŠTEVILA LET POUČEVANJA NA STOPNJO 

DOSEGANJA CILJEV PRI IGRI VLOG 

H4: Učitelji, ki več let poučujejo tuji jezik, v večji meri dosegajo zastavljene cilje 

pri igri vlog. 

77



Tabela 5: Vpliv števila let poučevanja na stopnjo doseganja ciljev pri igri vlog 

ŠTEVILO LET 

POUČEVANJA 

STOPNJA DOSEGANJA 

CILJEV 

LE V VELIKI 

DOLOČENE MERI 

CILJE 

f 

f% 

f 

f% 

SKUPAJ 

f 

f% 

DO 3 LETA 8 

66,7 

3-15 LET 15 

31,9 

VEČ KOT 15 LET 12 

35,3 

SKUPAJ 35 

37,6 

4 

33,3 

32 

68,1 

22 

64,7 

58 

62,4 

12 

100,0 

47 

100,0 

34 

100,0 

93 

100,0 

V anketnem vprašalniku na vprašanje, v kolikšni meri ponavadi igra vlog doseže cilje, 

ki so si jih z njo zastavili, noben učitelj ni odgovoril, da ciljev ne doseže, zato smo eno 

kategorijo izločili in pustili le dva možna odgovora. 


χ² = 5, 044 < χ 2 (α = 0,05; g = 2) 5, 99 

Vrednost χ 2 ni statistično pomembna. Hipotezo neodvisnosti obdržimo. O povezanosti v 

osnovni množici med številom let poučevanja in stopnjo doseganja zastavljenih ciljev 

pri igri vlog ne moremo trditi ničesar, bomo pa interpretirali podatke za vzorec. 

Iz tabele je kljub temu razvidno, da 64,7 % učiteljev, ki poučujejo tuji jezik več kot 15 

let, v veliki meri dosega zastavljene cilje pri igri vlog. V kategoriji učiteljev, ki 

poučujejo od 3-15 let, je 68,1 % takih, ki dosežejo zastavljene cilje v večji meri, 

medtem ko 66,7 % učiteljev, ki poučujejo od 1-3 leta pri igri vlog doseže le določene 

cilje. Predvidevam, da to pomeni, da so učitelji z več učnimi izkušnjami bolj vešči 

uporabe igre vlog in z njo lažje dosežejo cilje, ki so si jih zastavili. Ne smemo pa 

pozabiti, da je uspeh vedno odvisen od različnih dejavnikov in ne le izkušenj učitelja, 

zato verjetno tudi igra vlog ni vselej uspešna in ne doseže tistega, kar je učitelj 

pričakoval. Vendarle je iz vzorca razvidno, da kar 62,4 % vprašanih učiteljev z igro 

vlog večinoma doseže cilje, ki so si jih zastavili. 

78



Čeprav imajo učitelji z leti več izkušenj z igro vlog, to ne pomeni, da jo pogosto 

uporabljajo, zato nas v nadaljevanju zanima povezanost med pogostostjo uporabe igre 

vlog in stopnjo doseganja ciljev. 

8.6. POVEZANOST MED POGOSTOSTJO UPORABE IN STOPNJO 

DOSEGANJA CILJEV PRI IGRI VLOG 

H5: Učitelji, ki pogosteje uporabljajo igro vlog, v večji meri dosegajo zastavljene 

cilje. 


Tabela 6: Vpliv pogostosti uporabe igre vlog na stopnjo doseganja ciljev pri igri vlog 

POGOSTOST 

UPORABE 


CILJEV 

LE V VELIKI 


CILJE 

f 

f% 

f 

f% 

SKUPAJ 

f 

f% 

VČASIH 28 

73,7 

POGOSTO 7 

12,7 

SKUPAJ 35 

37,6 

10 

26,3 

48 

87,3 

58 

62,4 

38 

100,0 

55 

100,0 

93 

100,0 

χ² = 35, 579 > χ 2 (α = 0,001; g = 1) 10,83 


zavrnemo s tveganjem 0,1 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo. Dokazali smo, da sta 

pogostost uporabe igre vlog in stopnja doseganja ciljev v osnovni množici povezana. 

Učitelji, ki pogosteje uporabljajo igro vlog, torej v večji meri dosežejo cilje, ki so si jih 

zastavili pri igri vlog. 

Iz tabele lahko vidimo tudi, da učitelji, ki igro vlog uporabljajo le včasih, dosežejo le 

določene cilje, ki si so jih zastavili pri igri vlog (73,7 % učiteljev). Pričakovali smo 

namreč, da bo rezultat te hipoteze podoben tistemu pri hipotezi o povezanosti med 

številom let poučevanja in stopnjo doseganja ciljev pri igri vlog; torej, da učitelji, ki več 

let poučujejo, v večji meri dosegajo zastavljene cilje, vendar se hipoteza ni potrdila. To 

79



pomeni, da uspeh uporabe igre vlog (po mnenju učiteljev) ni odvisen od delovnih 

izkušenj, od izkušenj s poučevanjem, temveč od tega, kako pogosto v resnici 

uporabljajo igro vlog in so vešči njene izvedbe. 

8.7. VPLIV MNENJA UČITELJEV O USTREZNOSTI IGRE VLOG 

NA POGOSTOST UPORABE 

H6: Učitelji, ki menijo, da je igra vlog zelo ustrezna za pouk tujega jezika, jo tudi 

bolj pogosto uporabljajo. 

Tabela 7: Vpliv mnenja učiteljev o ustreznosti igre vlog pri pouku tujega jezika na 

pogostost uporabe 

USTREZNOST 


VČASIH 

f 

f% 

POGOSTO 

f 

f% 

SKUPAJ 

f 

f% 

DELNO 

USTREZNA 

26 

76,5 

ZELO 

12 

USTREZNA 20,3 

SKUPAJ 38 

40,9 

8 

23,5 

47 

79,7 

55 

59,1 

34 

100,0 

59 

100,0 

93 

100,0 

V anketnem vprašalniku na vprašanje, kaj menijo učitelji o ustreznosti igre vlog pri 

pouku tujega jezika, noben učitelj ni označil odgovora, da ni ustrezna, zato smo 

kategorijo črtali in pustili le dve: “delno ustrezna” in “zelo ustrezna”. 


χ² = 28, 127 > χ 2 (α = 0,001; g = 1) 10,83 


zavrnemo s tveganjem 0,1 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo. Dokazali smo, da sta 

mnenje učiteljev o ustreznosti igre vlog pri pouku tujega jezika in pogostost uporabe 

igre vlog v osnovni množici povezana. Učitelji, ki menijo, da je igra vlog zelo ustrezna 

za pouk tujega jezika, jo tudi pogosteje uporabljajo. 

79, 7 % učiteljev iz vzorca, ki menijo, da je igra vlog zelo ustrezna za pouk tujega 

jezika, jo pogosto uporablja, medtem ko 76, 5 % tistih, ki menijo, da je le delno 

ustrezna, igro vlog uporablja le včasih. To pomeni, da vključujejo igro vlog v učni 

80



program po svoji izbiri, saj se po mojem mnenju v učbenikih ne pojavlja pogosto, v 

večini učnih načrtih tujih jezikov pa je zgolj omenjena kot ena od možnih dejavnosti in 

tehnik. Zato smo učitelje v anketnem vprašalniku prosili, da utemeljijo, zakaj se jim igra 

vlog pri pouku tujega jezika zdi ali ne zdi ustrezna. Na vprašanje so odgovarjali prosto, 

zato smo odgovore združili v kategorije glede na podobnost. 

Graf 5: Zakaj se učiteljem zdi igra vlog pri pouku tujega jezika ustrezna 

učencem je všeč skupinsko 

delo 

2 

vsak pride do besede 

3 

povratna informacija učitelju 

4 

učenci se izrazijo z 

osebnega vidika 

5 

učenci se skrijejo za vlogo 

9 

učenci se radi poslušajo 

med sabo 

10 

omogoča učenje v 

avtentičnih situacijah 

15 

je zabavna, sproščujoča 

24 

spodbuja komunikacijo v 

tujem jeziku 

36 

0 10 20 30 40 

Igra vlog pri pouku tujega jezika se namreč razlikuje od tiste, ki se uporablja pri drugih 

predmetih v šoli, npr. pri psihologiji, geografiji, zgodovini, sociologiji, ipd. V 

diplomskem delu smo izpostavili predvsem pomembnost ustvarjanja interakcije in 

komunikacije v tujem jeziku, učitelji iz vzorca pa so ravno tako kot najpogostejšo 

utemeljitev navedli dejstvo, da spodbuja komunikacijo v tujem jeziku (36 učiteljev). Na 

drugem mestu sledi utemeljitev, da je zabavna in sproščujoča, kar se zdi verjetno 

učiteljem zelo pomembno dejstvo in prednost igre vlog (24 učiteljev). Tretja 

najpogostejša utemeljitev je, da igra vlog omogoča učenje v avtentičnih situacijah (15 

učiteljev), kar smo izpostavili tudi v diplomskem delu, zanimiva pa je naslednja 

najpogostejša utemeljitev, da je igra vlog pri pouku tujega jezika ustrezna, ker se učenci 

81



radi poslušajo med sabo. Tako je odgovorilo 10 učiteljev, kar po mojem mnenju 

pomeni, da z igro vlog spodbudimo motivacijo učenca za tuji jezik. V njej namreč 

učenec stopi v ospredje in ima on za spremembo aktivno vlogo, kar zbudi zanimanje 

učenca ne samo za tuji jezik, ampak tudi za sošolca, ki govori. Na to utemeljitev se 

navezujejo tudi naslednji odgovori, da se učenci izrazijo z osebnega vidika, da vsak 

pride do besede in da jim je všeč skupinsko delo. 9 učiteljev pa je omenilo tudi 

pomembno dejstvo, da se učenci v igri vlog skrijejo za vlogo in se lažje sprostijo. 

Graf 6: Zakaj se učiteljem igra vlog pri pouku tujega jezika ne zdi ustrezna 

smiselna, ko imajo 

učenci dovolj 

besedišča 

3 

ne zajema vseh 

spretnosti 

4 

učenci niso vedno 

razpoloženi 

4 

preveliko število 

učencev 

11 

umetna situacija 

11 

problem discipline, 

učenci se preveč 

razživijo 

12 

0 2 4 6 8 10 12 14 

Med razlogi za neustreznost igre vlog pri pouku tujega jezika prevladujejo trije 

odgovori: problem discipline, kar odraža želje učiteljev po kontroli nad učenci (12 

učiteljev); 11 učiteljev meni, da je situacija v igri vlog umetna in je zato neustrezna, kar 

je v nasprotju z mnenjem učiteljev, ki menijo, da igra vlog ustvarja prav avtentične 

situacije; in 11 učiteljev meni, da igra vlog ni izvedljiva zaradi prevelikega števila 

učencev. To ponovno odraža željo po kontroli nad učenci, a po drugi strani opozarja na 

problem izvedbe igre vlog, ki navadno zahteva delo v manjših skupinah. Le trije učitelji 

so navedli dejstvo, da igra vlog smiselna šele, ko imajo učenci že dovolj besedišča. 

82



8.8. VPLIV VREDNOTENJA SPRETNOSTI GOVORJENJA NA 

MNENJE UČITELJEV O USTREZNOSTI IGRE VLOG PRI 

POUKU TUJEGA JEZIKA 

H7: Učitelji, ki visoko vrednotijo spretnost govorjenja pri pouku tujega jezika, 

tudi igri vlog pripisujejo večjo ustreznost. 

Tabela 8: Vpliv vrednotenja spretnosti govorjenja na mnenje učiteljev o ustreznosti igre 

vlog pri pouku tujega jezika 

VREDNOTENJE 

SPRETNOSTI 

GOVORJENJA 

USTREZNOST IGRE 

VLOG 

DELNO ZELO 

USTREZNA USTREZNA 

f 

f 

f% 

f% 

SKUPAJ 

f 

f% 

DELNO 

POMEMBNA 

7 

63,6 

ZELO 

27 

POMEMBNA 32,9 

SKUPAJ 34 

36,6 

4 

36,4 

55 

67,1 

59 

63,4 

11 

100,0 

82 

100,0 

93 

100,0 

Zaradi prenizkih teoretičnih frekvenc nismo uporabili χ 2 preizkusa, ampak smo 

uporabili nadomestni Kullbackov preizkus 2î. 

2î 2,63 < χ 2 (P = 0,05; g = 1) 3,84 

Vrednost 2î ni statistično pomembna. Hipotezo neodvisnosti obdržimo. O povezanosti 

med vrednotenjem spretnosti govorjenja in mnenjem učiteljev o ustreznosti igre vlog pri 

pouku tujega jezika v osnovni množici ne moremo trditi ničesar, bomo pa interpretirali 

podatke za vzorec. 

Igra vlog pri pouku tujega jezika temelji na komunikaciji in ustnem sporočanju učencev, 

vendar se je treba zavedati, da spretnost govorjenja ni edina spretnost pri pouku tujega 

jezika. Že v teoretičnem delu diplomskega dela smo poudarili, da se učenec ne uči 

jezika z govorjenjem, temveč s poslušanjem in branjem (Skela 1999). Zato je treba 

vedeti, da so ostale spretnosti pri pouku tujega jezika, branje, poslušanje in pisanje 

ravno tako pomembne. V hipotezi, ki smo jo postavili, smo torej želeli zvedeti, če 

83



učitelji, ki postavljajo v ospredje spretnost govorjenja v tujem jeziku, tudi igri vlog 

pripisujejo večjo ustreznost. Ugotovili smo namreč, da 63,4 % učiteljev iz vzorca meni, 

da je igra vlog zelo ustrezna za pouk tujega jezika, ostalih 36,6 % pa vendarle meni, da 

je le delno ustrezna. Medtem ko večina, kar 88,2 % (82 učiteljev) pojmuje spretnost 

govorjenja kot zelo pomembno spretnost pri pouku tujega jezika. Iz vzorca lahko 

vidimo, da učitelji, ki menijo, da je spretnost govorjenja pri pouku tujega jezika zelo 

pomembna, ocenjujejo igro vlog kot zelo ustrezno (67,1 % učiteljev). Zato nas je 

zanimalo, katerim dejavnostim ustnega sporočanja pri pouku tujega jezika učitelji 

pripisujejo večjo ustreznost in katero mesto med njimi dosega igra vlog. 

8.9. DEJAVNOSTI USTNEGA SPOROČANJA PRI POUKU 

TUJEGA JEZIKA 

V anketnem vprašalniku smo navedli šest najpogostejših dejavnosti ustnega sporočanja 

in prosili učitelje, da ocenijo njihovo učinkovitost pri pouku. Med ponujenimi 

dejavnostmi je tudi igra vlog, ki smo jo dali v skupno kategorijo s simulacijo zaradi 

njunih sorodnosti. 

Učitelji so imeli na voljo ocene od 1 - 4, pri čemer 1 pomeni, da dejavnost ni 

učinkovita, 2: učinkovita je v majhni meri, 3: delno je učinkovita, 4: zelo je učinkovita. 

Vsaka ocena pomeni tudi število točk, ki jo je dejavnost dobila. Točke vseh odgovorov 

za vsako dejavnost smo sešteli in zračunali povprečje, tako da smo delili vsoto s 

številom vseh učiteljev. 

Pri tem smo ugotovili, da so učitelji igro vlog, skupaj s simulacijo, ocenili kot 

najučinkovitejšo dejavnost ustnega sporočanja; dosegla je namreč oceno 3,42. Eden od 

vzrokov je verjetno tudi ta, da je že naslov in tema našega anketnega vprašalnika - Igra 

vlog pri pouku tujih jezikov – navajal učitelje k višji oceni, ki so jo dodelili igri vlog. 

Na drugo mesto so učitelji postavili predstavitev teme (3,32), sledi dialog oz. pogovor 

(3,26), potem debata (3,23), igralne aktivnosti (3,19) in šele na zadnje mesto se je 

uvrstil intervju oz. anketa (3,03), kar je nekoliko presenetljivo, saj je to ena od 

dejavnosti, ki se najpogosteje pojavlja v učbenikih tujih jezikov in se, po mojih 

izkušnjah, velikokrat uporablja pri pouku. 

84



Graf 7: Ocena učiteljev o učinkovitosti dejavnosti ustnega sporočanja pri pouku tujega 


intervju, anketa 

3,03 

igralne aktivnosti 

debata 

dialog, pogovor 

3,19 

3,23 

3,26 

predstavitev teme 

3,32 

igra vlog, simulacija 

3,42 

2,8 2,9 3 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 

8.10. POVEZAVA MED VREDNOTENJEM SPRETNOSTI 

GOVORJENJA PRI POUKU TUJEGA JEZIKA IN ZAČETKOM 


V anketnem vprašalniku nas je zanimalo, na kateri stopnji znanja tujega jezika začnejo 

učitelji uporabljati igro vlog. V vprašanju smo ponudili tri možne odgovore: začnejo jo 

uporabljati že pri učencih začetnikih, ki se učijo tujega jezika največ 1 leto; drugi možen 

odgovor je bil, da se morajo učenci učiti jezik od 1- 2 let, tretji pa, da so za uporabo igre 

vlog potrebna vsaj 3 leta učenja tujega jezika. Večina učiteljev (82,8 %) je odgovorila, 

da začnejo igro vlog pri tujem jeziku že na začetni stopnji znanja jezika, zato smo 

postavili naslednjo hipotezo: 

H8: Učitelji, ki visoko vrednotijo spretnost govorjenja, začnejo igro vlog 

uporabljati že na nižji stopnji znanja tujega jezika učencev. 

Zaradi prenizkih teoretičnih frekvenc nismo uporabili χ 2 preizkusa, ampak smo 

uporabili nadomestni Kullbackov preizkus 2î. 

85



Tabela 9: Vpliv vrednotenja spretnosti govorjenja na začetek uporabe igre vlog 

VREDNOTENJE 

SPRETNOSTI 

GOVORJENJA 

DELNO 

POMEMBNA 

ZELO 

POMEMBNA 

ZAČETEK UPORABE IGRE VLOG 

UČENCI 

ZAČETNIKI 

f 

f% 

9 

81,8 

68 

83,0 

1-2 LETI 

UČENJA 

JEZIKA 

f 

f% 

2 

18,2 

12 

14,6 

VSAJ 3 LETA 

UČENJA 

JEZIKA 

f 

f% 

0 

0,0 

2 

2,4 

SKUPAJ 

f 

f% 

11 

100,0 

82 

100,0 

SKUPAJ 77 

82,8 

14 

15,1 

2 

2,1 

93 

100,0 

2î 0,582 < χ 2 (P = 0,05; g = 2) 5,99 

Vrednost 2î ni statistično pomembna. Hipotezo neodvisnosti obdržimo. O povezanosti 

med vrednotenjem spretnosti govorjenja in začetkom uporabe igre vlog v osnovni 

množici ne moremo trditi ničesar. 

Ker igra vlog temelji na spretnosti ustnega izražanja v tujem jeziku, smo 

predpostavljali, da je nekateri učitelji ne uporabljajo, dokler učenci ne dosežejo 

določene stopnje znanja jezika, ko že lažje operirajo z jezikom in že imajo določen 

besedni zaklad. Ugotovili smo, da temu ni tako, saj so učitelji iz vzorca večinoma 

odgovorili, da igro vlog vpeljejo že na začetni stopnji znanja tujega jezika (do enega leta 

učenja). Iz zgornje tabele pa je vendarle razvidno, da kar 83 % učiteljev, ki menijo, da je 

spretnost govorjenja pri pouku tujega jezika zelo pomembna, začne igro vlog 

uporabljati že z učenci začetniki, na začetni stopnji znanja tujega jezika. 

86



Graf 8: Mnenje učiteljev o starosti, pri kateri je uporaba igre vlog smiselna 

od 11. leta 

31% 

od 15. leta 

2% 

od 6. leta 

67% 

Prav tako večina učiteljev (67 %) meni, da je uporaba igre vlog smiselna že pri učencih 

od 6. leta starosti naprej, za 31 % učiteljev je minimalna starost 11 let, le 2 % učiteljev 

pa je navedlo starost 15 let. Torej lahko sklepamo, da se učitelji pri izvedbi igre vlog ne 

osredotočajo toliko na količino besedišča učencev, temveč na smiselnost povedanega v 

igri vlog in na izpolnitev vloge, ki jo igra posameznik. Na ta način razvijajo tudi 

spretnost govorjenja v tujem jeziku. 

8.11. MNENJE UČITELJEV O TEM, KAKO UČENCI 

SPREJEMAJO IGRO VLOG PRI POUKU TUJEGA JEZIKA 

Graf 9: Mnenje učiteljev o tem, kako učenci sprejemajo igro vlog 

zelo všeč 

57% 

delno všeč 

43% 

87



Približno malo več kot polovica učiteljev iz vzorca – 57 % je mnenja, da je učencem 

igra vlog pri pouku tujega jezika zelo všeč, kar se povezuje s podatkom, da je 59 % 

učiteljev odgovorilo, da igro vlog pogosto uporablja in da 63, 4 % meni, da je zelo 

ustrezna za pouk tujega jezika. Noben učitelj pa ni odgovoril, da učencem igra vlog ni 

všeč. 

8.12. VPLIV NAČINA IZVEDBE IGRE VLOG NA STOPNJO 

DOSEGANJA ZASTAVLJENIH CILJEV 

H9: Učitelji, ki izvedejo igro vlog vključno z uvodnimi aktivnostmi in zaključno 

analizo, v večji meri dosegajo cilje, ki so si jih zastavili z igro vlog. 


χ² = 0,945 < χ 2 (α = 0,05; g = 2) 5, 99 

Tabela 10: Vpliv načina izvedbe na stopnjo doseganja ciljev pri igri vlog 

NAČIN 

IZVEDBE 


CILJEV 

LE V VELIKI 


CILJE 

f 

f% 

f 

f% 

SKUPAJ 

f 

f% 

IGRANJE VLOG 6 

50,0 

UVODNE 

13 

AKTIVNOSTI IN 37,1 

IGRANJE VLOG 

UVODNE 

AKTIVNOSTI, 

IGRANJE VLOG, 

ANALIZA 

16 

34,8 

SKUPAJ 35 

37,6 

6 

50,0 

22 

62,9 

30 

65,2 

58 

62,4 

12 

100,0 

35 

100,0 

46 

100,0 

93 

100,0 

88



Vrednost χ 2 ni statistično pomembna. Hipotezo neodvisnosti obdržimo. O povezanosti v 

osnovni množici med načinom izvedbe igre vlog in stopnjo doseganja ciljev ne moremo 

trditi ničesar, bomo pa interpretirali podatke za vzorec. 

Uvodne aktivnosti in zaključna analiza pomemben del igre vlog pri pouku tujega jezika, 

saj se v teh dveh fazah učenci pripravijo na predstavitev vlog in evalvirajo dogajanje ter 

razjasnijo zastavljene cilje. Zato smo predpostavljali, da ustrezna izvedba vodi do tega, 

da učitelji v večji meri dosežejo cilje, ki so si jih zastavili pri igri vlog. Tabela 

ponazarja, da približno polovica vseh učiteljev (46 učiteljev) ponavadi izvede igro vlog 

v vseh treh fazah, torej z uvodnimi aktivnostmi in zaključno analizo, in 65, 2 % teh 

učiteljev tudi dosega cilje v veliki meri. 35 učiteljev (37, 6 %) izvede igro vlog 

ponavadi le z uvodnimi aktivnostmi, ne izpeljejejo pa zaključne analize, vendar jih 

kljub temu 62, 9 % doseže zastavljene cilje v veliki meri. Le 12 učiteljev (13 %) iz 

vzorca igro vlog izvede tako, da takoj pričnejo z igranjem vlog. Delež teh je majhen in 

kaže, da jih polovica doseže cilje v veliki meri, ostali pa le določene. 

8.13. CILJI IGRE VLOG PRI POUKU TUJEGA JEZIKA 

Graf 10: Ocena učiteljev o pomembnosti ciljev igre vlog pri pouku tujega jezika 

spreminjanje stališč 

empatija, strpnost 

usvajanje besedišča 

ustvarjanje pozitivne razredne klime 

aktivna vloga učenca pri pouku 

uporaba jezika v avtentičnih situacijah 

tekočnost govora 

vadenje komunikacijskih spretnosti 

2,68 

3,32 

3,94 

4,16 

4,35 

4,52 

4,77 

4,81 

0 1 2 3 4 5 6 

Učitelje smo v anketnem vprašalniku prosili, naj ocenijo, kako pomembni se jim zdijo 

navedeni cilji igre vlog pri pouku tujega jezika. Izbrali so oceno od 1 – 5, pri čemer 1 

pomeni, da je cilj nepomemben, 5 pa, da je izredno pomemben. Ocene smo pretvorili v 

89



točke in zračunali povprečje, tako da smo sešteli točke za vsak cilj in delili vsoto s 

številom učiteljev. Po pričakovanju so učitelji kot najpomembnejši cilj igre vlog pri 

pouku tujega jezika navedli vadenje komunikacijskih spretnosti (ocena 4,81), na 

drugem mestu je razvijanje tekočnosti govora (4,77), potem pa sledi uporaba jezika v 

avtentičnih situacijah (4,52) in aktivna vloga učenca pri pouku (4,35). Na zadnje mesto 

se je uvrstil cilj spreminjanje stališč učencev (2,68), kar smo pričakovali, saj se igra 

vlog pri pouku tujih jezikov prav v tem cilju najbolj razlikuje od igre vlog, ki se 

uporablja pri predmetih kot so psihologija ali sociologija. 

90



9. SKLEP 

Igra vlog je tehnika in obenem dejavnost, ki temelji na prevzemu identitete nekoga 

drugega in ki omogoča, da skozi igranje vloge učenec vadi interakcijo v tujem jeziku s 

pomočjo navodil, ki jih prejme na začetku. Zato je eden njenih osrednjih ciljev aktivna 

vloga učenca pri pouku in komunikacija, ki se skuša približati avtentičnim situacijam, v 

katerih se bodo znašli učenci, ko bodo uporabljali tuji jezik izven šolskega razreda. Igra 

vlog pri pouku tujega jezika se pojavlja v različnih dejavnostih v razredu in varira od 

zelo kontrolirane in omejene konverzacije pa tja do skoraj popolne improvizacije. Poleg 

komunikacije ima igra vlog tudi vzgojne cilje kot so razvoj empatije in strpnosti do 

drugih. 

Pri uporabi igre vlog pri pouku tujega jezika mora učitelj upoštevati različne dejavnike, 

tako kognitivne kot tudi socialne in afektivne. S svojo strukturo, ki vključuje prevzem 

identitete, namreč igra vlog lahko močno motivira učence ali pa jih ovira pri 

komunikaciji. Brez dvoma je eden najpomembnejših dejavnikov stopnja znanja tujega 

jezika, ki tudi najbolj vpliva na vrsto in strukturo igre vlog, ki jo učitelj izbere. Ne 

smemo pa zanemariti tudi ostalih, vendar ne manj pomembnih dejavnikov, kot so strah 

pred izpostavljanjem pred sošolci in učiteljem, strah pred delanjem napak, motivacija 

učencev za dejavnost, starost učencev, itd. 

Zavedamo se, da igra vlog ni popolna in da ima tudi nekaj negativnih strani. Predvsem 

to, da v svojem bistvu ostaja dejavnost, ki skuša le posnemati stvarnost, odvija pa se 

znotraj razreda, v umetni situaciji in okoliščinah, ki večkrat ne zadoščajo za pripravo 

učencev na raznolike in kompleksne interakcije, s katerimi ponavadi pridemo v stik v 

realnem življenju. 

V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga izvedli med 

učitelji tujih jezikov, ugotovili, da večina učiteljev meni, da je igra vlog učencem všeč, 

da so učitelji z njo dobro seznanjeni in jo zato tudi pogosto uporabljajo. Dejstvo pa je, 

da o njej učitelji največ zvejo prav skozi lastne izkušnje s poučevanjem na šoli. In prav 

zaradi tega menim, da imajo do igre vlog večje zaupanje in jo pogosteje uporabljajo. 

Kot najpomembnejše razloge za uporabo so učitelji navajali dejstvo, da spodbuja 

učence h komunikaciji v tujem jeziku in to, da popestri pouk. Med najpogostejše 

razloge proti uporabi igre vlog učitelji prištevajo prenatrpan učni načrt oz. pomanjkanje 

91



časa, poleg tega pa še dejstvo, da nekaterim povzroča nelagodje, da je včasih v razredu 

preveč učencev, da se ti ne morejo vživeti v igro vlog in podobno. 

Dobljeni rezultati kažejo, da pogosteje uporabljajo igro vlog pri pouku tujega jezika tisti 

učitelji, ki več let poučujejo tuji jezik, tisti ki menijo, da je ustrezna za pouk tujega 

jezika in ki so z njo dobro seznanjeni. Ugotovili smo, da to, ali učitelj poučuje na 

osnovni ali na srednji šoli, ne vpliva na pogostost uporabe igre vlog. Menimo torej, da 

igra vlog pri pouku tujih jezikov predstavlja tehniko in dejavnost, ki od učitelja zahteva 

izkušnje in pozitiven odnos do te dejavnosti, saj v nasprotnem primeru ne prinese 

željenih rezultatov, starost učencev pa pri tem ni toliko pomembna. 

Zato nas je zanimalo tudi, kaj vpliva na to, ali učitelj z igro vlog doseže cilje, ki si jih je 

z njo zastavil. Rezultati so pokazali, da v večji meri pri igri vlog dosegajo zastavljene 

cilje učitelji, ki jo pogosteje uporabljajo, ne pa tudi tisti, ki več let poučujejo tuji jezik. 

Postavili smo hipotezo, da na stopnjo doseženih ciljev vpliva način izvedbe igre vlog, 

torej da je igra vlog uspešnejša, če jo učitelj izvede v treh fazah: uvodne aktivnosti, 

igranje vlog, zaključna analiza. Hipoteza se ni potrdila, torej na uspeh igre vlog vplivajo 

očitno tudi drugi dejavniki, verjetno značilnosti učencev (stopnja znanja jezika, 

osebnostne značilnosti), vrsta igre vlog, njena tematika ipd. 

Ker igra vlog pri pouku tujega jezika spada med dejavnosti ustnega sporočanja, smo 

skušali ugotoviti, če obstaja povezava med tem, kako pomembna se zdi učiteljem 

spretnost govorjenja v tujem jeziku in med njihovim mnenjem o ustreznosti igre vlog 

pri pouku tujega jezika. Povezave nismo potrdili, večina učiteljev (88, 2%) pa meni, da 

je spretnost govorjenja v primerjavi z ostalimi spretnostmi zelo pomembna, medtem ko 

63, 4 % učiteljev navaja, da je igra vlog pri pouku tujega jezika zelo ustrezna. Nihče ni 

navedel, da ni ustrezna. 

Med dejavnostmi ustnega sporočanja, ki smo jih navedli, so učitelji izbrali igro vlog in 

simulacijo kot najučinkovitejšo dejavnost ustnega sporočanja pri pouku tujega jezika, 

kar je potrdilo dejstvo, da večina učiteljev igro vlog pogosto uporablja. Na drugo mesto 

so uvrstili predstavitev teme v tujem jeziku, na tretje mesto pa dialog oz. pogovor. 

Obenem nas je zanimalo, če učitelji, ki visoko vrednotijo spretnost govorjenja v tujem 

jeziku, začnejo igro vlog uporabljati že z učenci z nižjo stopnjo znanja tujega jezika. 

Povezave nismo dokazali, kljub temu pa je kar 82, 8% učiteljev navedlo, da igro vlog 

začnejo uporabljati že z učenci, ki se učijo tuji jezik maksimalno eno leto, torej z 

začetniki. 

92



Ugotovili smo, da so trije najpomembnejši cilji igre vlog pri pouku tujega jezika po 

mnenju učiteljev vadenje komunikacijskih spretnosti, razvoj tekočnosti govora in raba 

jezika v avtentičnih situacijah. 

Ker po mojem mnenju učbeniki tujih jezikov ne vsebujejo veliko iger vlog, temveč se 

osredotočajo bolj na dejavnosti kot so dialogi, intervjuji, predstavitve tem in zgolj 

reproduciranje in ponavljanje teksta ter govorne vaje in drili, nekako preseneča dejstvo, 

da so učitelji v raziskavi navedli, da igro vlog pogosto uporabljajo. Zato se zdi, da jo 

najverjetneje nekateri enačijo tudi z dramskimi dejavnostmi, teatrom in zgolj 

uprizarjanjem določenih dialogov in tekstov. 

Menim, da če učitelj igro vlog pri pouku tujih jezikov pravilno načrtuje in uporabi ter 

upošteva možne dejavnike, ki vplivajo na uspeh, ima ta lahko veliko pozitivnih in 

koristnih učinkov, ki spodbujajo učence tudi k nadaljnji uporabi tujega jezika v in izven 

šolskega razreda. Njena prednost je namreč prav v tem, da je za učence zabavna in 

sproščujoča, zato zaključujem diplomsko nalogo z mislijo, ki jo je povedala ena od 

učiteljic tujega jezika, s katero sem se pogovarjala o igri vlog: “Kdo pa si ne želi biti 

maškara več kot le enkrat na leto!« 

93



10. VIRI IN LITERATURA 

1. ALONSO, E. (2005). ¿Cómo ser profesor/a y querer seguir siéndolo (9.izdaja). 

Madrid: Edelsa . 

2. ARNAL, C. in RUIZ DE GARIBAY, A. (1997). Juegos para practicar la escritura. V: 

Las actividades lúdicas en la enseñanza de E/LE. Carabela, Segunda etapa. Madrid: 

SGEL, str. 49-66. 

3. BARALO, M. (2000). El desarrollo de la expresión oral en el aula E/LE. V: El 

desarrollo de la expresión oral en el aula E/LE. Carabela, Segunda Etapa. Madrid: 

SGEL, str. 5-36. 

4. BOGNAR, L. (1987). Igra pri pouku na začetku šolanja. Ljubljana: DZS. 

5. BORDÓN, T. (2000). La evaluación de la expresión oral en el aula de E/LE. V: El 


SGEL, str. 151-175. 

6. BRAMBILLA, R. in CROTTI, A. idr., prevod Edita Černelč. (1993). Buongiorno! 1: 

Italijanščina za začetnike. Ljubljana: DZS. 

7. CASSANY, D. (2007). Recursos dinamizadores de la expresión oral. Ljubljana: 

Instituto Cervantes. 

8. CERROLAZA, Ó., CUADRADO, C., DÍAZ, Y. in MARTÍN, M. (1997). El placer 

de aprender. V: Las actividades lúdicas en la enseñanza de E/LE. Carabela, Segunda 

etapa. Madrid: SGEL, str. 23-33. 

9. CORTÉS MORENO, M. (2000). Guía para el profesor de idiomas. Barcelona: 

Octaedro, S. L. 

10. ČOK. L. (1999). Igralne dejavnosti pri pouku tujega jezika V: Čok et al.: Učenje in 

poučevanje tujega jezika: Smernice za učitelje v drugem triletju osnovne šole. 

Ljubljana: Pedagoška Fakulteta, str. 182-186. 

11. ČOK, L. in KOGOJ, B. (1999). Načela in cilji pouka tujega jezika na razredni 

stopnji osnovne šole. V: Čok et al.: Učenje in poučevanje tujega jezika: Smernice za 

učitelje v drugem triletju osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška Fakulteta, str.. 59-64. 

12. DHORITY, L. (1992). Ustvarjalne metode učenja. Ljubljana: Alpha Center. 

13. DORREGO FUNES, L. (1997). Juegos teatrales para la enseñanza del español 

como segunda lengua. V: Las actividades lúdicas en la enseñanza de E/LE. Carabela, 

Segunda etapa. Madrid: SGEL, str.. 91-110. 

14. ELLIS, R. (1999). Learning a second language through interaction. Amsterdam, 

Philadelphia : J. Benjamins, cop. 

94



15. EGUSKIZA GARAI, M. J. in DEL AMO, I. (2000). El desarrollo de la expresión 

oral en el aula de E/LE: Tipología de actividades dirigidas a niños y niñas. V: El 


SGEL, str.. 87-110. 

16. ERMENC, S., K. (2001). Koncepti kakovostnega znanja modernega jezika 

v teoriji ter v slovenskih osnovnošolskih in gimnazijskih učnih načrtih. Sodobna 

pedagogika, letn. 52, št. 1, str. 186 - 205. 

17. FERNÁNDEZ, S. (1997). Aprender como juego. Juegos para aprender español. V: 

Las actividades lúdicas en la enseñanza de E/LE. Carabela, Segunda etapa. Madrid: 

SGEL, str. 7-22. 

18. GARCÍA NARANJO, J. (2000). Actividades para desarrollar la expresión oral en el 

aula de E/LE. V: El desarrollo de la expresión oral en el aula E/LE. Carabela, Segunda 

Etapa. Madrid: SGEL, str. 111-132. 

19. GIOVANNINI, A., MARTÍN PERIS, E., RODRÍGUEZ, M. in SIMÓN, T. (2000). 

Profesor en Acción 1. (2.izdaja). Madrid: Edelsa Grupo Didascalia, S. A. 

20. GIOVANNINI, A., MARTÍN PERIS, E., RODRÍGUEZ, M. in SIMÓN, T. (2000a). 

Profesor en Acción 2. (2.izdaja). Madrid: Edelsa Grupo Didascalia, S. A. 

21. GVARDJANČIČ, A., MARGUČ, D. in SKELA, J. (1997). Angleški jezik 1: 

Touchstone 1: učbenik. Maribor: Založba Obzorja. 

22. HUTCHINSON, T. (1999). Project 2: Student's book. Oxford: Oxford University 

Press, 9ta izdaja. 

23. HUTCHINSON, T. (2001). Project 4: Student's book. Oxford: Oxford University 

Press, 9ta izdaja. 

24. INSTITUTO CERVANTES. (1994). La enseñanza del español como lengua 

extranjera. Plan Curricular del Instituto Cervantes, Alcalá de Henares: Instituto 

Cervantes. 

25. JONES, K. (1992). Simulations in language teaching. Cambridge: Cambridge 

University Press. 

26. KRASHEN, S. (1985). Second language acquisition and second language learning. 

Oxford: Pergamon Press. 

27. LADOUSSE, G. P. (1987). Role play. Oxford: Oxford University Press. 

28. LINDSTROMBER, S. (ed.). (2001). 110 Actividades para la clase de idiomas. 

Madrid: Cambridge University Press. 

29. LITTLEWOOD, W. (1992). Communicative language teaching. Cambridge: 

Cambridge University Press. 

95



30. MALEY, A. in DUFF, A. (1998). Drama techniques in language teaching: A 

resource book of communication activities for language teachers. Cambridge: 


31. MARENTIČ POŽARNIK, B. (1987). Nova pota v izobraževanju učiteljev. 

Ljubljana: DZS. 

32. MARENTIČ POŽARNIK, B. (1995). Pomen operativnega oblikovanja vzgojnoizobraževalnih 

smotrov. V: Blažič, M. (ur.). Izbrana poglavja iz didaktike. Novo mesto: 

Pedagoška obzorja. 

33. MARENTIČ POŽARNIK, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. 

34. MARÍN ARRESE, F. in MORALES GÁLVEZ, R. (2000). Los Trotamundos 1: 

Curso de español para niños y niñas. Madrid: Edelsa. 

35. NUNAN, D. (1989). El diseño de tareas para la clase comunicativa. Cambridge: 


36. OMAGGIO, C. A. (1979). Language in education, theory and practice: Games and 

simulations in the foreign language classroom. Arlington, Virginia: Center for applied 

linguistics. 

37. PINILLA GÓMEZ, R. (2000). El desarrollo de las estrategias de comunicación en 

los procesos de epresión oral: un recurso para los estudiantes de E/LE. V: El desarrollo 

de la expresión oral en el aula E/LE. Carabela, Segunda Etapa. Madrid: SGEL, str. 

53-67. 

38. PINILLA GÓMEZ, R. (2004). La expresión oral. V: Sánchez Lobato, J. in 

Santos Gargallo, I.: Vademécum para la formación de profesores, Madrid: SGEL, str. 

879-897. 

39. RIVERS, W. M. (1994). Interactive language teaching. Cambridge: Cambridge 

University Press. 

40. RUPNIK VEC, T. (1998). Igranje vlog in simulacije. Vzgoja in izobraževanje, št. 3, 

str. 47-49. 

41. RUPNIK VEC, T. (2001). Igra vlog in simulacija. Zbornik povzetkov 2. 

mednarodnega znanstvenega posveta: Didaktični in metodični vidiki prenove in razvoja 

izobraževanja. Maribor: Pedagoška Fakulteta. 

42. SADOW, A. S. (1982). Idea Bank: Creative activities for the language class. 

Rowley, Massachusetts: Newbury House Publishers, Inc. 

43. SKELA, J. (1999). Jezikovne sposobnosti in spretnosti: Ustno sporočanje. V: Čok et 

al.: Učenje in poučevanje tujega jezika: Smernice za učitelje v drugem triletju osnovne 

šole. Ljubljana: Pedagoška Fakulteta, str. 99-114. 

96



44. SKELA, J. (1999a). Medkulturne razsežnosti učenja in poučevanja tujega jezika. V: 

Čok et al.: Učenje in poučevanje tujega jezika: Smernice za učitelje v drugem triletju 

osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška Fakulteta, str. 54-58. 

45. ŠIFRAR KALAN, M. (2007). Las dificultades lingüísticas y afectivas de 

la expresión oral en la clase y en la vida real (v elektronski obliki). V: Las destrezas 

orales en la ensenanza del espanol L2-LE. Universidad de la Rioja. Logroño: ASELE, 

str. 981-996. 

46. TOMIĆ, A. (2000). Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Center za pedagoško 

izobraževanje Filozofske fakultete. 

47. TOMIĆ, A. (2002). Spremljanje pouka. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 

48. VAN MENTS, M. (1994). The effective use of role play: A handbook for teachers 

& trainers. London: Kogan Page. 

49. VÁZQUEZ, G. (2000). La destreza oral. Madrid: Edelsa. 

50. ZABUKOVEC, V. (1998). Merjenje razredne klime : priročnik za učitelje. 

Ljubljana: Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva. 

INTERNETNI VIRI 

51. ALFONSO RAMOS, R. E. (2003). Aprender un idioma: motivación y voluntad. 

(www.umcc.cu/pe/educacion%20univ%202003/Aprender%20un%20idioma%20- 

%20motivación%20y%20voluntad.doc, pridobljeno 13. 11. 2007). 

52. BAÑUELOS GARCÍA, C. Reseña del libro Speaking. (2007). 

(http://idiomas.tij.uabc.mx/revistadom/reseñas%20de 

%20libros/Carolina_reseñallibro_espanol.doc , 8. 11. 2007). 

53. BATISTIČ ZOREC, M. (2002). Psihološki vidiki otrokove igre. 

(http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/1-rp-t4-igra.doc, pridobljeno 11. 11. 2007). 

54. CONSEJO DE EUROPA. (2002). Marco común europeo de referencia para las 

lenguas: aprendizaje, enseñanza, evaluación (prevod v španščino Inštituta Cervantes) 

(http://cvc.cervantes.es/obref/marco, pridobljeno 12. 4. 2007). 

55. COUNCIL OF EUROPE. (1996). Common European Framework of Reference for 

Languages: Learning, Teaching, Assessment 

(http://www.coe.int/t/dg4/linguistic/Source/Framework_EN.pdf, pridobljeno 23. 11. 

2007). 

56. GIMÉNEZ, P. (2007). Los Juegos de Rol: Hacia una propuesta pedagógica. 

(http://dreamers.com/defensadelrol/articulos/propuesta.htm, pridobljeno 20. 9. 2007). 

57. LOS JUEGOS DE ROL. (2007). La web del estudiante. Ministerio de educación y 

ciencia. 

97



(http://w3.cnice.mec.es/recursos2/estudiantes/jovenes/op_11.htm, pridobljeno 14. 5. 

2007). 

58. MIJANGOS ROBLES, A. D. C. (2007). Métodos de Enseñanza. 

(http://www.monografias.com/trabajos15/metodos-ensenanza/metodosensenanza.shtml, 

pridobljeno 20. 9. 2007). 

59. UČNI NAČRT ZA ANGLEŠČINO. (1998). Gimnazija. Ministrstvo za šolstvo in 

šport. 

(http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2006/programi/gimnazija/gimnazija/ang.ht 

ml, pridobljeno 10. 4. 2007). 

60. UČNI NAČRT ZA ANGLEŠČINO. (2004). Program osnovnošolskega 

izobraževanja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport; Zavod RS za šolstvo. 

(http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predm 

eti_obvezni/Anglescina_obvezni.pdf, pridobljeno 13. 4. 2007). 

61. UČNI NAČRT ZA FRANCOŠČINO. (1998). Gimnazija. Ministrstvo za šolstvo in 

šport. 

(http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2006/programi/gimnazija/gimnazija/francos 

cina.htm, pridobljeno 19. 9. 2007). 

62. UČNI NAČRT ZA ITALIJANŠČINO. (1998). Gimnazija. Ministrstvo za šolstvo in 

šport. 

(http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2006/programi/gimnazija/gim_itl_jez/ital_2 

jezik.html, pridobljeno 19. 9. 2007). 

63. UČNI NAČRT ZA NEMŠČINO. (1998). Gimnazija. Ministrstvo za šolstvo in šport. 

(http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2006/programi/gimnazija/gimnazija/nem.ht 

ml, pridobljeno 13. 4. 2007). 

64. UČNI NAČRT ZA ŠPANŠČINO. (1998). Gimnazija. Ministrstvo za šolstvo in 

šport. 

(http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2006/programi/gimnazija/gimnazija/spansci 

na_nova.htm, pridobljeno 12. 4. 2007). 

65. UČNI NAČRT ZA ŠPANŠČINO. (2004). Program osnovnošolskega izobraževanja. 

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport; Zavod RS za šolstvo. 

(http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predm 

eti_izbirni/Spanscina_izbirni.pdf, pridobljeno 12. 4. 2007). 

98



11. PRILOGA 

ANKETNI VPRAŠALNIK: Igra vlog pri pouku tujega jezika 

1. Kateri tuji jezik poučujete (Če poučujete več tujih jezikov, označite vse, ki jih 

poučujete.) 

a) španščino 

b) angleščino 

c) nemščino 

d) italijanščino 

e) francoščino 

f) drugo:_________________ 

2. Vrsta šole, kjer poučujete tuji jezik: (Če poučujete na osnovni in na srednji šoli, 

označite oboje.) 

a) v osnovni šoli 

b) v srednji šoli 

3. V katerih razredih oz. letnikih poučujete 

______________________________________________________________________ 

4. Koliko let že poučujete tuji jezik 

a) 3 leta ali manj 

b) od 3 – 15 let 

c) več kot 15 let 

5. Ali menite, da ste z igro vlog dobro seznanjeni 

a) ne, nisem 

b) menim, da sem le delno seznanjen/a 

c) da, dobro sem seznanjen/a 

6. Kje ste se s tehniko igre vlog najbolje seznanili Označite ali navedite samo en 

odgovor. 

a) v šoli in na fakulteti 

b) v okviru poučevanja na šoli 

c) drugje: ___________________________________________________________ 

7. Kako pogosto igro vlog ponavadi uporabljate pri pouku tujega jezika 

a) je ne uporabljam ali skoraj ne uporabljam 

b) uporabljam jo včasih 

c) uporabljam jo večkrat na leto ali pogosto 

8. Iz kakšnih razlogov uporabljate igro vlog, če jo Označite 2 najpogostejša 

odgovora. 

a) ker je v učbeniku 

b) ker mi je všeč 

c) ker imam z njo pozitivne izkušnje pri pouku 

d) ker popestri pouk 

99



e) ker spodbuja učence, da govorijo tuji jezik 

f) ostalo 

_____________________________________________________________ 

9. Zakaj igre vlog ne uporabljate Navedite 2 najpogostejša razloga. 

______________________________________________________________________ 

______________________________________________________________________ 

______________________________________________________________________ 

10. V kolikšni meri ponavadi igra vlog doseže cilje, ki si ste jih z njo zastavili, ko jo 

uporabite pri pouku tujega jezika 

a) jih skoraj ne doseže 

b) doseže le določene cilje 

c) cilje doseže v veliki meri 

11. Kaj menite o ustreznosti igre vlog pri pouku tujega jezika 

a) menim, da ni ustrezna 

b) delno je ustrezna 

c) zelo je ustrezna 

12. Utemeljite odgovor. 

___________________________________________________________________ 

___________________________________________________________________ 

13. Ocenite, kako pomembna se Vam zdi spretnost govorjenja pri pouku tujega 

jezika v primerjavi z ostalimi spretnostmi: poslušanje, branje, pisanje v tujem 

jeziku. 

a) delno pomembna 

b) zelo pomembna 

14. Po Vaši presoji ocenite, v kolikšni meri so naštete dejavnosti ustnega 

sporočanja učinkovite pri pouku tujega jezika: 1- ni učinkovita, 2- učinkovita je v 

majhni meri, 3- delno je učinkovita, 4- zelo je učinkovita 

a) dialog ali pogovor s sošolcem 1 2 3 4 

b) predstavitev določene teme 1 2 3 4 

c) intervju ali anketa 1 2 3 4 

d) debata 1 2 3 4 

e) igra vlog, simulacije 1 2 3 4 

f) igralne aktivnosti 1 2 3 4 

15. Na kateri stopnji znanja tujega jezika učencev začnete uporabljati igro vlog 

Označite samo en odgovor. 

a) že pri začetnikih (do 1 leta učenja jezika) 

b) učenci se morajo učiti jezik vsaj 1-2 leti 

c) učenci se morajo učiti jezik vsaj 3 leta ali več 

100



16. Pri koliko starih učencih menite, da je smiselna uporaba igre vlog pri tujem 

jeziku 

a) od 6.leta starosti naprej 

b) od 11. leta naprej 

c) od 15. leta naprej 

17. Kako menite, da učenci sprejemajo igro vlog pri pouku tujega jezika 

a) ni jim všeč 

b) všeč jim je le delno 

c) zelo jim je všeč 

18. Označite, v kakšni obliki največkrat izvedete/sestavite igro vlog Označite 

samo en odgovor. 

a) učenci dobijo navodila in pričnejo z igranjem vlog 

b) najprej učence uvedem v igranje vlog z uvodnimi aktivnostmi, ki se nanašajo na 

temo igre vlog in potem zaigrajo vloge 

c) najprej učence uvedem v igranje vlog z uvodnimi aktivnostmi, potem sledi 

igranje vlog, na koncu pa še analiza in evalvacija dogajanja 

19. Cilji igre vlog pri pouku tujega jezika so: 

Ocenite, kako pomembni se Vam zdijo naslednji cilji; 1- nepomemben, 5- 

izredno pomemben cilj igre vlog. 

a) usvajanje besedišča 1 2 3 4 5 

b) razvijanje empatije, strpnosti in razumevanja drugače mislečih 1 2 3 4 5 

c) razvijanje tekočnosti govora 1 2 3 4 5 

d) spreminjanje stališč 1 2 3 4 5 

e) vadenje komunikacijskih spretnosti 1 2 3 4 5 

f) aktivna vloga učencev pri pouku, tudi bolj sramežljivih 1 2 3 4 5 

g) možnost uporabe jezika v avtentičnih, vsakdanjih situacijah 1 2 3 4 5 

h) ustvarjanje pozitivne klime v razredu 1 2 3 4 5 

101



IZJAVA O AVTORSTVU 

Spodaj podpisana Maja Cimerman izjavljam, da sem diplomsko delo z naslovom Igra 

vlog pri pouku tujega jezika izdelala sama in z navedenimi pripomočki ter da so vsa 

mesta v besedilu, ki druga dela navajajo dobesedno ali jih smiselno povzemajo, jasno 

označena kot prevzeta mesta z navedbo vira. 

Ljubljana, 2008 

MAJA CIMERMAN 

102

igra vlog pri pouku tujega jezika - Oddelek za pedagogiko in ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?