diplomsko delo starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu - Oddelek za ...

UNIVERZA V LUBLJANIFILOZOFSKA FAKULTETAODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKODIPLOMSKO DELOSTARŠI KOT SOUSTVARJALCI ŽIVLJENJA VVRTCULJUBLJANA, 2006PAVLA BRILEJ

UNIVERZA V LUBLJANIFILOZOFSKA FAKULTETAODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKODIPLOMSKO DELOSTARŠI KOT SOUSTVARJALCI ŽIVLJENJA VVRTCUŠtudijski program:Pedagogika – pedagoška smerMentor:Izr. prof. dr. Robi KrofličPAVLA BRILEJLjubljana, 2006

Pavla BrilejDiplomsko deloZAHVALAMojima dragima hčerkama Kristini in Simoni za strpnost, pomoč in vzpodbudo.Sošolkam dodiplomskega študija za skupno delo in doživljanje vsega lepega.Vsem prijateljem, ki so verjeli vame in mi nesebično želeli, da dosežem cilj.Iskreno hvala mentorju dr. Robiju Krofliču za strokovno vodenje pri diplomskemdelu.In hvala vsem staršem, ki so v letih moje prakse želeli več za svoje otroke, ki sobili skupaj z mano pripravljeni raziskovati in sooblikovati življenje v vrtcu.2

Pavla BrilejDiplomsko deloPovzetek: Kurikularne spremembe, ki so zajele v devetdesetih letih dvajsetega stoletja celoten šolski sistem,so bile odziv na družbene razmere ter odsev sprememb v strokovnih pogledih in znanstvenih paradigmah.Poleg novih pristopov v vzgojno-izobraževalnem procesu, se pojavi tudi nova paradigma v sodelovanju sstarši. Med starši in vrtcem naj bi se vzpostavil koncept partnerstva in participacije. Po mnenju Maleševe(LepičnikVodopivec 2006) je to tisti odnos med vzgojitelji in starši, v katerem si vzgojitelj in staršienakopravno delijo informacije, cilje obveznosti, vezane na vzgojno-izobraževalno delo, v katerem imajooboji aktivno vlogo pri vzpodbujanju otrokovega razvoja, v katerem so oboji odgovorni za otrokov razvoj inv katerem imajo vsi pravice in dolžnosti. To naj bi se udejanjalo, kot je zapisano v Beli knjigi v poglavjuSodelovanje s starši, z ustreznejšim in dostopnejšim obveščanjem, večjo raznovrstnostjo v ponudbiprogramov in z izboljšanjem neposrednega sodelovanja med vrtcem in starši. V raziskavi smo želelievalvirati, kako se načelo sodelovanja s starši udejanja v vsakdanji praksi in pridobiti primere dobre prakse.Zanimalo nas je, kako starši ocenjujejo možnost vplivanja na življenje vrtca in kako pogosto izražajomnenja, predloge, pripombe. Podatke smo dobili s vprašalnikom odprtega tipa, ki je bil identičen tako zastarše kot za vzgojitelje. Zanimalo nas je, kaj ima vpliv na kvalitetno sodelovanje, ali so to delovne izkušnjevzgojiteljic, njihova izobrazba ali osebnostne lastnosti povezane s sposobnostjo komuniciranja. Rezultati sopokazali, da vzgojiteljice z več delovne dobe organizirajo oziroma vzpostavljajo več formalnih inneformalnih oblik sodelovanja s starši in da starši v teh skupinah bolje ocenjujejo svoj vpliv na življenje vvrtcu. Starši si želijo individualnih oblik sodelovanja, kjer dobijo čim več informacij o svojem otroku, zatopridobivajo na pomenu vsakodnevni kontakti s starši in govorilne ure. Dialog, ki poteka v takšni situaciji, najbo obojestransko empatično komuniciranje, ko udeleženca medsebojno vplivata drug na drugega. Gre zaobojestransko aktivnost, prilagodljivost in prožnost v odnosu. Od vzgojitelja se pričakuje, da bo deloval vvsaki situaciji strokovno korektno in konsistentno v okviru načel, pri čemer je izpostavljena paradigmapojmovanja otroka, kakovosti načrtovanja in izvedbe kurikula.Ključne besede: družina, otroštvo, vrtec, koncept partnerstva in participacije, avtonomija.Abstract: the curriculum changes, where the whole schoolsystem was taken in the 90-th of the 20-th century,were a response to social circumstances in expert views and in scienece paradigms. Beside some newapproaches in the education process, a new paradigm is there – that is cooperation with parents. A concept ofpartnership and participacion shold be restored among the parents and kindergarten. Maleš (LepičnikVodopivec 2006) said that this is that kind of relationship between educators and parents, in which both havean active role at the encouraging a child's progress, both, a parent and an educator are responsible for hisprogress and also both have their rights and their duties. This could happen as it is written in »Bela knjiga« inthe chapter cooperation with parents, with more suitable and accesible informing, bigger variety in the offerof programmes and with improving a direct cooperation among kindergarten and parents. We want toevaluate in the research, how does a principle of cooperation with parents work in every day's practice and toget the examples of a good practice. We were interested in, how do the parents value the choice that they canaffect on the life in kindergarten an how often do they express their thoughts, suggestions and remarks.We've got the data with a questionnaire (an open one), which was identical to parents and educators. Wewere interested in affection of quality cooperation, whether are these working experiences of the educators,their education or personality connected with a communication talent. The results have showed, that theeducators with more experiences organize more formal and informal patterns of cooperation with parents andthat the parents in those groups form better their affect on the life in kindergarten. The parents wantindividual patterns of coperation, where do they get more information about their children. That's why everyday's contacts with parents and special consulting hours with them are important more and more. Let it be adialogne in such situation a mutual emphatic communication, where the participants affect on eachother. It isa mutual activity, adaptability and flexibility in the relationship. It is expected from the educator that in eachsituation he will act as an expert, correct, constinent, by using the principles, where the paradigm of childerncomprehension is exposed, the quality of planning and the realization of cirriculim.Key words: family, childhood, kindergarten, the concept of partnership, autonomy.3

Pavla BrilejDiplomsko delo1 UVOD ................................................................................................................................72 TEORETIČNI DEL .......................................................................................................102.1 DRUŽINA IN NJEN POMEN ZA OTROKOV RAZVOJ......................................102.1.1 Družina in občutje otroštva skozi čas...............................................................102.1.1.1 Tradicionalna družina.............................................................................. 112.1.1.2 Moderna družina...................................................................................... 112.1.1.3 Sodobna družina ...................................................................................... 122.1.2 Strukturne spremembe družin...........................................................................132.1.2.1 Nuklearna družina ................................................................................... 132.1.2.2 Vertikalno ali horizontalno razširjene družine ........................................ 132.1.2.3 Monogamna patriarhalna družina............................................................ 142.1.2.4 Družina dvajsetega stoletja...................................................................... 142.1.2.5 Samohranilske družine ............................................................................ 152.1.3 Družina in njena družbena pogojenost .............................................................152.1.3.1 Nadzorovanje družine s strani družbe ..................................................... 162.1.4 Nadzor vladajočih institucij nad družino..........................................................172.1.4.1 Šola kot sistem nadzora ........................................................................... 172.1.5 Družina danes ...................................................................................................182.1.5.1 Družina danes in institucije ..................................................................... 192.1.5.2 Funkcije družine ...................................................................................... 192.1.6 Zadovoljevanje potreb v družini.......................................................................202.1.6.1 Koncept etike skrbi.................................................................................. 212.1.6.2 Pravica do resničnosti.............................................................................. 222.2 POJMOVANJE OTROŠTVA ..................................................................................222.2.1 Pogled skozi zgodovino....................................................................................222.2.1.1 Pogled antičnih filozofov na otroštvo...................................................... 222.2.1.2 Pogled na otroštvo v srednjem veku........................................................ 232.2.1.3 Pogled na otroštvo v sedemnajstem in osemnajstem stoletju.................. 232.2.1.4 Pogled na otroštvo v dvajsetem stoletju .................................................. 242.2.2 Teoretske smeri, ki osvetljujejo današnje vzgojno delovanje ..........................252.2.2.1 Funkcionalistični model .......................................................................... 252.2.2.2 Fenomenološki oziroma humanistični model.......................................... 262.2.3 Ekološko teoretska smer...................................................................................262.2.4 Podrobnejša predstavitev ravni okoljskih sistemov ekološke teorije ...............272.2.5 Novi teoretični pristopi k razumevanju otrokovih potreb ................................292.2.5.1 Razvoj avtonomnosti ............................................................................... 302.2.5.2 Kholbergov model razvoja avtonomnosti................................................ 302.2.5.3 Rawlsova teorija pravičnosti ................................................................... 302.3 POMEN VRTCA ZA DRUŽINO ............................................................................322.3.1 Od varstvene vloge do koncepta možnosti dopolnjevanja družinske vzgoje ...322.3.1.1 Vrtci konec devetnajstega stoletja in v začetku dvajsetega stoletja innjihova vloga ........................................................................................................... 322.3.1.2 Vrtci v šestdesetih in sedemdesetih letih in njihov namen..................... 322.3.1.3 Vrtci v osemdesetih letih in njihov namen .............................................. 332.3.1.4 Vrtci danes............................................................................................... 332.3.2 Vrtec in družina kot dopolnjujoča sistema vzgoje predšolskega otroka ..........342.3.2.1 Razlike med vzgojo v družini in vzgojo v vrtcu...................................... 362.3.2.2 Avtoriteta in transfer................................................................................ 364

Pavla BrilejDiplomsko delo2.4 KURIKULARNE SPREMEMBE V SODELOVANJU S STARŠI ........................372.4.1 Cilji Kurikuluma za vrtce .................................................................................382.4.2 Kodeks o etičnem ravnanju v vrtcu v odnosu do staršev .................................422.4.2.1 Pravica do zaščite .................................................................................... 432.5 NOVA PARADIGMA V SODELOVANJU MED STARŠI IN VRTCEM ...........442.5.1 Starši kot soustvarjalci življenja v vrtcu...........................................................442.5.2 Etika udeleženosti.............................................................................................462.5.3 Perspektiva moči ..............................................................................................472.5.4 Leksikon moči po Saleebeyevem konceptu......................................................472.5.4.1 Krepitev moči .......................................................................................... 472.5.4.2 Včlanjenost oziroma vključenost............................................................. 482.5.4.3 Okrevanje ................................................................................................ 482.5.4.4 Dialog in sodelovanje .............................................................................. 482.5.4.5 Odpoved dvomu ...................................................................................... 492.5.5 Koncept partnerstva in participacije.................................................................492.5.5.1 Vpliv staršev na vrtec kot institucijo ....................................................... 492.5.5.2 Partnerstvo in participacija ...................................................................... 502.5.6 Formalne in neformalne oblike sodelovanja med starši in vrtcem...................512.5.6.1 Oblike komuniciranja med vrtcem in starši............................................. 512.6 KOMUNIKACIJA KOT OSNOVA SODELOVANJA IN SOOBLIKOVANJAŽIVLJENJA V VRTCU .......................................................................................................522.6.1 Medsebojna dinamika v komuniciranju ...........................................................552.6.1.1 Reflektirajoča komunikacija.................................................................... 562.6.2 Sodelovanje s starši otrok s posebnimi potrebami ...........................................562.6.2.1 Inkluzija otrok s posebnimi potrebami .................................................... 572.6.2.2 Skrb za otroka s posebnimi potrebami prevzemajo tudi strokovnjaki..... 582.6.3 Pogovor s starši otroka s posebnimi potrebami................................................582.7 VPRAŠANJE AVTONOMIJE VRTCA IN DRUŽINE ..........................................592.7.1.1 Etična, politična in pedagoška razsežnost avtonomije ............................ 592.7.1.2 Meje strokovne avtonomije ..................................................................... 602.7.1.3 Ob koncu teoretičnega dela ..................................................................... 613 EMPIRIČNI DEL...........................................................................................................623.1 OPREDELITEV PROBLEMA ................................................................................623.2 NAMEN RAZISKAVE............................................................................................633.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA...........................................................................643.4 HIPOTEZE ...............................................................................................................653.5 METODOLOGIJA DELA .......................................................................................653.6 RAZISKOVALNI VZOREC ...................................................................................673.7 OPIS POSTOPKA IN INSTRUMENTA ZA ZBIRANJE PODATKOV TERPOTEK RAZISKOVALNEGA DELA................................................................................684 UGOTOVITVE IN INTERPRETACIJA.....................................................................704.1 Ali stopnja izobrazbe vzgojiteljice vpliva na oblike sodelovanja med njo instarši?…………………………………………………………………………………...704.1.1 Rezultati in interpretacija po stratifikacijskih vzorcih.....................................704.2 Vsebine in osnovni namen sodelovanja med starši invzgojiteljicami/pomočnicami vzgojiteljic ............................................................................724.2.1 Razmerje med formalnimi in neformalnimi oblikami sodelovanja terdelovno dobo vzgojiteljice ...............................................................................................724.2.2 Vsebinska pestrost sodelovanja........................................................................745

Pavla BrilejDiplomsko delo4.2.3 Osnovni namen sodelovanja glede na vsebine .................................................754.2.3.1 Formalne oblike sodelovanja................................................................... 754.2.3.2 Neformalne oblike sodelovanja............................................................... 774.2.4 Negativni primeri sodelovanja med starši in vzgojiteljico ...............................774.3 Na kaj naj bo vzgojiteljica/pomočnica vzgojiteljice še posebej pozorna vkomunikaciji s starši? ...........................................................................................................784.4 Katere osebnostne lastnosti (znanja, sposobnosti, spretnosti…) vzgojiteljice sopo mnenju staršev in vzgojiteljic samih najpomembnejše za dobro komunikacijo sstarši? …………………………………………………………………………………..804.4.1 Katere so tiste osebnostne lastnosti vzgojiteljice, ki jih ocenjujejo starši kotnajpomembnejše za dobro komunikacijo s starši? ...........................................................804.4.2 Katere so tiste osebnostne lastnosti vzgojiteljice, ki jih ocenjujejovzgojiteljice kot najpomembnejše za dobro komunikacijo s starši?.................................814.5 Odzivanje vzgojiteljic na pripombe, pobude, ideje staršev ter pogostost izražanjale teh s strani staršev.............................................................................................................824.6 Kako ocenjujejo starši svoj vpliv na oblikovanje življenja v vrtcu (upoštevanjemnenja, predlogov, možnosti sodelovanj v oddelku, vpliv na organizacijo…) in kako tavpliv ocenjujeta vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice?...................................................854.7 Namen sodelovanja med vzgojiteljico/pomočnico vzgojiteljice in starši ................884.8 SKLEPNI DEL.........................................................................................................905 ZAKLJUČEK .................................................................................................................936 LITERATURA ...............................................................................................................987 PRILOGE......................................................................................................................1026

Pavla BrilejDiplomsko delo1 UVODV svoji dolgoletni praksi v vzgojno-izobraževalnem delu v predšolski vzgoji, se mi je vesčas potrjevalo, da je bilo delo v skupini dosti bolj kvalitetno, tako v vzgojnem kotizvedbenem smislu, če je bil vzpostavljen poglobljen stik med mano in starši. Če je biloveč sodelovanja, več pogovorov, če je bila med nami odprtost in sproščenost. V času, ko jevzgojno delo narekoval Vzgojni načrt (1979), ni bila izpostavljena potreba popoglobljenih, neformalnih oblikah sodelovanja med starši in vrtcem. Tudi danes so zdelovnimi načrti vrtcev predpisane le formalne oblike sodelovanja, medtem ko neformalneoblike sodelovanja med starši in vzgojiteljicami načrtujejo same vzgojiteljice, so pa delkurikularnih usmeritev. Izmenjava medsebojnih izkušenj je pokazala, da so vsebine tehsodelovanj zelo različne. Različna pa je tudi poglobljenost v izvedbi, odnosih,medsebojnem vplivu. Postavilo se mi je vprašanje, kateri so tisti dejavniki, ki naredijoneko sodelovanje uspešno, kaj starši od vrtca pravzaprav pričakujejo in si želijo innenazadnje, kako vpliva odnos starš – vzgojitelj na otroka.Ko sem prebrala knjigo Šola in vrtec skozi ogledalo časa (Dolar Bahovec, Bregar Golobič2004), me je še posebej pritegnilo poglavje Soustvarjanje življenja v vrtcu. Začutila sem,da bi s proučevanjem te teme lahko dobila globlji vpogled, na čem zasnovati kvalitetnokomunikacijo med starši in vzgojitelji, kakšne so potrebe staršev in kakšen je namensodelovanja. Ob pridobivanju novih znanj se mi je postavilo vprašanje, v koliki meri jekurikularna usmeritev glede sodelovanja, ki predvideva novo paradigmo uveljavljanjapravic udeležencev vzgojnega procesa, v našem prostoru res zaživela. Z raziskovalnonalogo sem želela dobiti vpogled, kakšne možnosti vplivanja nudimo staršem v našemvrtcu, kar naj bi služilo za izboljšavo kakovosti vrtca kot celote.Možnosti za uspešen razvoj sodelovanja med vrtcem in družino je zelo veliko. Pogosto jedobro sodelovanje odvisno od spretnosti obeh sodelujočih partnerjev, sposobnosti innaravnanosti vodstva vrtca in strokovnih timov. Uspeh je možno v večji meri pričakovati,če sta oba partnerja odprta za sodelovanje in zainteresirana za dvig kakovosti, za uvajanjenovosti, uvajanje demokratičnosti na vseh področjih sodelovanja, za pravno zagotavljanjenorm glede pravic in dolžnosti otrok in drugih udeležencev v vzgojnem procesu.7

Pavla BrilejDiplomsko deloDružina in vrtec sta sistema, ki se ukvarjata z oblikovanjem otrokove celovite osebnosti vprocesu primarne socializacije. Oba sistema sta v medsebojni interakciji in komunikaciji,ki potekata različno intenzivno in na različnih ravneh, razpeta sta med preteklostjo,sedanjostjo in prihodnostjo. Glede na to, da se vzgojne in izobraževalne naloge družine invrtca močno prepletajo in povezujejo, je širši in temeljit pogled v oblike in možnostisodelovanja med družino in vrtcem smiseln, pomembnost tega pa se izkazuje zuresničevanjem osnovnega pedagoškega načela, ki pravi, »da je moč vzgojnoizobraževalnegaučinka povezana s sposobnostjo usklajevanja vzgojnih dejavnikov«(Kroflič 1997b, str. 75).Soustvarjanje življenja v vrtcu, ki zajema udeležbo staršev, otrok, vzgojnega osebja,vodstvo vrtca in vseh zaposlenih v vrtcu, je nova oblika sodelovanja, ki hkrati dajemožnost odločanja in sprejemanja odgovornosti. To je nova naloga tega tisočletja, ki se jemoramo še naučiti. Naučimo pa se je lahko, če nove veščine preizkušamo, vadimo dialogin sodelujemo, skratka, ustvarjamo nov način komunikacije (Čačinovič Vogrinčič 2004).Lahko bi rekli, da ta naloga vsebuje načine sodelovanja, ki bi jih naj z novim pristopomprivzgajali že otrokom in sicer zahteva od udeležencev tiste osebnostne potenciale, kiomogočajo vzpostavitev pozitivnega odnosa, iskanje skupnih interesov, ohranjanjeavtonomnosti in sprejemanje odgovornosti.S poudarjanjem pomena sodelovanja med starši in vzgojitelji so se v našem prostoru začelaprizadevanja po vzpostavitvi partnerskih odnosov med njimi. Partnerstvo je po mnenjuMaleševe tisti odnos med vzgojitelji in starši, »v katerem si oboji enakopravno delijoinformacije, cilje in obveznosti, vezane na vzgojno-izobraževalno delo, v katerem imajooboji aktivno vlogo pri vzpodbujanju otrokovega razvoja, v katerem so oboji odgovorni zaotrokov razvoj in v katerem imajo oboji pravice in dolžnosti.« (Lepičnik Vodopivec 2006,str. 17). Partnerski odnos daje več pravic in hkrati več odgovornosti. Nekateri starši ga neželijo vzpostaviti, prav tako nekatere vzgojiteljice ne zmorejo vzpostaviti partnerski odnoss starši. Na osnovi pedagoških izkušenj menim, da sodelovanja, ki zahtevajo velikoosebnega vključevanja vzgojiteljev in vnašanje inovativnih prijemov, pri nas še nisozaživela v polni meri. V naši sredini srečam nekaj dobrih primerov neformalnega srečanja,ne bi pa mogla reči, da že obvladamo takšno komunikacijo s starši, ki bi omogočalapartnerski odnos - ob upoštevanju avtonomije, pri čemer bi bili starši aktivni udeleženci in8

Pavla BrilejDiplomsko delooblikovalci življenja v vrtcu na vseh treh ravneh vključevanja (formalni, neformalni in prinačrtovanju vzgojnega procesa).V empiričnem delu sem želela raziskati, v koliki meri se v našem vrtcu upošteva konceptpartnerstva, kakšne so prevladujoče oblike sodelovanja in njihove vsebine, ki jihvzgojiteljice ponudijo staršem. Ali to sodelovanje nudi možnost sooblikovanja življenja vvrtcu? Kako ocenjujejo to možnost starši?V vprašalniku, ki je bil identično zasnovan tako za vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljicter starše, sem želela pridobiti podatek, katere oblike sodelovanja oziroma vsebine, se zdijostaršem in vzgojiteljicam kot primeri dobre prakse, ki zadovoljujejo njihove potrebe,potrebe otrok in vzgojnega procesa zasnovanega na kurikularnih temeljih. Na čem najtemelji komunikacija med starši in vzgojiteljicami? Katere so tiste osebnostne lastnosti, kiprispevajo k dobri komunikaciji?Literatura, ki sem jo uporabljala, se v večini primerov nanaša na sodelovanje med šolo instarši, vendar je nova konceptualizacija usmerjena na celotni vzgojno–izobraževalniproces, ki zajema tako vrtce, osnovne šole, srednje šole ter vse druge oblike nadaljnjegaizobraževanja, zato bom v svojih zapisih v primeru, ko se nanašam na konkretnega avtorja,zapisala tako, kot je zapisal avtor, vendar velja tudi za vrtce. Zaradi lažjega zapisa bom zabesedi vzgojiteljica, vzgojitelj uporabljala le moško obliko, torej vzgojitelj.9

Pavla BrilejDiplomsko delo2 TEORETIČNI DEL2.1 DRUŽINA IN NJEN POMEN ZA OTROKOV RAZVOJ2.1.1 Družina in občutje otroštva skozi časVloga družine se je v zgodovini človeške družbe neprestano spreminjala tako po svojempomenu kot tudi po sestavi. Vse spremembe so nastajale kot posledica temeljnihživljenjskih razmer socialne, politične, gospodarske klime in družbe nasploh.Psihozgodovina je tista veja znanosti, ki nam daje globlji vpogled v družinska razmerja.Nekateri avtorji (Aries, deMause) pravijo, da je pojem otroštva umetno proizveden. Arieszagovarja stališče, da se pojem otroštva pojavi šele v novem veku in nadalje še pravi, dase hkrati pojavi tiranski koncept družine, ki uniči simbiotično razmerje med otroki in starši.V ruralnih območjih naše neposredne prakse pa naj bi se ta preobrat zgodil bistvenopozneje – v 20. stoletju (Puhar v Kroflič 2002). Postavlja se nam vprašanje, zakaj je takopomembno poudariti to dejstvo? Kroflič na to vprašanje odgovarja: »Šele percepcija otrokakot bitja, ki se po psihofizičnih značilnostih bistveno razlikuje od odraslega in ki zaraditega potrebuje posebej zanj oblikovane odnose (nego, starševsko skrb in toplino, nadzor indruge socializacijske mehanizme), namreč v pedagogiki odpre novo področjerazmišljanja.« (prav tam, str. 28).Po Ariesu je bil tradicionalen otrok svoboden in že od rojstva naprej obravnavan kotenakopravni član skupnosti (Salecl 1987). »Nasprotno pa deMause ugotavlja, da je bilotrok vselej v zgodovini v ambivalentni poziciji: tretiran je bil hkrati kot dober in slab,angel in hudič. Tako je bil otrok vselej ljubljen in osovražen, nagrajen in kaznovan.« (pravtam, str. 212). Zgodovina otroštva se nikakor ne kaže kot harmonična simbioza med otrokiin starši, »ampak vselej kot travmatična slika zastraševanja, kaznovanja, predvsem pa kotnenehen tok projekcij staršev« (prav tam). Besedi ´otrok´ in ´otroci´ so uporabljali bolj zaoznačevanje statusa in sorodstvenega razmerja, kot pa za označevanje starosti.10

Pavla BrilejDiplomsko delo2.1.1.1 Tradicionalna družinaTradicionalna družina je razumela svoje poslanstvo kot ohranitev premoženja, skupnoopravljanje poklica, vsakdanjo zajemno pomoč. Otrok je zgodaj zapustil starše, vzgojo paje stoletja zagotavljalo vajenstvo, ki je temeljilo na sobivanju otroka z odraslimi. Afektivnefunkcije družina ni imela. Čustvo med zakoncema ali čustvo med starši in otroki ni biloneizogibno za obstoj in ravnovesje družine (Aries 1991).2.1.1.2 Moderna družinaZ nastankom nove dobe in s pojavom razvijajoče se industrializacije se je začela razvijatimoderna družina. Otrok se ni več mešal z odraslimi in se ni več učil življenja vneposrednem stiku s starši, temveč je to vlogo začela prevzemati šola. Razširitev šolanja pavnese v družinsko stvarnost preobrazbo, ki se dotakne tudi občutij. Šola je postalanormalno sredstvo vpeljave v družbo, ki je hkrati omogočala prehod iz otroštva vodraslost. Vzgojo so poslej opravljali katoliški in protestantski reformatorji v cerkvenih,pravnih, državnih službah kot proces moralizacije, ki pa ne bi bila možna brez pristankadružin (prav tam). Namen šole je ostal podoben vajenskemu načinu – poleg tega, da jeodvzela otroke staršem in jih strogo vzgajala v pravilih lepega vedenja in poslušnosti, »…je otroke zaščitila pred svetom, ki jim je ponujal preveč svobode…. S stalnimkaznovanjem in discipliniranjem naj bi otrokom vtepla pokorščino.« (Salecl 1987, str.215).Družina 17. stoletja stoletja se razlikuje od srednjeveške po tem, da je otrok postalneizogibni element vsakdanjega življenja, začeli so se ukvarjati z njegovo vzgojo, njegovonastanitvijo, prihodnostjo. Bila je odprto družabno središče, kot žarišče zelo intenzivnegasocialnega življenja. Socialna zgoščenost pa ni dopuščala izolacije, »...ta družabnost jezaradi pomanjkanja intimnosti dolgo časa ovirala nastanek družinskega občutja.« (Aries1991, str. 481). V 18. stoletju pa se je družina začela oddaljevati od družbe in izrinjatidružbo iz vse širšega prostora zasebnega življenja. Med člani družine se je začelvzpostavljati odprt pogovor, kot pravi Aries, je postala družina »klepetava«. Hišnaorganizacija se je začela ravnati po načelih obrambe pred zunanjim svetom. Razvoj gre vsmeri nuklearne družine, to je skupnost staršev in otrok in je pomemben prostor afektivnihdoživljanj. Družina 20. stoletja se tako osredišči na otroka, vzpostavi se zahteva po vzgoji11

Pavla BrilejDiplomsko deloin šolanju otrok. Starši se zanimajo za študij svojih otrok in jih spremljajo s skrbjo.Potrebno je bilo omejiti število rojenih otrok, da bi bolje skrbeli zanje. Kot pravi Aries, seobčutje družine od 18. stoletja dalje ni veliko spremenilo. Ostalo je tako, kakršnegaopazimo že v podeželskih in mestnih srednjih razredih 18. stoletja. Le širilo se je bolj inbolj v druge družbene sloje (Aries 1991).V socialistični družbi je začela družina izgubljati svoj pomen in sicer je prevladovaloprepričanje, da je družina sicer še potrebna, »da pa je tako rekoč nujno zlo, saj so odnosimed družinskimi člani ´gnili´ in kot taki negacija pravih odnosov med ljudmi v socializmu– zato je družinska vzgoja nezdružljiva s socialističnimi družbenimi odnosi in jo jepotrebno čimprej zamenjati z vzgojo v državnih ustanovah« (Šebart 1994, str. 495). Prinas se težnja po odpravi družine k sreči ni uveljavila, zato pa je družinska vzgoja postalapodaljšana roka državljanske vzgoje.2.1.1.3 Sodobna družinaZa družino današnjega časa je značilno, da se ob klasični jedrni družini uveljavljajo mnogedružinske oblike, kot so enostarševske, reorganizirane, razširjene… Družina izgubljapomen ekonomske skupnosti in vse bolj postaja socialno-emotativna skupnost. Zanjo jeznačilno slabljenje avtoritete staršev in jačanje avtoritete mladih (Ule, Kuhar 2003). Gre zanovo podobo družinskih razmer, v katerih starši lahko »povabijo otroka, da deli življenje znjimi« (von Braunmühl v Čačinovič Vogrinčič 1998, str. 238), in mu omogočajoneodvisnost in sposobnost za konflikt..Zgodovinski pregled razmerij v družini nam pokaže, da je živeti v družini za večinopomenilo podrediti se zahtevam, pravilom, prisilam, še posebej je to veljalo za otroke inženske in kot pravi Salecl (1987), se zgodovina otroštva nikakor ne kaže kot harmoničnasimbioza otrok in odraslih, temveč kot kaznovanje, zastraševanje. »Za zavestno soočenje združino in s samim seboj, ki ga danes potrebujemo, da bi mogli biti v njej avtonomni insposobni za dogovarjanje in skupno iskanje novih rešitev, je bilo v zgodovini le malopotrebe in le malo možnosti.« (Čačinovič Vogrinčič 1998, str. 237).12

Pavla BrilejDiplomsko delo2.1.2 Strukturne spremembe družinStruktura družin se je skozi zgodovino spreminjala – od razširjene družine do nuklearne,reorganizirane, enostarševske. To ima vpliv na vzgojo otroka, kakor tudi na razmerjaposameznih članov izven družine. Kot pravi ekološkosistemska teorija 1 »Vsi odnosiposameznika v okolju so dvosmerni in recipročni. Odrasli npr. vplivajo na otrokovovedenje, vendar otrokove genetsko, biološko in socialno pogojene značilnosti (telesne,osebnostne, sposobnosti) vplivajo tudi na vedenje odraslih.« (Marjanovič Umek, Zupančič2004a, str. 54). Tako bodo npr. razširjene družine ali družine z več otroki razvile drugačenodnos med člani in okoljem, kot npr. nuklearne ali enostarševske ipd. Od tod izhajajo tudipotrebe po varstvu in vzgoji izven družine.2.1.2.1 Nuklearna družinaPo mnenju večine sociologov je najmanjša družinska enota nuklearna družina. Sestavljajojo mož, žena in njuno nedoraslo potomstvo. Takšno družino imenujejo tudi 'jedrnadružina'. Opredeljujejo jo kot naravna ali edino pravilna oblika družine. Pri opredelitvah spojmi 'edino pravilna' ali 'prava' je potreben kritičen pogled, kajti »ko pristanemo na to, daobstaja 'prava' družina, s tem hkrati dopustimo, da v končni instanci oblast 'konstituira'Dobro in iz njega izhajajoče pravice: kar spet pomeni, da ta drža predpostavlja, kako se jedržavi dovoljeno vmešavati in delati red v vseh tistih družinah, ki za njene kriterije niso'prave'«. (Šebart 1994, str. 497).2.1.2.2 Vertikalno ali horizontalno razširjene družineEnote, ki so večje od nuklearne družine, imenujemo razširjene družine, te pa so lahkovertikalno razširjene – nastanejo z dodajanjem članov tretje generacije - in horizontalnorazširjene – z dodajanjem članov generacije, ki ji pripadata zakonska partnerja, npr. moževbrat ali dodatne žene. Funkcionalistična sociologa Bell in Vogel razširjeno družinoopredeljujeta kot »katerokoli skupino, širšo od nuklearne družine, ki jo povezujejo rod,poroka ali posvojitev.« (Bell, Vogel v Haralambos 1999, str. 326). V zadnjih letih se je1 ekološka teorija razlaga razvoj posameznika s sociokulturne perspektive, ki vsebuje pet ravni okoljskihsistemov, od neposrednih interakcij s člani družine do kulture. Najbolj osrednja raven okolja je mikrosistem,trenutno okolje, v katerem se posameznik vključuje v najbolj neposredno interakcijo z njemu pomembnimiosebami – starši, sorojenci, vzgojitelji, učitelji, prijatelji. (prav tam). To teorijo bom v celoti predstavila venem izmed naslednjih poglavij.13

Pavla BrilejDiplomsko delodružinsko življenje tako oblikovno kot vsebinsko spremenilo in lahko zasledimo naslednjotipologijo družin: dvostarševske družine, enostarševske družine, reorganizirane družine inrazširjene družine (Ule, Kuhar 2003).2.1.2.3 Monogamna patriarhalna družinaPredhodnica sodobne družine je monogamna patriarhalna družina, ki se je razvila že vsužnjelastniškem obdobju, utrdila pa se je zlasti v fevdalizmu. Monogamna patriarhalnadružina že velja za moderno družino. Za klasično patriarhalno družino je značilna popolnapodrejenost ženske moškemu in stroga stalnost zakonske zveze. Mož, oče je bil absolutnioblastnik nad življenjskimi usodami podrejenih, to je otrok in žena. Skrb za družino je biladodeljena ženski in s tem je morala biti tudi podrejena. Patriarhalna družina se je utrjevalazlasti pod vplivom cerkve, ki je poleg šole imela pomemben družbeni vpliv na družino.Njena funkcionalnost se je kazala v naravni in nujni podlagi za delovanje celotne družbe. Zrazvojem kapitalizma se je patriarhalna družina postopno spreminjala, tako po obsegukakor po vsebini odnosov (Jogan idr. 1986).2.1.2.4 Družina dvajsetega stoletjaV dvajsetem stoletju pride do upadanja konvencionalnih družin, kot poimenuje AnnOakley nuklearne družine (Haralambos 1999). Družbene spremembe, ki zajamejo tudiosvobajanje žensk, spremembe kulturnega okolja in načina delovanja šole, so privedle doalternativnih družinskih oblik kot so enostarševske družine in samohranilske družine,krušne – dopolnjene - družine, posvojiteljske družine, življenjske skupnosti brez»poročnega« lista z otrokom ali otroki… Meščanski zakon je izgubil monopol edinepovsem legitimne in legalne oblike skupnega življenja in spolnega razmerja (Sieder 1998).Od sedemdesetih let dalje se opaža trend upadanja želje po poroki, naraščanjeenostarševskih družin, del moških in žensk z otrokom živi skupaj z intimnim partnerjem, kisicer ni biološki oče otroku, vendar v dalj časa trajajočem skupnem življenju prevzamenaloge psihosocialnega roditelja za otroka (prav tam). Raznolikost ni več posledicaekonomskega neuspeha, ampak je posledica odločitev posameznika za različne vrstedružinskega življenja (Haralambos 1999).14

Pavla BrilejDiplomsko deloStarševstvo in oblikovanje lastne družine sta od nekdaj sodili k znakom, ki so tradicionalnopomenili vstop v odraslost. Danes je vse bolj razširjeno odlašanje mladih s starševstvom inoblikovanjem družine ali celo opuščanje te želje. Družina danes je izjemno načrtovana inpretehtana odločitev, ki je odvisna od objektivnih (zaposlenost, finančna varnost, osnovnistanovanjski pogoji, kariera, možnost varstva otrok) in subjektivnih (zrelost, kvalitetaosebnega življenja, dober partnerski odnos…) pogojev zanjo (Ule 2003).2.1.2.5 Samohranilske družineSamohranilske družine postajajo vse pogostejše. Samohranilstvo je pogosto le prehodnostanje pred, med ali po obdobjih, ko ima družina dva roditelja. Upoštevati moramo, damnogi otroci, ki živijo v samohranilski družini, srečujejo svojega drugega roditelja inpreživljajo z njim nekaj svojega časa. Samohranilska družina je pomembna »porajajoča seoblika« družine, ki jo začenjamo sprejemati kot legitimno alternativo drugim družinskimstrukturam (Harlambos 1999). Nekateri sociologi menijo, da je med takšnimi otroki večrevščine, deviantnosti, da se pogosteje zapletejo v uživanje mamil. Na drugi strani pa sesamohranilstvo ne obravnava kot družbeni problem, lahko je celo znak družbeneganapredka. E.E. Cashmore (prav tam) dvomi v predpostavko, da so otroci, ki jih vzgaja ensam roditelj na slabšem kot tisti, ki jih vzgajata dva. Sklepa, da otrok raje živi z enimskrbnim roditeljem, kot pa z enim skrbnim in enim brezbrižnim; še posebej, če je v družiniprisotno veliko prepiranja. Res pa je, da je pogosto socialno ekonomski položaj otroka venostarševski družini težji.2.1.3 Družina in njena družbena pogojenost»Družina tvori osnovno enoto družbene organizacije in težko si je predstavljati, kako bičloveška družba delovala brez nje. Mnogi sociologi so obravnavali družino kot temeljdružbe.« (prav tam, str. 25). Funkcionalistični pogled poudarja, da »nobena drugainstitucija, ki se je do sedaj razvila, ne dosega njene učinkovitosti« in sicer glede na štiritemeljne funkcije: seksualno, reproduktivno, ekonomsko in vzgojno. Po Parsonsu družinaohranja dve nezamenljivi funkciji: primarno socializacijo otrok in stabilizacijo odraslihoseb v družbeni populaciji. Primarna socializacija se nanaša na socializacijo v zgodnjemotroštvu, ki se odvija predvsem v družini in vključuje dva temeljna procesa: ponotranjanjedružbene kulture in strukturiranje osebnosti (prav tam).15

Pavla BrilejDiplomsko deloSkozi zgodovino je bila vedno težnja države, da bi prodrla globlje v družino in vzpostavilado nje razmerje skrbništva. Socializem je celo mislil, da je družino treba ukiniti in jozamenjati z institucionalno vzgojo (Šebart 1994). V zgodovini poznamo še druge primereposkusa institucionalizacije, vendar se je izkazalo, da so otroci stagnirali. Manjkala jeljubezen. Človek ni stroj; socialna mreža je tista, ki naredi človeka - tudi institucija jesocialna mreža, lahko pa je preveč instrumentalizirana.2.1.3.1 Nadzorovanje družine s strani družbeDružina za otroka ni bila vedno prostor, kjer bi lahko zadovoljeval vse svoje potrebe, mednjimi tudi potrebo po varnosti, pripadnosti…. Otrok je bil skozi vso zgodovinoizpostavljen vrsti mučenj, krutih načinov zastraševanja in kaznovanja (Salecl 1987), zatozačne že kapitalistična družba organizirati posebne pomoči otrokom. Na podlagi tega seizoblikuje vrsta terapevtskih institucij, katerih naloga je, da nadzorujejo družino in vednobolj prevzemajo vzgojo v svoje roke. Problem zaščite otrok se je pojavil že zelo zgodaj, vprvih povojih razvoja kapitalizma. Od takrat naprej, posebno pa v 19. stoletju, se vsaj vpravu pojavljajo različna določila, ki obravnavajo problem nadzora nad družino in otrokiin hkrati oblikujejo različne socialne službe, plačane aktivnosti. Paradoks pa je v tem, davpeljevanje socialnega nadzora ne pomeni toliko zaščito otrok pred nasiljem, kot zaščitodružbe pred delikventi.« (Salecl 1987, str. 215).Družbena skrb in hotenje prevzemanja skrbništva pa ni izhajala zgolj zaradi zaščite otrok,temveč zaradi vzgoje družbeno zaželjenega tipa osebnosti, osebnosti, ki bo odgovarjaladoločenemu družbenemu sistemu, da bo lažje dominiral nad množico in jo imel v oblasti.M. Ule ugotavlja, »da je obdobje primarne in sekundarne socializacije skoraj v vsehdružbah spremljalo sistematično nasilje nad otroki, katerega cilj je bilo lomljenje njihovevolje in podrejenosti avtoriteti…Vendar meni, da je bilo za nasilje v preteklosti značilno,da je bilo regulirano, normirano in pod vplivom priznanih avtoritet (očeta, vzgojitelja…)«(Batistič Zorec 2003, str. 56).16

Pavla BrilejDiplomsko delo2.1.4 Nadzor vladajočih institucij nad družinoDo 18. stoletja je bila cerkev glavna avtoriteta družinski vzgoji, svoj močan vpliv pa jeohranila vse do danes. Duhovnik je imel vlogo posrednika osnovnih vrednot, ternadzorovalca vzgoje, ki jo izvajajo starši (Salecl 1987). Nadzor je potekal od zunaj. V 18.stol. se oblikuje cela vrsta institucij, vzgoja postaja načrtovana in usmerjena. Družba ssvojimi posredniki, kot so zdravniki, skuša vstopiti v družino in jo obvladati, torej je za toobdobje značilno, da se začne družina odpirati in biti dovzetna za nasvete zdravnikov.Oblikuje se privilegirana vez med zdravnikom in materjo: zdravnikova naloga postanepoučevanje matere v umetnosti vzgoje, nege in higiene. Svetujejo, kaj je zdravo, kakomorajo ravnati z otrokom, posredujejo tudi moralne norme in se bojujejo proti laičnimedicini. Sčasoma pa ta zaščita dobiva vedno bolj pomen pregleda in nadzora naddružinsko vzgojo (prav tam).2.1.4.1 Šola kot sistem nadzoraŽe z uvedbo šole kot institucije, je le ta prevzela temeljno vzgojno, socializacijsko inpredvsem disciplinatorno funkcijo. Postala je temeljno mesto vzgoje, izoblikovala jeposeben, strog sistem pravil in prepovedi kot vzgojni mehanizem. Konec 19. stoletja pa sev pedagoški literaturi izpostavi posebna vloga šole in učitelja v razmerju do staršev. Šolamora poskrbeti za nadzor nad družino in skozi učiteljev stik s starši posredovati pravilennačin vzgoje. Šola postane orodje države v njenem odnosu do družine. Družino si morapodrediti, če si hoče izboriti prostor za svoje delovanje. »Ker pa je družinska vzgoja vednočasovno pred šolsko in ker je prav družina nekoč sama opravljala vso vzgojno funkcijo, jebilo potrebno z uvedbo splošnega šolstva njuni nalogi strogo razmejiti«. (prav tam, str.216).Na prehodu iz 19.stol. v 20.stol. se vloga šole spremeni in sicer socialni delavci skupaj spsihiatrijo in pravosodjem oblikujejo nov učinkovit sistem nadzora nad družino. Zaugotavljanje vzrokov za odklonsko vedenje posameznega otroka organizirajo celo mrežo»detektivskega« ugotavljanja razmer, v katerih otrok živi, odnosov v družini, medstaršema itd. (prav tam, str. 217). Po Donzelotu je prav v tem času patriarhalno družinonadomestila patriarhalna država - z uvedbo mladinskih sodišč, skozi katere se državavzpostavlja kot družina. Za cilj si postavi prevencijo in rehabilitacijo odklonskih otrok,17

Pavla BrilejDiplomsko delodve funkciji, ki sta popolnoma različni: sodbo in vzgojo. V povojnem času sta prevzelivodilno vlogo v obravnavanju delikventov psihoanaliza in psihiatrija (prav tam).Naša »sodobna« »liberalna« država je posegala v družino s pomočjo sklicevanja na»permisivno-terapevtsko« usmeritev oziroma pomoč (Šebart 1994, str. 495-496).Izključevanje in poseganje v družino je mogoče v trenutku, ko se presodi, da je doseganjeideala v družini ogroženo. Za permisivno vzgojo se skriva izraz starševske nemoči inzaradi tega se vse bolj obračajo po pomoč k zunanjim institucijam, zato ima v časunarcizma skoraj vsaka družina nad sabo nek svetovalni organ, h kateremu se zateka ponasvet (prav tam).Ta pregled nam pokaže, da je bila družinska vzgoja od nastanka meščanske družbe naprejtravmatična točka, ki si jo je družba vselej skušala podrediti. Skozi vso zgodovino je bilposeg države v vzgojo ideološko posredovan, kajti prav skozi vzgojo poteka socializacija(prav tam). Nove družbene oblike zahtevajo nove oblike osebnosti, nove načinesocializacije, nove poti organiziranja izkušenj (Lasch 1986).2.1.5 Družina danesKljub spreminjanju družinske strukture, je še vedno najpogostejši model današnje družinenuklearni model, ki ga sestavljajo starši s svojimi otroki. Družina se zmanjšuje in njenavloga se je zelo spremenila. Družina ni več tista, ki proizvaja, ampak tista, ki troši. Privzgoji skrbi le za primarno socializacijo; vzgojne ustanove, vrtci, šole, socialni centri,sredstva javnega obveščanja pa ustvarjajo široko mrežo, ki vedno bolj intenzivnosodelujejo in vzporedno spremljajo odraščanje otrok že v zelo zgodnji dobi (Bajzek 2003).Družbene spremembe in spremembe znotraj družine posledično mnoge naloge prenašajona zunanje ustanove, ki imajo na socializacijo velik vpliv. Pomen in funkcija socializacijeje ostala enaka kot nekoč, modeli pa so se spremenili.Družina danes je gospodinjsko izolirana. Zapira se vase, prihajati začne do zaostritvečustvenega stresa med možem in ženo ter starši in otroki. »Družina dobi tisto, kar je ostalo,potem, ko so z nami opravile služba, šola, cerkev in oblast. Te institucije, ki smo jih sicersami ustanovili, da bi nam bile v pomoč pri ustvarjanju človeka, dejansko delujejo protidružinskemu zdravju« (Satir 1995, str. 284). Lasch pravi, da so zahteve, ki so postavljene18

Pavla BrilejDiplomsko delopred družino, prevelike in varovalke pregorijo. V njeni izolaciji družinski člani prevečpričakujejo in zahtevajo drug od drugega. Posledica je konflikt. Starši se prepirajo, otrocise upirajo (Haralambos 1999), zaradi tega je ena od temeljnih nalog družine, ravnanje skonflikti kot prepogosto spregledana naloga socializacije v družini.2.1.5.1 Družina danes in institucijeV tej nemoči se starši obračajo na institucijo, kateri zaupajo otroka in želijo nekakšnoporavnavo odnosov. Želijo, da otrok v vrtcu dobi, kar mu sami ne morejo oz. ne znajo dati.Starši pogosto prikrivajo dogajanja v družini, ker želijo skrivnosti ohraniti zase. »Zaradinarave vezi in procesa interiorizacije je med družino in zunanjim svetom postavljena mejaali celo zaščitna pregrada«.(Prav tam, str. 334). To nekatere družine preganja kot stalnabojazen. Iz tega lahko sledi »pretirano« materinsko zaščitništvo. Posamezniki znotrajdružine oblikujejo zavezništvo, prevzemajo različne strategije odzivanja (prav tam), ki seodražajo tudi v širši družbi. Zaradi tega se v ustanovi kot je vrtec, srečujemo z mnogimistrategijami delovanja posameznika, ki ga moramo »dešifrirati«, da lažje razumemoposameznega otroka.Lasch trdi: » Družina s svojo ozko zasebnostjo in nepomembnimi skrivnostmi še zdaleč nitemelj dobre družbe, temveč vir našega nezadovoljstva.« (prav tam, str.333). Prav takoVirginia Satir pravi, da »kakršnakoli vrste vzgoje se odvija v posamezni družini, vse to sebo tudi odražalo v družbi, ki jo družine sestavljajo. In ustanove, kot so vrtci, šole, cerkve,podjetja in vladne ustanove so pravzaprav razširitev družinskih oblik delovanja na širšepodročje družbe.« (Satir 1995, str. 284).2.1.5.2 Funkcije družineKljub temu, da je družina izgubila številne funkcije (npr. sobivanje otroka z odraslimi včasu učenja za poklic – vajenstvo) in postala bolj specializirana, njena pomembnost niupadla. »Zoženje institucionalne funkcije družine gre na račun odpiranja prostora zaindividualizacijo življenjskih potekov družinskih članov.« (Tyrell v Ule, Kuhar 2003, str.53). Kot pravita Young in Willmontt: »…se pomen čustvene podpore, ki jo nudijodružinska razmerja, povečuje, ko družina izgublja množico svojih funkcij. Trdita, da lahkodružina zagotavlja neki občutek celovitosti in stalnosti, postavljen nasproti bolj omejenimin prehodnim vlogam, ki jih vsiljujejo specializirane institucije, ki delujejo zunaj doma…19

Pavla BrilejDiplomsko deloDružina postaja bolj spoštovana zaradi svoje moči, da jih nevtralizira« (Haralambos 1999,str. 365). Kot pravi Čačinovič – Vogrinčič, je družina prvi prostor, kjer pridobimo izkušnjeo individualnih razlikah. »Naloga družine je, da na svoj, poseben, edinstven način obvladaneskončno raznolikost razlik med posamezniki in ustvariti sistem oz. skupino, ki boomogočila srečanje, soočenje in odgovornost.« (Čačinovič Vogrinčič 1998, str. 10).Spremembe, ki se pojavljajo v družini, so tudi posledica spremenjenega položajaslehernega posameznika v družbi, pri delu. Vse bolj se pojavlja potreba po solidarnosti vdružinskih odnosih. Spremenjena je vloga matere, ki že dolgo ni več samo mati, ampaktudi izven družine aktivna žena. S tem se avtomatično spremeni tudi vloga očeta, ki ni le»prinašalec denarja«, ampak mora postati oče – vzgojitelj. V zahodnih družbah sociologiže nekaj desetletij opažajo trend k tako imenovanemu novemu očetovstvu, ki pomeniaktivnejše vključevanje očetov v družinsko življenje. Avtorica raziskave v slovenskemprostoru z naslovom Tipi družin in socialne mreže, M. Ule pa je postavila hipotezo, da se vSloveniji fenomen novega očetovstva še ne razvija v takšni intenziteti (Ule 2003).Sociološke raziskave zadnjih let kažejo, da je družina še vedno tista ustanova, ki ji ljudjenajbolj zaupajo. Družina ostaja vrednota, ki je najbolj zaželena. Kljub spreminjanju svojefunkcije, je sposobna prenesti spremembe in ostaja središčnega pomena za vsakegaposameznika. Odnosi se ustvarjajo v družini (Bajzek 2003), zato menim, da je zapisČačinovičeve povsem na mestu in sicer pravi: »Obstoj našega demokratičnega načinaživljenja je morda manj odvisen od tega, kaj učimo v šolah ali potrjujemo v javnih govorih,kot od tega, ali nam bo uspelo ohraniti in spodbujati družine, v katerih imajo starši radisvoje otroke in jih spoštujejo; družine v katerih starši učijo otroke spoštovati avtoriteto,vendar ne podrejanja; družine, v katerih premoč staršev v znanju ne bo potlačilaradovednosti otroka in njegovega zaupanja v lastne sposobnosti za premagovanje težav;družine, v katerih se spoštujejo pravice drugih v korist vseh.« (Lidz v Čačinovič –Vogrinčič 1998, str. 43).2.1.6 Zadovoljevanje potreb v družiniZa človeka je družina prvi socialni sistem, v katerem začne poimenovati in prepoznavatisvoje potrebe. Tu se uči z njimi ravnati, jih izraziti in jih zadovoljiti (Čačinovič –20

Pavla BrilejDiplomsko deloVogrinčič 1998, str. 134). Sodobni vzgojni koncepti težijo k postopnemu ukinjanjuvodenja posameznika, k odpravi manipulacije, posamezniku dajejo možnost, da sam začrtasvoje vzgojne cilje in razvija lastno osebnost (Kroflič 1997b). Odrasli naj bi ga vodili ksamoaktualizaciji, kot pravi Maslow (Musek 1999), ali razvijali kritično, ustvarjalno inavtonomno osebnost (Kroflič 1997b).2.1.6.1 Koncept etike skrbiOtrok v družinskem okolju doživi, izkusi odraslo osebo kot tisto, ki ga varuje, neguje,namenja naklonjenost. Na to relacijo začne odgovarjati, kajti gre za vzajemni odnos. V temodnosu ima izjemno pomembno vlogo oseba, ki predstavlja subjekt skrbi. Koncept etikeskrbi daje poudarek skrbnim odnosom, ki so bistvenega pomena v življenju vsakegaposameznika – z njimi uresničuje svoje potrebe po varnosti, kar mu hkrati omogočaavtonomnost in svobodo, ki je pogojena s svobodo drugega. Temeljna akta etike skrbi sta:• »potopitev« - pozornost, ki je usmerjena k sočloveku in njegovemu posebnemupoložaju;• motivacijski premik, ki ga razumemo kot željo po pomoči sočloveku. (Noddings vKroflič 2002, str. 92).V zgoraj omenjeni literaturi avtor etiko skrbi postavlja predvsem v koncept zasnovemoralne vzgoje v vrtcih in šolah, vendar velja isto za družino in tembolj sta vzgojnadejavnika (družina – vrtec) usklajena, tem večji je vzgojno-izobraževalni učinek. »Topreprosto pomeni, da je realni vzgojni učinek odvisen od tega, ali večino vzgojnihdejavnikov deluje na otroka v isti smeri.« (Kroflič 2002, str. 75).Etika skrbi predpostavlja štiri glavne komponente moralne vzgoje: zgled, ko se posamezniks pomočjo posnemanja drugega nauči, kako skrbeti za drugega in hkrati živi te odnose. Topa se najlaže odvija v dialogu kot skupnemu iskanju razumevanja, empatije alivrednotenja. Dialog omogoča odprt pogovor, razreševanje dilem in morebitnihnesporazumov. Praktična izkušnja mora zagotoviti priložnosti, kjer bodo pridobivalispretnost za skrbne odnose in kjer bodo razvijali ustrezno osebnostno držo. Četrti elementvzgojnega koncepta etike skrbi, pa je potrditev. Ta naj bi nas vodila do odkrivanja vizije»boljšega jaza« pri nas in drugih (Noddings v Kroflič 2002, str. 93). Tudi otroku moramočim prej omogočiti, da se tudi sam pojavlja v vlogi subjekta skrbi.21

Pavla BrilejDiplomsko delo2.1.6.2 Pravica do resničnostiDružina naj bi omogočala pomembno izkustvo, ki ga vsak potrebuje in to je, »da lahkopove, kdo je in kaj želi in sprejme enako sporočilo od drugega. Temeljni občutek lastnevrednosti se lahko zgradi le na izkušnji, da si smel in mogel izraziti svoja čustva, misli,želje; da si jih soočil v odnosih v družini, prevzel odgovornost zanje, se jih učil obvladatiin spreminjati.« (Čačinovič Vogrinčič 1998, str.11). To imenuje avtorica pravica doresničnosti. Menim, da ne velja to samo za odnose v družini, ampak tudi v vrtcu. Vsakavzgojiteljica bi se morala tega zavedati; oziroma vsakdo, ki mu je otrok zaupan. In to jetudi osnova dobre komunikacije.2.2 POJMOVANJE OTROŠTVA2.2.1 Pogled skozi zgodovinoPrve znanstvene študije razvoja človeka, ki so bile omejene na prvih nekaj let življenja, sose pojavile šele konec devetnajstega stoletja, vendar to ne pomeni, da se z otroštvom nisoukvarjali že predhodniki. V svojih neznanstvenih opisih in razlagah, ki so temeljili naanekdotah in so bili zelo splošni, so bili pogosto perspektivni. Te razlage in napotki so biliomejeni predvsem na otroštvo (Zupančič v Marjanovič Umek, Zupančič 2004a). Osvetlitevpojmovanja otroštva skozi zgodovino nam lahko pomaga pri razumevanju vzgojnegadelovanja danes – tako v družini kot v institucijah.2.2.1.1 Pogled antičnih filozofov na otroštvoŽe Platon (427-347 pr. n. š. ) se je dotaknil obdobja otroštva in ga razdelil na tri obdobja:prvo obdobje od rojstva do tretjega leta starosti, drugo obdobje od tretjega do šestega letain tretje obdobje od šestega leta dalje. Odraslim je svetoval, kako naj nadzorujejo otrokovovedenje in kako naj jih spodbujajo. V prvem obdobju naj bi otroke predvsem varovali injim nudili zadovoljstvo, »saj naj bi imele prve otrokove izkušnje z okoljem trajni vpliv nanjegovo vedenje.« (prav tam, str. 14). Lahko bi rekli, da je na tem delu Platon povsemsprejemljiv za današnji čas in da bi ga veljalo še bolj poudariti. V drugem starostnemobdobju, »naj bi bila otrokova najpomembnejša dejavnost igra, skozi katero uri svojetelesne sposobnosti in pridobiva socialne izkušnje« (prav tam), od šestega leta naprej panaj bi otroka že uvajali in motivirali za opravljanje različnih dejavnosti odraslih.22

Pavla BrilejDiplomsko deloPri Aristotelu (384 – 322 pr. n. š.) najdemo bolj celostno pojmovanje človeka. Poleg»umne duše« priznava tudi čustveno dojemanje. Aristotel je za prvo starostno obdobje, toje od rojstva do sedmega leta, ki je za nas zanimivo, pojasnjeval, da je za to obdobjeznačilno urjenje zaznavanja motorike, razmeroma nizka sposobnost nadzorovanja čustev insledenje lastnemu zadovoljstvu (Zupančič v Marjanovič Umek, Zupančič 2004a). PoAristotelu poteka vzgoja razuma in značaja sočasno. Pravi, da ni mogoče osvojiti etičnevrline brez razumnosti in tudi same razumnosti ni mogoče prebujati brez poguma inobčutka za pravičnost. Etičnih vrlin se praktično navadim, pravzaprav si jih privzgojim(Kovač 2000, str. 54).2.2.1.2 Pogled na otroštvo v srednjem vekuV srednjem veku je bilo otroštvu kot posebnemu življenjskemu obdobju posvečene le malopozornosti. Otroka so pojmovali kot pomanjšanega odraslega in kot tak naj bi imel enakepotrebe, želje in interese kot odrasli. Prednje so postavljali visoke zahteve in uveljavljalistrogo vzgojo. Religioznost in s tem verovanje v izvirni greh, je podlaga, da se še boljuveljavijo omejujoče in kaznovalne metode vzgoje otrok. Z njimi naj bi odrasli otroke»očistili« njihove prirojene »grešnosti« (Zupančič v Marjanovič Umek, Zupančič 2004a).2.2.1.3 Pogled na otroštvo v sedemnajstem in osemnajstem stoletjuV sedemnajstem stoletju je postalo odmevno delo Jana Komenskega (1592-1670), ki ječlovekov razvoj razdelil na štiri razvojna obdobja in poudaril pomen upoštevanja tehrazvojnih posebnosti pri obravnavi posameznega človeka. Prvo obdobje – do šestega letastarosti – je pomembno za razvoj zaznavno-gibalnih spretnosti. Njegove naprednejše idejese odražajo v poudarjanju otrokovih razvojnih zmožnosti in interesov in predstavljajozgodovinske temelje sodobni pedagogiki (Zupančič v Marjanovič Umek, Zupančič 2004a).»Po njegovem mnenju se mora vzgoja začeti čimbolj zgodaj, saj se od malega postavljajotemelji sposobnosti in znanj, na katera vplivamo z vzgojo.« (Batistic Zorec 2003, str. 37).Angleški filozof John Lock (1632-1704) je s svojo izjavo, da je otrok ob rojstvu»nepopisan list papirja«, ki je izredno dojemljiv za učinke okolja, zanikal kakršno kolivlogo »prirojenih« dejavnikov. Razvoj je razlagal izključno z učenjem. »Starši naj bi vodiliotrokov razvoj v želeni smeri s skrbnim poučevanjem, učinkovitim zgledom innagrajevanjem primernega vedenja.« (Zupančič v Marjanovič Umek, Zupančič 2004a,23

Pavla BrilejDiplomsko delostr.16) Lock sodi med avtorje, ki zagovarjajo otrokovo pokornost. Pravi, da je otrokovonaravo potrebno z vso silo in z vsemi sredstvi podrediti tako, da bo kasneje, ko bo postal´racionalno bitje´, spoštoval Zakon (Batistič Zorec 2003, str. 37). Njegov pogled ima vplivna behavioristično psihološko usmeritev. Glavni cilj vzgoje je razvoj samokontrole insamodiscipline.Tudi Rousseau-jeva filozofija (18.stoletje) je bila odmevna in »…vsebuje dva pomembnapojma, ki ju najdemo v sodobnih teorijah razvoja: pojem razvojne stopnje in dozorevanja –naravno določen proces razvoja, ki se odvija v predvidljivem zaporedju.« (Zupančič vMarjanovič Umek, Zupančič 2004a, str. 16). Naklonjen je bil predvsem »naravni« teorijirazvoja. Rousseau je verjel, »da je Bog otroku vsadil vest, razum in voljo, naloga vzgoje paje, da otroka podredi notranjemu glasu vesti«, (Kroflič 1997b, str. 56), zato je predvidelbolj popustljivo vzgojo, ki temelji na nadzoru in prikritem vodenju otroka in njegovevzgojne okolice (prav tam). Podoba Rousseaujevega vzgojitelja je vzgojitelj, ki ne smeničesar reči, ničesar predpisati, ničesar prepovedati. »Najpomembnejša maksima vzgoje jeznati izgubljati čas, znati čakati.« (Batistič Zorec 2003, str. 41).2.2.1.4 Pogled na otroštvo v dvajsetem stoletjuDvajseto stoletje so poimenovali »stoletje otroka«. Šele v 20. stoletju lahko govorimo osplošno razširjenem vplivu znanstvenih spoznanj na vzgojo tako v družini kot vinstitucijah. Do tedaj so bili otroci predvsem ekonomska dobrina staršev, sedaj pa stopi vospredje nacionalni interes; postanejo družbeno koristni člani. Naloga državnih institucij jepostala varovanje otrokovih interesov pred neustreznim ravnanjem v družini. Razrastprofesionalnih znanj in strokovnih diskurzov nastopi v dvajsetih in tridesetih letih tegastoletja, ko nastopi gospodarska kriza. V vzgoji je v tem času prevladal vpliv behaviorizmain sicer Watsonovo stališče, da je vedenje zunanje stimulirano, zato je bistveno učenjenavad. Zagovarjal je prijazno, vendar stvarno in trdno obnašanje staršev, ki izključujeobjemanje, poljubljanje in pestovanje otrok. (Batistič Zorec 2003).Po drugi svetovni vojni se je začelo obdobje permisivnosti v vzgoji. V permisivni vzgojije izražen pogled, da mora vzgoja slediti otrokovim potrebam in da ima otrok, ki joče,pravico do tega, da mu nudimo pozornost. Bowlby je poudarjal pomen čustvene vezi medmaterjo in otrokom in da je za otroke najbolje, če je njihova mati doma. V ekstremnihprimerih permisivnosti je prišlo v ospredje ravnanje po materinskem instinktu. Poudarjena24

Pavla BrilejDiplomsko deloje bila starševska samozavest pri vzgajanju, kar pa je imelo tudi temno stran, saj matereniso imele več kriterijev, kakšno je pravilno ravnanje (prav tam). Prost je mnenja, da jeotrok postal objekt intenzivne čustvene investicije in avtentična vrednost. Za takšenkoncept vzgoje je značilna bolj subtilna avtoriteta staršev, ki pred poslušnostjo postavljasprejemanje otroka in poglabljanje vanj, upošteva se njegova ustvarjalnost in družbenost.Lasch-u pomeni kult avtentičnosti nova dogma in hkrati meni, da le ta potrjuje nemočstaršev in pomeni zlom starševskega usmerjanja (prav tam). Socialne in izobraževalneinstitucije imajo vse večji pomen in vse bolj postajajo zamena za družino. Na ta način sootroci še bolj ločeni od sveta odraslih. Poleg prenosa funkcije družine so nastopile še drugespremembe in sicer množičen vpliv medijev, industrije in drugih posrednih »izvrševalcevsocializiranega starševstva« (Batistič Zorec 2003, str.51). Slika skladnega družinskegaživljenja je umetno proizvedena, idealizirana. Vse to pa otrokom otežuje identifikacijo invodi v ustvarjanje »narcistične kulture« (Lasch v Batistič 2003).2.2.2 Teoretske smeri, ki osvetljujejo današnje vzgojno delovanjeRazvojna psihologija v zadnjih letih ukinja tradicionalen pojem »razvojni mejnik«, »…kerv koncept razvojnih mejnikov niso smiselno včlenjeni sociokulturološki dejavniki razvojain razumevanja človekovega razvoja skozi pogled oblikovanja, preoblikovanja intransmisije kulture« (Donald idr. v Marjanovič Umek 2002, str. 13).Med sodobnimi razvojnimi psihologi praktično ni več ekstremnega poudarjanja ene vrstetemeljnih dejavnikov (okolje, dednost, lastna aktivnost) razvoja nad drugo. Novejšepedagoške koncepte lahko razvrstimo v dva modela, ki se povezujeta z različnimi teorijamiv razvojni psihologiji. Osnovna delitev pedagoških konceptov je razlikovanje medfunkcionalističnim in fenomenološkim modelom vzgoje (Kamenov v Batistč Zorec2004a).2.2.2.1 Funkcionalistični modelTa model je znan tudi pod nazivom »kulturna transmisija« (De Vries in Kohlberg, Krofličv Batistič Zorec 2004a). Izhaja iz empiristične filozofske tradicije in se opira zlasti nabehavioristične psihološke teorije – teorije učenja. Zanj je značilno mehanično učenje inponavljanje. Zagovarja predvsem učenje navad in poučevanje po korakih od preprostega hkompleksnejšemu. Pri poučevanju prevladuje odrasli, ki usmerja otrokovo učenje,25

Pavla BrilejDiplomsko delopoudarek pa je na izkušnjah in socialno-kulturnih vidikih vzgoje (Bruce v Batistič Zorec2004a). Tudi naš koncept vzgoje v obdobju socializma lahko uvrstimo v ta model. (pravtam, str. 4 - 5).2.2.2.2 Fenomenološki oziroma humanistični modelFenomenološki oz. humanistični model zagovarja »k otroku usmerjeno« filozofijo, ki seopira na nativistične ter interakcionistične razvojno-psihološke teorije (Kamenov v BatistčZorec 2004a). Sem spada tudi kognitivno-razvojni model, ki upošteva predvseminterakcionistične in kognitivne teorije (npr. Piageta, Vigotskega, Brunerja). V to skupinosodi večina sodobnih kurikulov predšolske vzgoje. Nadalje M. Batistič Zorec navaja, da sokljub opiranju na skupna teoretska spoznanja, med njimi razlike. Po njenem mnenju jeaktualna in bistvena razlika med pedagoškimi koncepti v naslednjem:1. Pedagoški koncepti, ki se sklicujejo na »psihološko-pedagoški« humanizem inverjamejo, da je možno s pravilnim pristopom, upoštevanjem otrokovih potreb,potencialov, ustvarjalnosti vzgojiti »celovito, zdravo« osebnost. Verjamejo vrazvoj, ki je mogoč brez družbene prisile in konfliktnosti.2. Pedagoški koncepti, katerih avtorji se zavedajo imanentne konfliktnosti vzgoje terdejstva, da nanjo (so)vpliva mnogo raznolikih dejavnikov, tudi tisti, ki jih nemoremo namerno oziroma zavestno nadzorovati. Ker je vzgoja vpeta v družbenarazmerja določenega prostora in časa, nam nobena znanost ne more zagotoviti zavedno veljavnih odgovorov na vprašanje o optimalnem vplivanju na otrokov razvoj(Batistč Zorec 2004a).Podrobneje bom predstavila eno od novejših psihološko teoretskih smeri, ki se naslanja naokoljske sisteme ter vedenje posameznika. Glede na to, da upošteva vse dejavnike okolja,kakor tudi aktivno udeležbo otroka, je lahko dobra podlaga za novo nalogo, ki josprejemamo vrtci in sicer soustvarjanje življenja v vrtcu z aktivno udeležbo, ki je nalogavseh udeležencev, otrok, staršev in vzgojiteljev, kakor tudi širšega okolja.2.2.3 Ekološko teoretska smerTa smer v razvojni psihologiji preučuje soodvisnost med vedenjem posameznika in vpliviokolja. Zajema različne pristope, ki naj bi pomagali razumeti te vplive in se lahko nanašana vrsto, naravo ali dimenzijo pojavov, na metode raziskovanja ali pa pomeni način26

Pavla BrilejDiplomsko delomišljenja o določenih problemih. Pojem ekološke psihologije sta uvedla Barker inWright, najpogosteje pa se med predstavniki ekološke smeri omenja Uri Bronfenbrener(1917 - ). Osnovna metoda ekološke psihologije je opazovanje v naravnem okolju.Bronfenbrener razlaga razvoj kot rastočo možnost posameznika, da razume svoje ekološkookolje in vpliva nanj. Otrok najprej razume svoje vzgojitelje (tu avtorica misli na starše indruge, ki skrbe za otroka v najzgodnejšem obdobju), potem svoj dom in vrtčevsko ališolsko okolje, šele pozneje širše vidike družbe, torej gre za proces razumevanja inrekonstruiranja našega okolja k vedno višjim stopnjam kompleksnosti. Poleg vpliva okoljana posameznika je pomemben tudi vpliv posameznika na okolje (Batistič 2003), zato jebistvo ekologije človekovega razvoja v preučevanju občutljivega ravnotežja med aktivnimorganizmom v razvoju in njegovim okoljem. Raziskovalni postopki medeksperimentatorjem in subjektom proučevanja so v nasprotju s klasičnim psihološkimmodelom več smerni. Prav tako ta teorija izpostavlja vzajemne učinke različnih elementovokolja, npr.: kako na odnos med dvema vpliva tretji - oče, drug otrok ali učitelj, ki je vinterakciji z obema, materjo in otrokom (prav tam) in dinamičnost odnosov, zato jepomembno preučevanje okolja v procesu. »Ekologija razvoja se ne ukvarja le zrazvijajočim se otrokom, ampak tudi z razvijajočim se okoljem, ki ni fizična in sociološkadanost, saj se nenehno spreminja« (prav tam, str. 87). Menim, da je to za delovanje vrtcapomembno dejstvo, ki nam narekuje nenehno prilagajanje v delovanju in organizaciji tercelosten pristop k proučevanju otroka in njegove družine kot osnova vzgojnega delovanja.Ekološko teoretska smer se močno približuje teoriji Vigotskega, ki ravno tako poudarjavlogo kulture pri vzgoji otroka ter spoznanja, da vzgoja in učenje potekata predvsem vinterakciji otroka z različnimi dejavniki okolja.2.2.4 Podrobnejša predstavitev ravni okoljskih sistemov ekološke teorijeEkološka teorija razlaga razvoj s sociokulturne perspektive, zato je postala v 90.letih zeloaktualna. Zajema pet ravni okoljskih sistemov, »od neposrednih interakcij med članidružine do kulture« (Marjanovič Umek,Zupančič 2004a, str. 54). Predstavitev petih ravniokoljskih sistemov ekološke teorije po L. Marjanovič Umek:• Osrednja raven okolja je mikrosistem: to je trenutno okolje, v katerem se posameznikvključuje v najbolj neposredno interakcijo z njemu pomembnimi osebami – starši,27

Pavla BrilejDiplomsko delosorojenci, vzgojitelji, učitelji, prijateljii. Otrok ni pasivni prejemnik izkušenj, temvečsooblikuje in svoje trenutno okolje spreminja. Okoljski sistemi, ki pripadajomikrosistemu, lahko kakovost in količino mikrosistemskih odnosov spodbujajo alizavirajo. Poseben pomen imajo otrokovo zaznavanje, razumevanje in interpretacijadejavnikov okolja.• Mezosistem je druga okoljska raven: vključuje odnose med posameznimimikrosistemi, na primer, ko gre za povezave med otrokovimi družinskimi invrtčevskimi izkušnjami. Pomembna ugotovitev za prakso, ki izhaja iz tega je, daotrokovo počutje in učenje v vrtcu nista odvisna le od kakovosti vrtca kot institucije,kakovosti interakcij med otrokom in vzgojiteljico, temveč tudi od sodelovanja invključevanja staršev v vrtec. Ta raven je torej najpomembnejša za posameznikovedukacijski uspeh.• Ekosistem: predstavlja posameznikovo širše okolje, kjer se posameznik razvija, kot sonpr. zdravstvene ustanove, socialne službe, mediji. Gre za pomembne vplive socialnegaokolja, čeprav ekosistem sam nima neposredne vloge, torej učinkuje posredno.Raziskave opravljene v našem prostoru kažejo, da vključevanje otrok v programvzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu pomembno zniža učinek neugodnegadružinskega okolja na otrokov spoznavni razvoj (Horvat v Marjanovič Umek, Zupančič2004a). Prav tako dodatni programi vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu vplivajo narazvoj otrokovih govornih kompetenc (Marjanovič Umek 2002). Ekosistemska oporase kaže tudi v neformalni obliki in sicer kot socialna mreža prijateljev in pripadnikovrazširjene družine, le-ta lahko staršem daje socialno in čustveno oporo, finančno pomočipd. (prav tam).• Najširša raven okolja v Bronfenbrennerjevem modelu je makrosistem, ki je sestavljeniz vrednot, norm, pravil, zakonov v določeni kulturi, v kateri posameznik živi. Kulturase nanaša na vedenjske vzorce, prepričanja in norme, ki se v procesih socializacije ininkulturacije prenašajo iz generacije v generacijo. Kultura vpliva na identiteto, učenjein socialno vedenje njenih pripadnikov že zelo zgodaj v otrokovem razvoju.• Peta raven je kronosistem, ki vključuje časovno dimenzijo okolja oz. dinamičnespremembe v posameznikovem okolju, ki vodijo do spremenjenih pogojev življenja.Okolje ni statični dejavnik, ki vpliva na otroka, temveč se spreminja. Pomembnidogodki v otrokovem življenju lahko spremenijo do takrat oblikovane odnose medposamezniki in okoljem in vzpostavijo nove pogoje, ki vplivajo na posameznikov28

Pavla BrilejDiplomsko delorazvoj (npr. sorojenčevo rojstvo, vstop v šolo…). Vpliv na razvoj ima tudi časpojavljanja okoljske spremembe – neugodni učinki ločitve staršev na otrokov razvojnpr. dosežejo vrh po enem letu od tega dogodka, po dveh do petih letih pa izzvenijo;družina se prilagodi na spremembo.Bronfenbrenner je kasneje svojo ekološko teorijo dopolnil in sicer tako, da upošteva tudigenetske in biološke dejavnike v razvoju. Pomemben prispevek ekološke teorije vrazumevanju razvoja je predvsem: pri razširitvi okoljske perspektive na širšo in časovnoraven, upoštevanje vloge zgodnjih in kasnejših izkušenj v posameznikovem razvoju inpoudarek na sovplivanju med posameznikom in okoljem v razvoju. Razvoj je odvisen odsočasnosti zunanjih okoljskih dejavnikov in od posameznikovih notranjih dejavnikov. Kotpravi ekosistemska teorija so posamezniki izdelki in izdelovalci svojega okolja, kioblikujejo zapletene medodvisne učinke na razvoj. (Marjanovič Umek, Zupančič 2004a,str. 54 - 56).Novejša pojmovanja otroštva, v katerih je razvoj prepoznaven v sociokulturnem kontekstuin pomeni več kot doseganje povprečnih norm v razvoju, otrok pa je razumljen kotkompetenten posameznik na vseh področjih razvoja in sicer ne glede na to, ali je star dve,tri, štiri leta, odpirajo širok prostor za iskanje metod in pristopov za poučevanje in učenjeotrok v predšolskem obdobju ( Marjanovič Umek 2002).2.2.5 Novi teoretični pristopi k razumevanju otrokovih potrebLeta 1989 je bil sprejet pomemben akt, to je Konvencija o otrokovih pravicah, ki od državpodpisnic terja, da presežejo nekatera tradicionalna pojmovanja otroštva. »Konvencijaotrokom priznava ne le pravice do preživetja, razvoja in zaščite, ampak tudi osnovnecivilne pravice npr. svobodo izražanja vere in nazorov, združevanja in informiranja/…../izrecno navaja udeležbo otrok, npr. pravico, da izrazijo svoje mnenje o zanje pomembnihodločitvah, in da je to mnenje tudi upoštevano…. Odrasli se praviloma lažje strinjamo spravicami zaščite in odgovornosti do otrok kot pa s tem, da se moramo o pomembnihstvareh dogovarjati z otroki.« (Batistič Zorec 2003, str. 53). To prinaša v odnos odrasli –otrok ključno spremembo: otrok postane aktivni oblikovalec oz. soustvarjalec svojegaživljenja, kar pa zahteva avtonomnega posameznika. Landsdown (prav tam) meni, da jepomembno ločiti pojma sodelovanje od avtonomnosti.29

Pavla BrilejDiplomsko delo2.2.5.1 Razvoj avtonomnostiEna izmed pomembnih predpostavk novih teoretičnih pogledov pri razvoju otroka je razvojavtonomnosti. Avtonomnost sicer nastopi pozno, čeprav jo razvijamo že v zgodnjemotroštvu, kajti le ta se, prav tako kot moralno presojanje (Zupančič v Marjanovič Umek idr.2004a) v otroštvu, pozitivno povezuje z naslednjimi spoznavnimi dejavniki: otrokovointeligentnostjo, sposobnostjo logičnega mišljenja in zavzemanja socialne perspektive(Kurdek, Lickona in drugi v prav tam). Kot pravi Kholberg, višja kot je stopnja moralnepresoje, večja je človekova avtonomnost, s tem pa tudi svoboda in odgovornost.2.2.5.2 Kholbergov model razvoja avtonomnostiKholberg je bil eden prvih kritikov manipulacije in ideološkega pritiska, ki vsekakor nistapodlagi za razvoj notranje (avtonomne) moralnosti (Kroflič 1997b). Postavljal si je celovprašanje, s kakšno pravico učitelji prenašajo lastne vrednote na učence (Kroflič 1997b).Ena od pomembnih Kolbergovih trditev, da bistvo moralne vzgoje ni v prenašanjuuveljavljenih moralnih norm, na katerih je utemeljena obstoječa kultura, temveč v podporitistim osebnostnim potencialom, ki otroku omogočajo vedno kompleksnejše inkompetentnejše moralno razsojanje in delovanje (prav tam), nam lahko danes služi kotosnova vzgojnega delovanja, ki vodi k večji avtonomnosti subjekta. Kohlbergov konceptmoralnega razsojanja pojasnjuje postopen prehod od egocentrične morale, ki je usmerjenav izpolnjevanje lastnih potreb in interesov, do konvencionalne morale, za katero pa jeznačilno, da otrok že upošteva pravila socialnega okolja, če ga uspemo prepričati, da tokoristi tudi njemu. Kot najvišjo stopnjo moralnega razsojanja imenujepostokonvencionalna morala, za katero je značilno, da je posameznik sposobendogovarjanja in iskanja konkretni situaciji primernih odločitev, pri čemer odgovornoupošteva pričakovanja in potrebe oseb, s katerimi vstopa v odnosna razmerja.2.2.5.3 Rawlsova teorija pravičnostiPoleg Kohlbergove teorije moralnega razsojanja pedagoško področje močno zaznamujeRawlsova teorija pravičnosti, ki poskuša zgraditi etični sitem na ideji pravičnosti. Rawlsizhaja iz predpostavke, da je mogoče pravično skupnost vzpostaviti s pomočjo racionalnooblikovanih pravil, ki vzpostavljajo socialna razmerja med posamezniki na načelu enakosti(Kroflič 2003a, str. 28), pri tem pa se predpostavlja tudi racionalen posameznik kot subjekt30

Pavla BrilejDiplomsko delodogovarjanja. Vloga vzgoje in izobraževanja ni samo ekonomska učinkovitost in družbenablaginja, temveč tudi omogočanje osebi uživanje v kulturi njene družbe in v usposabljanju»za sodelovanje v družbenem dogovarjanju, s tem pa vsakemu posamezniku zagotavljavaren občutek njegove lastne vrednosti« (Rawls v Kroflič 2003a, str.29). Postavlja se namvprašanje »Ali imamo v pedagoški praksi vselej opraviti že z racionalnim posameznikom,ki je zmožen konflikte reševati po poti racionalnega dogovarjanja, sploh pa v predšolskemobdobju?« (prav tam). Na to vprašanje daje odgovor Peters, ki pravi, da »…nampoznavanje preprostih dejstev o otrokovem razvoju razkriva, da je otrok v obdobjunajuspešnejšega vzgojnega vplivanja nezmožen te forme življenja in gluh za primernovstopanje vanjo« (Peters v Kroflič 2003a, str.30). Nadalje pravi, da zato prva moralnavzgoja poteka nujno kot urjenje moralnih navad, konsistenten koncept moralnega razvojapa mora zagotoviti takšno oblikovanje moralnih navad, ki ne bodo nasprotovale poznejšimoralni refleksiji (prav tam). Podobno meni tudi Rawls z opredelitvijo prve faze razvojarazumevanja načel pravičnosti in oblikovanja čuta pravičnosti, ki jo poimenuje moralaavtoritete 2 .V tej fazi »otrok še nima zgrajenega koncepta pravičnosti, temeljni medij moralnegarazvoja pa je ljubezen in skrb za otroka, preko katere se v otroku vzpostavijo recipročniobčutki, ter zahteve avtoritete, ki morajo biti ravno zato, ker otrok še ni zmožen moralnegarazsojanja, brez izjeme pravične« (Rawls v prav tam).2 Rawls govori o treh fazah razvoja morale: morala avtoritete – sodi v obdobje (pretežne) družinskeavtoritete, ko otrok še nima zgrajenega koncepta pravičnosti; morala skupnosti – ena najpomembnejšihskupnosti, v katere stopa otrok oziroma mladostnik v tem obdobju, je šola; morala načel – kot morala idealaenakopravnega državljana, ki ga odlikuje stabilno razumevanje načel pravičnosti. (Rawls v Kroflič 2003a).31

Pavla BrilejDiplomsko delo2.3 POMEN VRTCA ZA DRUŽINO2.3.1 Od varstvene vloge do koncepta možnosti dopolnjevanja družinskevzgoje2.3.1.1 Vrtci konec devetnajstega stoletja in v začetku dvajsetega stoletja in njihovavlogaPomen vrtca se je skozi različna obdobja spreminjal.Vrtci so se začeli pojavljati konec 19.in v začetku 20.stol., ko je šel trend v smeri mononuklearne družine in hkrati se pojavi vsevečja zaposlenost staršev. Zaradi tega imajo starši manj časa za vzgojo lastnih otrok.Zaprta družina otroku ne more nuditi vsega, zato vrtec pridobiva na pomenu. Sto let nazajje imel vrtec absolutno primarno vlogo – varstveno vlogo. V prvih dveh desetletjihdvajsetega stoletja so bili v vrtcih najpomembnejši cilji učenje navad in priprava na šolo.Watsonovo stališče, da »tri četrtine mater ne zna vzgajati«, pa je vplivalo na drugačnoprepričanje, in sicer, da je v vrtcih potreben bolj znanstven pristop. Prednostna naloga vrtcatega časa je bila socializacija otrok (Batistič Zorec 2003). Otrok doživi ob prehodu izdružine v zunanje institucionalno okolje stik z družbo, kulturo. Oblikuje se ideja, da jevrtec namenjen korekciji, za nadomestilo primanjkljaja družinske vzgoje – korektivnavloga vrtca.2.3.1.2 Vrtci v šestdesetih in sedemdesetih letih in njihov namenV začetku 60-ih se je v razvojni psihologiji vedno bolj uveljavljalo spoznanje opomembnosti zgodnjega učenja in socializacije v skupini za otrokov razvoj (prav tam). Takorak je skušal predhodno tezo nekoliko omiliti. Pravijo, da otroka ni potrebno popravljati,vrtec mora nuditi tisto, kar v določenem kulturnem okolju manjka – trend kompenzacije. Vtem času se je na vrtce gledalo tudi kot na prostor, kjer je moč zgodaj odkriti motnje vrazvoju in nanje preventivno vplivati. Rezultati več eksperimentalnih programovtakratnega časa so pokazali, da kakovostni predšolski programi pripomorejo kintelektualnemu napredku otrok iz revnih družin (npr. program Head Start). Prveevalvacijske študije pa so pokazale, da dolgoročni uspehi niso tako visoki, kot se jepričakovalo. Polemike so pokazale, da je glavna slabost kompezacijskih programov, dablažijo posledice, namesto da bi odstranjevali vzroke (Kamenov v Batistič 2003). »Kotnajboljši programi so se namreč pokazali programi, ki so delovali hkrati na otroka in32

Pavla BrilejDiplomsko delonjegovo družino, zlasti na izobraževanje mater in so skušali vplivati na kakovostinterakcije med starši in otroki…« (Batistič 2003, str.137). V 60-ih in 70-ih letih soprevladali visoko strukturirani in didaktično usmerjeni programi. Pod vplivomkompenzacijskega gibanja je tudi pri nas prišlo do nekritičnega prenašanja izkušenj iz šolena vrtce in do pošolanja vrtcev.2.3.1.3 Vrtci v osemdesetih letih in njihov namenV osemdesetih letih se trend vključevanja otrok v vrtce spremeni in sicer, če je bil vrtecprej namenjen otrokom iz revnejših družin, se je sedaj, zaradi trenda hitrega razvojatehnike, ki je izzval povečan interes za ustvarjalnost, razvoj miselnih sposobnosti insposobnosti znajti se v okoliščinah, ki se stalno spreminjajo, razširilo prepričanje, da jepredšolska vzgoja koristno dopolnilo družinski vzgoji za otroke iz vseh družbenih slojev(prav tam). K temu so v veliki meri pripomogla tudi novejša spoznanja in teorije razvojnepsihologije, ki kažejo velik pomen prvih let za učenje, miselni in socialni razvoj.2.3.1.4 Vrtci danesTako danes razmišljamo o konceptu možnosti dopolnjevanja družinske vzgoje. Vrtec naj bibil čim bolj odziven. Naj bi se čim bolj prilagajal, kar je zgodovinska posebnost. Prielementih, kjer je družina neuspešna, jo nadomesti vrtec. Zato se vrtec vse bolj odpira zapobude in potrebe staršev. Prav tako določa spremembo v vzgojnem delovanju odkritjenovih teorij - predvsem humanističnih, tako otrok kot starši postanejo sooblikovalciživljenja v vrtcu. Ker so to nove smernice in ker vemo, da s tradicijo ne moremo karnaenkrat pretrgati, je to težka naloga za strokovne delavce. Vrtec s svojim približevanjempotrebam in zahtevam staršev kljub vsemu mora ohraniti svojo avtonomnost. Hkrati pa zacelotnim sistemom vrtca in družine stoji družbeni ustroj in njena prikrita pričakovanja.Iz zgodovine predšolskih ustanov lahko ugotovimo, da so nastajale iz dveh različnihmotivov: potrebe po varstvu in potrebe po vzgoji. Danes večina strokovnjakov meni, davarstva in vzgoje ni možno ločevati, kljub temu pa so posledice poudarjanja ene ali drugeizmed navedenih funkcij vrtcev vidne v sistemskih ureditvah predšolske vzgoje. Institucijepredšolske vzgoje se razlikujejo med seboj glede na vrsto programa, poslovnemu času,vrsti programa in pedagoški orientaciji, ciljnih skupinah otrok, zahtevani izobrazbi in plači33

Pavla BrilejDiplomsko delovzgojnega osebja (prav tam). Danes je večina otrok že pred vstopom v obvezno osnovnošolo deležna vsaj ene od oblik institucionalne predšolske vzgoje - velja tako za Združenedržave Amerike kot za evropske države. Za razširjenost predšolske vzgoje se omenjata dvapomembna razloga:• zaradi družbenih sprememb – povečan delež zaposlenih mater, večje številoenostarševskih družin, vse več družin, ki živijo daleč od sorodnikov ali pa so otrokovistari starši še zaposleni;• spoznanja o otrokovem razvoju, ki kažejo velik pomen prvih let za učenje, miselni insocialni razvoj (prav tam).V našem prostoru je zasnova javnih vrtcev opredeljena s ciljem zapisanim v Beli knjigi ovzgoji in izobraževanju v RS (1995, str. 37), ki govori o nujnosti »zagotoviti mrežokakovostnih javnih vrtcev, ki bodo dostopni vsem otrokom in jim bodo zagotavljaliustrezno okolje in razmere za varno in zdravo otroštvo in za razvoj njihovih telesnih induševnih sposobnosti, poleg tega pa bodo omogočili izboljšanje kakovosti življenjadružin«. Naša sistemska ureditev predpostavlja uravnotežen razvoj otrokovih potencialovna vseh področjih otrokovega razvoja.2.3.2 Vrtec in družina kot dopolnjujoča sistema vzgoje predšolskega otrokaDružina kot temeljna celica družbe se v svojem bistvu težko spreminja. Pravimo, da jekonzervativna. Razvoj in napredek pa jo silita, da se spreminja tako kot tudi družba. Kerživijo današnje družine v relativno majhnih, izoliranih skupinah, ima otrok manj možnostiza stike in interakcije s pomembnimi odraslimi. Prav tako upada število otrok v družini, karpogojuje, da imajo otroci manj možnosti za stike z drugimi otroki različnih starosti (Vonta1998). To je eden izmed dejavnikov, ki daje prednost vključevanju otrok v vrtec, vendarkot pravi Lasch (Batistč Zorec 2003) so socialne in izobraževalne institucije vse boljzamenjava za družino in tako so otroci še bolj ločeni od sveta odraslih. Prav tako stakritična Siegel in White , ko govorita o izolaciji in segregaciji otrok v »otroške prostore«,kot so vrtci in šole, v katerih otroci težko odrastejo v svet odraslih (prav tam). Ker se je vzgodovini pokazalo, da v socialnih skupinah, kjer je poskrbljeno le za osnovno oskrbopreživetja, otroci dejansko niso uspevali, so v institucionalne oblike varstva dodali ševzgojo, nekoliko kasneje pa še izobraževanje. Kot pravita Siegel in White: »Ker so ti34

Pavla BrilejDiplomsko deloprostori »socialno prazni« jih je bilo treba napolniti s »pedagoško akcijo«, to je metodami,načini dela in materiali, ki so ločeni od aktivnosti in dela odraslih.« (prav tam, str. 51).Ob vse širši mreži vrtcev, se je hkrati pojavljal dvom, ali je vzgoja izven družine zapredšolskega otroka ustrezna. V preteklosti se je redko govorilo o zaposlenih starših,ampak predvsem o odgovornosti in nalogah matere, zato je še danes pogosto v javnostirazširjeno mnenje, da je za majhne otroke najprimernejša vzgoja doma pri materi.Danes pa se teoretiki s področja vzgoje in izobraževanja v večini strinjajo, da jeinstitucionalna vzgoja kot dopolnjevanje družinske vzgoje otrokom koristna že vpredšolskem obdobju (prav tam). Novejši pogledi na razvoj otrokovega mišljenjarazkrivajo zgodnejšo kompetentnost (Marjanovič Umek 2002) na področju čustvenih insocialnih spretnosti in prav tako na kognitivnem področju, zato strokovnjaki vse boljpoudarjajo pomen vključevanja otrok v kakovosten program predšolske vzgoje že vdrugem letu starosti..Posebno vprašanje zadeva vključevanje najmlajših otrok v vrtec. Nekateri strokovnjakinavajajo tako zdravstvene kot psihološke argumente proti zgodnji vključitvi otroka v večjoskupino otrok. L. Marjanovič Umek (v Batistič Zorec 2003) pa pravi, da se večina avtoricin avtorjev pri opredeljevanju ´univerzalne´ kritične starosti, ki jo je moč priporočiti kotprimerno za vstop večine ali vseh otrok v vrtec, podobno skeptična kot pri opredeljevanju´univerzalno´ dobrega vrtca za večino ali vse predšolske otroke. Najprimernejša jeindividualna odločitev družine, ki izhaja iz odgovorov na vrsto vprašanj, npr.: kakšnemožnosti poleg vrtca še imajo, kakšne so osebnostne značilnosti in zdravstveno stanjeotroka, kakšne so finančne zmogljivosti družine, kdo bo ostal doma z otrokom in vpliv nanjegovo kariero itd.Potrebe staršev po varstvu in vzgoji otrok so zaradi sodobnega načina življenja, ki ganarekuje postmoderna struktura družbe, zelo različne, zato Kurikulum za vrtce (1999)predvideva različne programe, ki naj temeljijo na različnih teoretskih pristopih in modelih,z uporabo različnih metod in načinov dela s predšolskimi otroki v vrtcu. Za organiziranostjavnih vrtcev v Sloveniji pa je značilno, da so izredno enotno strukturirani, malo jealternativnih vrtcev, ki bi zadovoljevali različne potrebe in interese staršev. Zaradi tega je35

Pavla BrilejDiplomsko delotudi odstotek vključenih otrok v vrtec manjši kot v drugih evropskih državah. To se sicerpočasi spreminja in s tem narašča tudi število vključenih otrok v predšolske programe.2.3.2.1 Razlike med vzgojo v družini in vzgojo v vrtcuSodobni razvojni psihologi vse bolj zagovarjajo širše vidike vzgoje. Raziskovanja sousmerjena v ugotavljanje razlik med vzgojo v družini in vzgojo v vrtcu, s katerimi je močpojasniti razlike v odnosih in stilih vzgoje. Raziskave so pokazale nekaj bistvenih razlikmed materjo in vzgojiteljico: vzgojiteljice so deležne specifične izobrazbe o vzgoji otrok,namerno ustvarjajo situacije za učenje in igro itn. Delajo skupaj z drugimi in v instituciji,ki ima postavljena pravila in okvirni program aktivnosti, medtem, ko so matere pri temsvobodnejše. Razlika je tudi v čustvenem odnosu do otrok: odnosi vzgojiteljice do otrok sokratkoročni, mati in oče pa imata z otrokom odnos, ki traja celo življenje. Po mnenju E.Singer imata mati in vzgojiteljica različni in hkrati dopolnjujoči se vlogi (Batistč Zorec2003). Vzgojiteljica je po svoji vlogi nekje vmes med nadomestno materjo in učiteljico;kateri od obeh vlog je bliže, pa je odvisno predvsem od starosti otrok in vrste programa.Kakovost odnosov med starši in vzgojiteljicami vpliva na čustveno klimo, v kateri otrokodrašča. Čeprav so razlike med njimi nujne, je potrebna tudi določena mera ujemanja, kitemelji na sodelovanju in dogovarjanju o pomembnih vidikih otrokovega življenja vdružini in vrtcu (prav tam).Pogoj za profesionalno vzgojo je prenosljivost avtoritete od staršev na vzgojitelja.Postavlja se nam vprašanje Ali je »naravna« avtoriteta prenosljiva na poklicne vzgojiteljein kako? (Kroflič 1997a, str. 265). Na tem mestu bom predstavila avtoriteto kot posebnoobliko pedagoškega odnosa, v katerem učitelj (v našem primeru vzgojitelj) vodi, usmerja,pa tudi disciplinira otroka in si prizadeva, da bi ta vsebino vzgoje in izobraževanjaponotranjil (Kroflič 1997b).2.3.2.2 Avtoriteta in transferInstitucija in učitelj brez vsaj minimalne avtoritete preprosto ne moreta zagotovitipotrebnega transfera z učencem, brez tega pa ni vzgojnega učinka. (Kroflič 1997a).Transfer med vzgojiteljem in gojencem se vzpostavi s tem, ko gojenec vzgojitelja postavi vvlogo »osebe, vredne zaupanja« in ji dodeli avtoriteto (Kroflič 1997b, str. 69). Za vse36

Pavla BrilejDiplomsko delopoklicne pedagoške delavce je nujno, da zasedejo strukturno mesto pomembnega Tretjega.Edino ta vloga omogoča vzgojno učinkovitost, poleg tega pa ta pozicija omogoča najboljoptimalen razvoj otrokovih osebnostnih potencialov (prav tam). To pozicijo pa si učiteljlahko pridobi, če ima otrok ponotranjeno očetovo zahtevo, mandat, pravila, ki sonaslovljena nanj, s katerimi se bolj identificira kot s pomembnim Drugim. Zato oče kotposredovalec simbolne zahteve lahko svojo vlogo v obliki mandata prepusti učitelju, če leni prevelike razlike med vrednostnim sistemom družine in šole oziroma vrtca.Avtoriteta ni vezana zgolj na strogost in kaznovanje, lahko se zasnuje tudi na prijaznosti inodpovedi kaznovanju. Otrok za optimalni razvoj potrebuje določeno mero frustracij,potrebuje pa tudi jasne omejitve in razumsko utemeljene zadolžitve, hkrati pa tudičustveno sprejetost in občutek varnosti.2.4 KURIKULARNE SPREMEMBE V SODELOVANJU S STARŠISlovenski šolski sistem je proti koncu 20. tisočletja doživel velike spremembe – pričela seje splošna prenova sistema, ki je zajela tudi področje vrtcev. Pedagoška praksa se je moralasoočiti z nekaterimi novimi pojmi, vzgojno-teoretičnimi pristopi in novimiorganizacijskimi rešitvami (Kroflič 2001, str. 9). Intenzivno spreminjanje celotnegavzgojno izobraževalnega sistema, ki se je začelo kmalu po osamosvojitvi Slovenije, jezajelo tako sistemsko prenovo (zakonodajno), kot tudi vsebinsko (kurikularno) prenovo.Glede predšolske vzgoje v vrtcih so bile najprej številne razprave in sicer o tem, ali sodibolj na področje socialne politike ali na področje vzgoje in izobraževanja. Leta 1993 so topodročje uvrstili pod okrilje Ministrstva za šolstvo in šport (Batistič 2003). Strokovnopodlago za novo ureditev je predstavlja Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RepublikiSloveniji ter Izhodišča kurikularne prenove. V proces prenove pa seveda sodijo tudiprizadevanja strokovnjakov za ustrezno predstavitev, interpretacijo in pojasnjevanje žesprejetih kurikularnih sprememb neposrednim izvajalcem vzgojno-izobraževalnegaprocesa (Kroflič 2001). Prva faza tega procesa je bila končana leta 1999, ko je bil sprejetKurikulum za vrtce (1999). Naslednjo fazo pa predstavlja postopno uvajanje, spremljanjein evalvacija kurikula, ki je potekala dve leti in se je zaključilo leta 2001 (Batistič 2003).37

Pavla BrilejDiplomsko deloGlede na izbrano temo diplomskega dela bom povzela iz Bele knjige tisti del, ki se nanašana sodelovanje s starši in na upoštevanje otroka kot avtonomnega bitja. Glavni cilj, ki jezapisan v Beli knjigi v poglavju Sodelovanje s starši, se glasi:» dvigniti kakovost dela s starši z ustreznejšim in dostopnejšim obveščanjem, večjoraznovrstnostjo v ponudbi programov in z izboljšanjem neposrednega sodelovanja medvrtcem in starši« (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2005, str.56). V nadaljevanju so navedena načela, ki naj bi jih vrtci upoštevali pri sodelovanju sstarši. Ta načela se nanašajo na javno dostopno pisno in ustno obveščenost staršev orazličnih ponudbah oblik in programov institucionalne predšolske vzgoje, na pravicopostopnega uvajanja otroka v vrtec, starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanjuživljenja v vrtcu in skupini, imajo pravico do sprotne izmenjave informacij inpoglobljenega razgovora o otroku ter pravico, da v dogovoru z vzgojiteljem alivzgojiteljico aktivno sodelujejo pri vzgojnem delu (prav tam).Poudarek je na delitvi odgovornosti in različnih pristojnostih. Institucija naj ne posega vsfero družine in njene zasebnosti, kot taka naj nudi storitve. »Vrtec mora spoštovatikulturo, identiteto, jezik, svetovni nazor, vrednote, prepričanja, stališča, navade in običajeotrokovih staršev. Starši pa morajo po drugi strani upoštevati meje svojega soodločanja, kine smejo posegati v strokovnost institucije.« (prav tam).2.4.1 Cilji Kurikuluma za vrtceV Kurikulu za vrtce so predstavljeni cilji, iz katerih so izpeljana načela, globalni cilji in iznjih izpeljani cilji na posameznih področjih, predlagani so primeri vsebin in dejavnosti termedpodročne povezave. Tudi starši imajo zagotovljeno »posebno« mesto v ciljih in načelihkurikuluma (Marjanovič Umek idr. 2002). Podrobneje bom predstavila nekatere cilje, zakatere menim, da se navezujejo tudi na starše kot oblikovalce življenja v vrtcu.Obrazložitve se naslanjajo na načela uresničevanja ciljev Kurikula za vrtce in na lastnointerpretacijo.- Bolj odprt in fleksibilen kurikulum v različnih programih za predšolske otroke.Ta cilj predvideva odprtost in fleksibilnost vrtca glede na potrebe staršev in otrok.Vrtec naj s svojimi različnimi programi (glede na časovno trajanje, dopoldan –38

Pavla BrilejDiplomsko delopopoldan…), z različnimi dodatnimi ponudbami, ponudi oblike, ki bodo zadovoljevalerazlične strukture družin in njihovih potreb. Na drugi strani pa ta cilj pomeni širše infleksibilno, vendar strokovno zagotavljanje pogojev za stalno in občasno vključevanjepredšolskih otrok s posebnimi potrebami, otrok s področja jezikovno in narodnomešanih področij ter zagotavljanje sobivanja dveh kultur. Z odprtostjo infleksibilnostjo kurikulum omogoča sprejemanje drugačnosti kot obogatitveni dejavnikvzgoje, ki ima pomembno vlogo pri vzpostavitvi kvalitetnega sobivanja. S svojoodprtostjo omogoča vrtec vstop raznolikim idejam, zadovoljuje različne zahteve inpotrebe staršev, večje približevanje otroku, pestrost dejavnosti, kajti tudi starši lahkoobogatijo ponudbo.- Pestrejša in raznovrstnejša ponudba na vseh področjih in dejavnostih predšolskevzgoje v vrtcih.K temu lahko prispevajo: vodstvo s svojo vizijo in usmeritvijo delovanja, posameznistrokovni delavci s svojo strokovno usposobljenostjo in svojstveno usmeritvijo, staršikot pobudniki ali aktivni soustvarjalci, zunanji dejavniki, s katerimi se vrtec povezuje(npr. zdravstveni dom, knjižnica, zavod za gozdove, glasbena šola, delovneorganizacije v kraju). Pestrejša ponudba lažje zagotovi zadovoljitev različnih potreb inpričakovanj staršev ter otrok, s tem omogočamo tudi konkurenčnost, ki nikakor nizanemarljiva v tem obdobju.- Oblikovanje pogojev za večje izražanje in ozaveščanje skupinskih razlik(nediskriminiranost glede na spol, socialno in kulturno poreklo, svetovni nazor,narodno pripadnost, telesno in duševno konstitucijo).Vrtec mora omogočiti seznanjanje z razlikami in variacijami med kulturami, zzgodovinskim razvojem…nasproti sedanji prevladujoči »skupinski miselnosti«.Omogočiti mora vključevanje otrok različnih narodnosti, otrok s posebnimi potrebami,otrok iz socialno depriviligiranih družin – ob konkretnih primerih je potrebnopojasniti, kaj pomeni enakost v različnosti. To pojasnjevanje je namenjeno takootrokom kot staršem. Ta cilj vključuje tudi seznanjanje z različnimi vrstami družine,seznanjanje z različnimi življenjskimi navadami v širšem družbenem okolju, spodbujanjemenjave spolno obeleženih vlog in soočenje s specifičnimi stereotipi. Uresničevanjetega cilja zagotavlja vključevanje in upoštevanje osebnih razlik v konkretnisituaciji. Ne iščimo vsebine izven našega okolja, pogosto so v naši sredini in to sonajboljše učne situacije.39

Pavla BrilejDiplomsko delo- Dvig kakovosti medosebnih interakcij med otroki in odraslimi v vrtcu.Kakovost medosebnih interakcij ter s tem celotno vzdušje v skupini je povezano zindividualnim odzivanjem posameznika. Naloga novega koncepta vzgoje je, danavajamo otroke, da naj bo njegova individualna izbira podrejena premisleku tega,kako bo vplivala na druge – kontekst solidarnosti, razvijanje zavedanja, da je zmožensoodločanja, delitev odgovornosti za individualne in skupinske odločitve. Ker je tonova naloga, se je moramo še učiti, tako strokovni delavci kot tudi starši. Vzgojitelj najs starši vzpostavi odprt dialog, znati mora prisluhniti njihovim potrebam ter strokovnoodreagirati. K večji kakovosti prispeva tudi, da lahko obe strani izrazita svoje poglede,stališča, mnenja in da sta sposobni najti kompromis. Pri tem je naloga vzgojitelja, da jetisti, ki nekako izza ozadja vodi ta pogovor v smer, ki bo otroku v prid. Naj ne prihaja vkonflikt, hkrati pa ne more sprejemati odločitev, ki niso strokovno sprejemljive. Kzagotavljanju kakovosti prispeva tudi pripravljenost staršev za sodelovanje. Pomembnoje, da se vzpostavi zaupanje med otrokom, starši in vrtcem, kar izboljša komunikacijo vvrtcu (Kroflič 2003b).- Rekonceptualizacija in reorganizacija časa v vrtcu.Realizacijo tega cilja narekujejo potrebe, ki jih imajo starši, vezane na druge aktivnosti(otroci prihajajo v vrtec ob različnem času), prav tako se morajo upoštevatiindividualne potrebe otrok in potrebe oz. zamisli cele skupine. Na podlagi tega seoblikuje dnevna rutina, ki ni statična. Ta cilj se lahko posebej izrazi v prikritemkurikulumu in je prav, da ga osvetlimo. Možno je prilagajanje razporeditve dnevnihopravil, kar pa zahteva prilagoditev vseh zaposlenih. K temu, da je delo bolj efektivnoin kvalitetno speljano, prispevajo strokovni delavci, ki oblikujejo dnevno dogajanje.(Batistič Zorec 2004b)- Večja avtonomnost in strokovna odgovornost vrtcev in njihovih strokovnih delavcev.S spremenjeno vlogo vrtcev, ko se starši pojmujejo kot enakopravni partner, je šeposebej pomembna strokovna usposobljenost vseh zaposlenih v vrtcih. Še zlasti vkonfliktnih situacijah se moramo znati soočiti in imeti znanje, da primerno oblikujemoodgovor ali da vodimo pogovor tako, da skupaj poiščemo rešitev, seveda v prid otroka.Ni problem, da imajo starši neuresničljive zahteve, temveč v tem, kako bomo z njimiravnali. Potrebna je jasna meja avtonomije in hkrati tudi jasna odločitev, seveda napodlagi upoštevanja pravic vseh udeleženih (staršev, otrok, vzgojitelja, vrtca) in40

Pavla BrilejDiplomsko deloupoštevanje doktrine o avtonomiji. To zahteva stalno strokovno izpopolnjevanje vsehzaposlenih v vrtcu.- Povečanje vloge evalvacije (kritičnega vrednotenja) pri načrtovanju življenja in dela vvrtcu.Za oblikovanje življenja v vrtcu, za izboljšavo prakse, je pomembna evalvacija, ki panaj ne bo samo s strani strokovnih delavcev. V evalvacijo moramo vključiti tudi otroke,starše, lahko tudi celoten tim enote, kadar gre za skupen projekt. Evalvacija naj bovsestranska – slabosti in prednosti in hkrati naj zajema uvid za nadaljnje delo. Potrebnapa je tudi evalvacija, ki se nanaša na posameznega otroka, omogoča spremljanjenjegovega razvoja. To pa so zapisi o otroku in nadaljnje usmeritve, ki jih posredujemotudi staršem.- Izboljšanje informiranja in sodelovanja s starši.Informiranje je pomemben vidik uspešnega sodelovanja. Sprotno, jasno, točnoinformiranje lahko prepreči marsikateri nesporazum. Z novo kurikularno usmeritvijo sepojavljajo tudi nove oblike sodelovanja med starši in vrtcem. Gre za poglobljenosodelovanje, za izražanje mnenj, predlogov, svojih pogledov, iskanje kompromisov,kar vse vodi k skupnemu oblikovanju življenja v vrtcu. Vrtec mora na različne načinepodajati informacije o svojem delovanju (kar je tudi zakonsko določeno), da so staršiseznanjeni, kaj se v njem dogaja. Posebno poglavje so informacije o otroku, ki najbodo strogo zaupne narave in se lahko dajo samo staršem, pri tem pa je pomembno, dase upošteva tudi otrok. Starejši otrok že lahko sam odloča ali staršem o kakšnemdogodku poročamo ali ne.Cilji Kurikuluma za vrtce so smernice, po katerih naj delujejo vrtci in dajejo nekcelosten pregled sodobnega vrtca, ki je zakonsko določen. Pomembne so metode dela,izbrane vsebine, okolje, v katerem poteka proces, sredstva…, toda ko vse to imamo, šene moremo biti gotovi, da imamo dober vrtec. Osebni odnos, ki se vzpostavlja medvzgojiteljem, otroki, starši ter med sodelavci, je za vzgojni proces ključnega pomena.Ta odnos pa mora temeljiti na osebnostni kakovosti, strokovnosti in etičnosti. Javnivrtci v Sloveniji so sprejeli skupen temelj etičnega ravnanja vseh zaposlenih v vzgoji inizobraževanju za predšolske otroke, ki se imenuje Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu(1996).41

Pavla BrilejDiplomsko delo2.4.2 Kodeks o etičnem ravnanju v vrtcu v odnosu do starševKodeks etičnega ravnanja v vrtcu zajema skupek vrednot in načel, na katerih temelji delo spredšolskimi otroki in predstavlja osnovo za etično presojo ravnanja. S sprejetjem inuveljavljanjem kodeksa se vzpostavlja mehanizem ozaveščanja ter sprejemanja inponotranjanja vrednot. Razdeljen je na štiri temeljna področja odgovornosti ljudi, ki so vokviru vrtca neposredno ali posredno udeleženi v skrbi za otroka in sicer odgovornost dootrok, odgovornost do staršev in družin, odgovornost do delovne organizacije insodelavcev in odgovornost do širše skupnosti. Za nas je v tem primeru aktualenpodrobnejši pregled II.poglavja z naslovom Odgovornost pedagoških, vodilnih insvetovalnih delavcev in delavk do staršev in družine (Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu1996) .Pod prvo točko tega poglavja je zapisano: »Spoštovanje in upoštevanje staršev kotprimarnih skrbnikov, ki nosijo glavno odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj«.- Vrtec kot ustanova, oziroma vsi zaposleni v vrtcu, se moramo zavedati, da ima družinaključno vlogo pri razvijanju osebnosti ter upoštevati, da imajo starši prvi pravico inodgovornost za vzgojo in razvoj svojih otrok. To narekuje odprt dialog z njimi, imetimorajo možnost soodločanja pri vprašanjih razvoja in učenja njihovih otrok.Upoštevamo prepričanja in nazore staršev glede vzgoje in izobraževanja otrok.Opažanja in spoznanja, ki nam jih posredujejo starši o otroku, so smernice zanačrtovanje in izvajanje vzgojnega dela. Dolžni smo prisluhniti pripombam staršev inse nanje ustrezno odzvati. Če se prepričanja in nazori staršev razhajajo z usmeritvamivrtca, si prizadevamo doseči soglasje o takšnem načinu ravnanja, ki bo za otrokanajprimernejši.Drugo vodilo: »Pravica staršev do obveščenosti o programu vrtca in aktivnegasodelovanja v njem«.- Starše smo dolžni seznaniti z vrednotami in cilji, za katere si vrtec prizadeva, ter zvsebinami, metodami in sredstvi vzgojnega dela. Starše spodbujamo, da sodelujejo vnačrtovanju in izvajanju vzgojnih dejavnostiTretje vodilo: »Strokovna pomoč staršem pri vzgoji njihovega otroka«.42

Pavla BrilejDiplomsko delo- Sodelovanje naj temelji na seznanjanju s spoznanji stroke o predšolskem otroku inozaveščanju o pomenu ustreznega vzgojnega ravnanja. Staršem stalno posredujemoopažanja o razvoju in dosežkih njihovega otroka ter jim pomagamo, da spoznajo inrazumejo svojega otroka v vsej njegovi enkratnosti.Četrto vodilo: »Spoštovanje zasebnosti«.Z informacijami o otroku in družini, ki nam jih otroci in starši neformalnozaupajo, ravnamo odgovorno in jih ohranjamo zaupne. Zanje ne odgovarjamosamo moralno, temveč tudi pravno. Zaščita posameznikove zasebnosti je opredeljena vrazličnih mednarodnih dokumentih (Splošna deklaracija o človekovih pravicah,Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Konvencija ZN o otrokovihpravicah) in sicer kot temeljna vrednota in kot temeljna človekova pravica.2.4.2.1 Pravica do zaščiteSpoštovanje zasebnosti je v ospredju tudi v primeru vmešavanja oziroma interveniranja vzasebno življenje otroka in njegove družine. V Konvenciji ZN o otrokovih pravicah jezapisano (16.člen):• noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju vnjegovo zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje, niti nezakonitim napadomna njegovo čast in ugled.• otrok ima pravico do zakonitega varstva proti takšnemu vmešavanju ali napadom.Že tradicionalna družba si je prizadevala »razločevati med področji življenja, kjer jeintervencija oblasti ali javnosti upravičena, in področjem zasebnega, ki je pred omenjenimiintervencijami zaščiteno« (Craig v Štefanc 2004, str. 27), v demokratičnih družbah pamora biti ta opredelitev med zasebnim in javnim še bolj jasna. Zasebnost se danes pojmuje:»Zasebnost je stanje, ki posamezniku zagotavlja možnost umika pred konformističnimpritiskom družbenih norm. V procesu sprejemanja osebnih odločitev zasebnostposameznika ščiti pred interferenčnimi vplivi družbe, njenimi negativnimi reakcijami alizahtevami po konformizmu. Zasebnost je zato bistvena za uveljavljanje individualizma terposebej individualne avtonomije in neodvisnosti. /…/ spodbuja razvoj novih idej, navad,43

Pavla BrilejDiplomsko deloverovanj in življenjskih stilov. V tem pogledu je podlaga za različnost, ki je bistvena zavsako pluralno demokratično družbo.« (Craig v Štefanc 2004, str. 27).Pravico do zaščite pred poseganjem v zasebno sfero imajo tudi družine. Ena od temeljnihpravic, ki konstituira zasebnost družine, je pravica staršev, da otroke vzgajajo inizobražujejo ter da to lahko počnejo v skladu s svojimi prepričanji in svetovnim nazorom,zato je poseganje v te starševske pravice dejansko nedopustno (Štefanc 2004). Slovenskapravna ureditev to področje ureja v Ustavi RS, kjer je zapisano, da imajo starši »pravico,da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo.Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo inzrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja« (UstavaRS, 41. člen). Nadalje so v 54. členu opredeljene pravice in dolžnosti do vzdrževanja,izobraževanja in vzgoje otrok. Skozi te in še druge določbe slovenska ustava in družinskazakonodaja vzpostavljata prostor zasebnosti družine, kamor državne institucije (tudi vrtecin šola) ne smejo vstopati samovoljno (Štefanc 2004).Pedagoški poklic sega v globino medčloveških odnosov, ki jim lahko sledi le pretanjenčloveški in etični čut ter se nanje smiselno odziva. Poklicne dolžnosti bodo boljeopravljene, če lahko računamo na vzgojiteljevo avtonomno presojo, na njegovo etičnost.2.5 NOVA PARADIGMA V SODELOVANJU MED STARŠI INVRTCEM2.5.1 Starši kot soustvarjalci življenja v vrtcuČe izhajamo iz novih temeljnih usmeritev predšolske vzgoje, ki pravijo: »Temeljne nalogevrtca so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin inotrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.«(Zakon o vrtcih 1996), se nam postavi vprašanje, kakšna pa naj bo ta pomoč in ali smostrokovni delavci v vrtcu usposobljeni za takšno sodelovanje. Pravzaprav se nam nalagazelo zahtevna naloga, ne samo skrb za uspešen otrokov razvoj, temveč tudi izboljšanjekvalitete življenja družin.44

Pavla BrilejDiplomsko deloKurikulum za vrtce pojmuje sodelovanje med vrtcem in družino kot pomemben vidikkakovosti predšolske vzgoje, ki prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske ininstitucionalne vzgoje (Kurikulum 1999). Starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanjuživljenja in dela v vrtcu, prav tako lahko aktivno sodelujejo pri vzgojnem delu, vendarmora biti upoštevana strokovna avtonomnost vrtca. Torej soodločanje staršev ne smeposegati v strokovnost institucije, kakor tudi institucija ne sme posegati v njihovo sferozasebnosti (prav tam).Spoštovanje drugačnosti, zagotavljanje možnosti izbire, spoštovanje družine in njenihvrednot, upoštevanje nasprotujočih si interesov je možno le, če zmoremo vzpostaviti invarovati odprte prostore za pogovor. Temeljna odgovornost vzgojiteljev in drugihstrokovnih delavcev v vrtcu je, da vzpostavljajo in vzdržujejo takšne odnose, ki omogočajonačin komuniciranja, kjer lahko vsakdo od udeležencev vedno znova obnovi dialog, gavaruje in sodeluje. V ta proces je vključen tudi otrok, zato je potrebno »podpiranjeudeleženosti otroka« (Čačinonovič Vogrinčič 2004, str.77). Sodelovanje v smislusoustvarjanja dobrih rešitev, pogovorov, ob upoštevanju otroka, lahko ustvari pogoje zakvaliteten vzgojni proces. Naloga strokovnih delavcev v vrtcu je, da prepoznajo vlogostaršev in otrok v procesu, da se zavedajo, kaj lahko kdo doprinese in kje lahko pustimoodprt prostor za pobude drugih. V dialogu gre za soraziskovanje, za skupno definiranjeproblema, iskanje rešitev, soustvarjanje dobrih izidov, to so pogovori iz katerega pridemodrugačni, kot smo vanj vstopili (prav tam)Premik k soodgovornosti in soustvarjanju dobro opisujeta dva koncepta, vzeta po LynnHoffman in po Denisu Saleebeyu in sta poznana tudi v kontekstu socialnega dela. V knjigiŠola in vrtec skozi ogledalo časa pa ju predstavlja G. Čačinovič Vogrinčič (2004). To sta:- koncept etike udeleženosti in- koncept perspektive moči.V središče je postavljeno delo, ki ga vedno znova moramo opraviti skupaj, v našemprimeru starši in vzgojitelji..45

Pavla BrilejDiplomsko delo2.5.2 Etika udeleženostiStrokovni delavci smo zavezani, da sodelujemo in soustvarjamo življenje v vrtcu, vendarima lahko to sodelovanje veliko obrazov. Etika udeleženosti nas usmerja, da znamoprepoznavati edinstvenost drugega, to pa nas vodi v sodelovanje, v katerem nima nihčekončne besede, kjer se razvije pogovor, ki se lahko nadaljuje. V pogovoru smo do drugegasolidarni, vsakemu posamezniku damo občutek vrednosti. Strokovnjak nima zadnjebesede, L. Hoffman pravi, »da strokovnjak odstopi od moči, ki mu ne pripada: od moči, kimu daje posedovanje resnic in rešitev. Nadomešča ga občutljivo iskanje, raziskovanje,sointerpretiranje« (Čačinovič Vogrinčič, str. 77). Torej je vloga strokovnjaka kot soiskalcain sogovornika. V vrtcu so ti strokovnjaki vzgojitelji in drugi svetovalni delavci, ki soodgovorni, da vzpostavijo dialog in sodelovanje. Tega pa se moramo še naučiti, kajtidosedanji pogovori so temeljili na iskanju vzroka in resnice. Ko nastopijo razhajanja vželjah, pričakovanjih, je potrebno, da se vse želje izrečejo, tako želje otroka, kot željestarša in vzgojitelja, da se ubesedijo, potem pa odgovor soustvarimo. Usmerjeni smo nadobre, boljše rešitve, pri tem pa moramo vedeti, kam hočemo.Pri delu v vrtcu so dobri tisti načrti, dogovori, ki so raziskovalni, fleksibilni, taki, da jedovolj časa in prostora za skupno odkrivanje, kaj je dobro, kaj se obnese in kaj lahkoskupaj spreminjamo (prav tam). S tem, ko ustvarimo možnost za pogovor, za raziskovanjein soustvarjanje rešitev, ustvarjamo tudi prostor za soočenje zelo različnih, včasihnasprotujočih si stališč in zahtev, med njimi so lahko tudi takšne, ki niso v skladu sstrokovnostjo in z vrtcem, kot ustanovo. O vsem se lahko pogovarjamo, niso pa vse rešitvesprejemljive.V dialogu vsaka beseda šteje, zato jo izrazimo s premislekom. Pogovor naj se navezuje nasedanjost, pomembno je, kaj se dogaja ta trenutek. Ne vpletamo tistega, kar je bilo vpreteklosti oz. kar bo v prihodnosti. Poslušamo izjave staršev in ne iščemo druge resnice,pri tem lahko izrazimo sočutje, možnost sodelovanja. Poskušamo pogledati skozi očidrugega in s tem naredimo prostor drug za drugega. Vzgojitelj lahko v začetku uporabiznanje za ravnanje in to znanje podeli s starši, vendar je diagnoza samo na začetku, vnadaljnjem procesu pa gre za sodelovanje, za soustvarjanje rešitev.46

Pavla BrilejDiplomsko delo2.5.3 Perspektiva močiKaže se v tem, da v dialogu s starši otrokom pomagaš odkriti, olepšati, raziskati inizkoristiti njihovo moč in vire in ko mu pomagaš, da doseže svoje cilje, uresniči svojesanje in razbije okove oviranosti in nesreč (prav tam). Skupaj raziskujemo možnosti oz.kaj je uresničljivo, pri tem izbiramo jezik vključevanja, sodelovanja, možnega. Odnosimed odraslimi in otroki, vzgojitelji, svetovalnimi delavci, starši so lahko zelo občutljivi inkompleksni in zahtevajo od nas odraslih brezpogojno spoštovanje otrokove edinstvenostiin konteksta njegovega življenja ter spoštljivo ravnanje z njegovo resničnostjo. Potreben jeprostor za otrokov glas, odprti moramo biti za videnje njegovih močnih področij ter kakojih otrok sam vidi in kako jih vidijo starši.Naše delovanje naj bi temeljilo na mobilizaciji njihove moči (talentov, znanja, sposobnosti,virov) – tako staršev kot otrok – in na podlagi tega bi vzpostavili pomoč, reševanjeproblema, soustvarjanje novih rešitev. S tem podpremo njihova lastna prizadevanja, dadosežejo svoje cilje in vizije (prav tam). Mobilizizacija moči staršev lahko postanepomemben vir informacij, idej, dodatnih aktivnosti oziroma dejavnosti v skupini.2.5.4 Leksikon moči po Saleebeyevem konceptuG. Čačinovič Vogrinčič podaja nekakšen »leksikon moči« (povzeto po Saleebeyevemkonceptu), ki pa se močno navezuje na samoomejitveni koncept avtoritete po Krofliču,zato bom potegnila paralelo.2.5.4.1 Krepitev močiKot navaja G. Čačinovič Vogrinčič (2004) krepitev moči zadolži strokovnjaka, da skrbnoprouči in odkriva vire v okolju, saj praviloma obstajajo in jih je mogoče razširiti inobnoviti. Če prenesemo ´krepitev moči´ v vzgojno prakso, pomeni da vzgojitelju nalaga,da vsakega otroka dobro pozna (kar mu omogočata refleksija in evalvacija), ga vključuje vproces in mu omogoča aktivno vlogo pri kreiranju življenja v vrtcu in kar je še boljpomembno, pri kreiranju avtoritete, ki ga vodi v osamosvajanje s pomočjo razvoja tistihosebnostnih potencialov, ki osvoboditev omogočajo (Kroflič 1997b). Prav tako je tadejavnik zelo pomemben v odnosu vzgojitelja do staršev. Starši so lahko bogat virinformacij, dobri organizatorji, opazovalci. To lahko vzgojitelj uporabi za obogatitev47

Pavla BrilejDiplomsko delovzgojnega dela z otroki, kar pa je še bolj pomembno, s posredovanjem svojih opažanj nampomagajo odkriti močna področja otroka, področja, kjer otrok težje napreduje, njegovestrahove. In vse druge pomembne informacije za delo z otrokom, kot npr.: katera igračaotroku veliko pomeni in mu daje varnost in moč.2.5.4.2 Včlanjenost oziroma vključenostDrugi pomen moči je včlanjenost oziroma vključenost, ki opozarja na pripadnost socialnimmrežam, potrebo po sprejetosti, spoštovanju in upoštevanosti v družini, skupini prijateljev,v vrtcu. Vse bolj se poudarja pomen socialnih stikov za razvoj otroka, ali kot praviSaleebey vključenost ali včlanjenost, zato pravi eno izmed pravil samoomejitveneavtoritete, da je potrebno spodbujati širitev otrokovih socialnih stikov z vrstniki in drugimiosebami (prav tam). To omogočijo starši prav z vključitvijo otrok v vrtec. Ta vidik senanaša prav tako na starše. Tudi starši potrebujejo občutek pripadanja vrtčevski skupini,upoštevanja in sprejetosti, kajti v tem primeru se bodo aktivneje vključevali v procesoblikovanja življenja v vrtcu.2.5.4.3 OkrevanjeOkrevanje temelji na spoznanju, da smo ljudje, otroci in odrasli, sposobni premagati težkeudarce, sposobni premagati neuspeh; okrevanje pa je možno, če ustvarimo podporo zaokrevanje (Čačinovič Vogrinčič 2004). Osnova za razvoj takšne moči je ugodna čustvenaklima in zaupanje v posameznika. Naloga vzgojitelja je »vzpostaviti čustveno stabilen inpozitiven odnos med vzgojiteljem in gojencem, ter otroku ponuditi primarni objektidentifikacije« (Kroflič 1997b, str. 68). Otrok, ki se čuti sprejetega, varnega laže premagujeneuspeh, težke udarce…Pogosto s tem zaupanjem v otroka, ki ga predamo staršem,ustvarimo pozitivno klimo, da tudi starši pogledajo na situacijo pozitivno, da tudi onizačnejo verjeti v uspeh.2.5.4.4 Dialog in sodelovanjeDialog in sodelovanje iz perspektive moči pomeni pomagati ustvarjati novo zgodbo potem,ko vsi udeleženi v projektu sodelovanja dobijo nove izkušnje za razumevanje,sporazumevanje in jasne dogovore (Čačinovič Vogrinčič 2004). Tudi Kohlberg pravi, daotrok s pomočjo spodbujanja moralnega presojanja pridobiva sposobnost rekonstrukcije48

Pavla BrilejDiplomsko deloobstoječega vedenja, oziroma, preide iz ene stopnje moralnega presojanja na drugostopnjo. Pri tem potrebuje otrok podporo in spodbudo pri samostojnem iskanju ustreznihetičnih rešitev. Glede na to, da naj dialog in sodelovanje temeljita na izkušnji spoštovanjain doživljanja osebne kompetentnosti vsakega udeleženega, moramo temelje takšnegasodelovanja »vedno intenzivneje iskati v sposobnosti iskanja skupnih interesov v vsakinovi situaciji in ne v stalnih, na avtoriteti navade utemeljenih oblikah vedenja.« (Kroflič1997b, str.69).2.5.4.5 Odpoved dvomuAvtorica opisuje to predpostavko leksikona moči kot: odpovedati se dvomu okompetentnosti drugega, o kompetentnosti otroka in odraslega v vrtcu in šoli, da ve, kajmisli in čuti; odpovedati se moramo tudi dvomu o okrevanju, dvomu, da je težave mogočezmanjšati, omiliti, premagati (Čačinovič Vogrinčič 2004). Zaupanje v posameznika innjegov razvoj mora biti osnovna predpostavka vzgojnega delovanja vsakega vzgojitelja. Vsodelovanje moramo vnesti vero v napredovanje otroka, imeti moramo dovolj poguma, »davidimo vsak korak naprej, da ga prepoznamo in se veselimo.« (prav tam, str. 82).2.5.5 Koncept partnerstva in participacije2.5.5.1 Vpliv staršev na vrtec kot institucijoVrtec danes prevzema vlogo partnerja, pri čemer se razmišlja o konceptu možnostidopolnjevanja družinske vzgoje. Vrtec naj bi bil čim bolj odziven in naj bi se prilagajal.Takšen koncept pa zahteva poglobljeno povezanost med vrtcem in družino. Kljubspremenjeni vlogi družine, je ta še vedno osnovni steber pri oblikovanju mlade osebnosti.Družinske vzgojne možnosti se kvantitativno in kvalitativno spreminjajo. Ker družina nemore zaradi svoje vloge več opravljati celovite vzgojne funkcije, mora del teh prevzetivrtec.Družina pa se ne sme in ne more odpovedati vzgoji svojih otrok, zato poskuša povečatisvoj vpliv na tisto institucijo, ki opravlja to vzgojno funkcijo. To pa je vrtec. Družina nadoločenih vzgojnih področjih prepušča vodilno vlogo vrtcu, hkrati pa si skuša zagotovitivpliv na vsebine, organizacijo in načine vzgojnega dela v vrtcu. Da bi bilo sodelovanjemed vrtcem in starši na področju vzgoje zares dobro, je potrebno iskati vedno nove oblike49

Pavla BrilejDiplomsko deloin vsebine komunikacije in sodelovanja. Dobro sodelovanje pa nima vpliv samo nakvaliteto dela v vrtcu, temveč tudi na kvaliteto življenja doma.2.5.5.2 Partnerstvo in participacijaV kontekstu odpiranja vrtca za vpliv staršev, se pogosto pojavljata pojma partnerstvo inparticipacija. »Participacija je po mnenju Maleševe (1994) tisti odnos med vzgojitelji instarši, v katerem si vzgojitelji in starši enakopravno delijo informacije, cilje in obveznosti,vezane na vzgojno-izobraževalno delo, v katerem imajo oboji aktivno vlogo privzpodbujanju otrokovega razvoja, v katerem so oboji odgovorni za otrokov razvoj in vkaterem imajo oboji pravice in dolžnosti.« (Lepičnik Vodopivec 2006). Sodelovanje naravni partnerstva se lahko udejanja v dveh oblikah:• v smislu sodelovanja med starši in učitelji na kurikularni ravni,• ali pa so lahko starši partnerji šoli na ravni upravljanja in vodenja institucije (skozisodelovanje v upravnih organih) (Štefanc 2004).Participacija staršev ter sodelovanje med vrtcem in starši sta ključnega pomena pri današnjikurikularni usmeritvi, saj »sodobna šola (isto velja za vrtec) ne more biti niti demokratičnaniti učinkovita pri doseganju svojih vzgojnih in izobraževalnih ciljev, če iz procesovodločanja in šolskega življenja izključi starše svojih učencev.« (prav tam, str. 25). Vnekaterih zapisih je moč zaslediti, da je partnerstvo med učitelji in starši nezadostno, če sostiki med njimi zgolj obrobni in zadevajo otrokove konkretne učne ali disciplinske težave(Novak v Štefanc 2004). Zato pravi Novak, da je iz tega »implicitno možno razbrati, da bomogoče o pravem partnerstvu govoriti šele takrat, ko bo sodelovanje med starši in učiteljigloblje in stiki ne bodo le »racionalno-instrumentalni./…/ razumeti namreč je, da je bistvopartnerstva prav v preseganju instrumentalnosti, starši pa naj bi pri realizaciji tega presežkaaktivno sodelovali.« (Štefanc 2004, str.36). Postavlja se nam vprašanje, kaj sploh pomenizavzemanje za stike med družino in šolo ali vrtcem, ki niso vezani zgolj na konkretnoučno-vzgojno problematiko otroka? Minister za šolstvo Milan Zver je XI. posvetu zaravnatelje, oktobra 2005 v Portorožu dal eno takšnih iztočnic in sicer, da naj bodo skupnasrečanja namenjena spoznavanju otrokovega razvoja.50

Pavla BrilejDiplomsko delo2.5.6 Formalne in neformalne oblike sodelovanja med starši in vrtcemResman postavlja vprašanje, kako legalne in formalne oblike izpeljati, da bi izgledale čimmanj formalne, kajti bolj učinkovite so neformalne oblike sodelovanja, pri čemer sevzpostavlja medsebojno zaupanje, še zlasti zaupanje staršev v učitelje (Štefanc 2004).Komunikacija s starši je res prijetnejša in morda tudi učinkovitejša, kadar je sproščenpristop, vendar ne smemo pri tem spregledati, da je vsak odnos med staršem in učiteljemnujno formalen, saj gre pri njem vselej za interakcijo med posameznikom in institucijo.Vse to nam nakazuje, »da lahko koncept partnerstva zaradi svoje vsebinske nedoločenostiproizvede tudi učinke, ki pomenijo nelegitimno poseganje v zasebnost ali implicitnapričakovanja, da bodo starši kot del realizacije tega koncepta sami odprli vrata svojezasebnosti bolj, kot je to potrebno. /…/ Po drugi strani pa mora ostati razumljivo, da sotudi starši pri tem omejeni, saj njihovo vključevanje v življenje in delo šole ne smepomeniti poseganja v strokovno avtonomijo učiteljev in strokovnih delavcev.« (prav tam,str. 37-38). Pri odnosu med vrtcem in starši je zelo pomembna delitev odgovornosti inrazličnih pristojnosti.2.5.6.1 Oblike komuniciranja med vrtcem in staršiOpredelitev oblik sodelovanja med vrtcem in starši zajema tri ravni:1. formalne oblike sodelovanja: govorilne ure, roditeljski sestanki, pisna gradiva,informiranje preko oglasne deske, svet staršev, predavanja za starše, prireditve zastarše; njihova funkcija je informiranje staršev in sodelovanje staršev prisprejemanju odločitev , pomembnih za delo vrtca;2. neformalne oblike sodelovanja: komunikacija s starši ob prihodu in odhodu otrok,nenačrtovani pogovori, pikniki, izleti, delavnice za starše, udeležba drugihdružinskih članov pri dejavnostih vrtca;3. dejavno vključevanje staršev v vzgojni proces: sodelovanje staršev pri načrtovanju,izvedbi in evalvaciji kurikula, reševanje problemov (Marjanovič Umek idr. 2002,str. 46).V slovenskem prostoru so bile opravljene raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kakostarši ocenjujejo sodelovanje med vrtcem in družino oziroma vzgojitelji in starši na ravniformalnega in neformalnega sodelovanja med njimi. Na formalni ravni jih je zanimala51

Pavla BrilejDiplomsko delopogostost izvajanja roditeljskih sestankov in govorilnih ur. Ocenjujejo, da je roditeljskisestanek še vedno močno prisoten in hkrati dajejo temu podporo, kajti menijo, da jepotrebno s starši določene vsebine obravnavati tudi na formalni ravni. Poleg roditeljskisestankov so močno zastopane tudi govorilne ure (Lepičnik Vodopivec 2006). Nadaljepravi avtorica, da čeprav število roditeljskih sestankov in govorilnih ur ni predpisano, meniskupina že prej omenjenih raziskovalcev, »da je prav, če se le ti skličejo v primerih, ko greza izmenjavo in preverjanje informacij in za reševanje problemov in konfliktov«. (Pravtam, str. 19). Pri vzpostavitvi neformalnih oblik sodelovanja se omenja predvsemkomunikacija med vzgojitelji in starši ter organiziranje različnih aktivnosti. Vsakodnevnakomunikacija med starši in vzgojitelji je pomembna oblika neformalnega sodelovanja. Kotkaže raziskava se vanjo vključujejo starši ne glede na izobrazbo in spol. Na podlagidobljenih rezultatov ocenjujejo, da so v vrtcih danes nekoliko v ospredju neformalneoblike sodelovanja s starši, kar je verjetno posledica drugačnega načina vzgoje v vrtcih. Toje z vidika razvijanja samozavesti staršev in njihove odgovornosti za vzgojo otrok ter zarazvijanje medsebojnega zaupanja med starši in vzgojnim osebjem izjemno pomembno, nesmemo pa pozabiti na pravico staršev do biti informiran, kar pa zagotavljajo predvsemformalen oblike sodelovanja (prav tam).Zagotavljanje nemotenega poteka življenja in dela vrtca in šole kot institucije, kot piše vBeli knjigi, omogočajo osnovna pravila vedenja in komuniciranja, ki izhajajo izpojmovanja svobode posameznika kot neomejevanja svobode drugih. Kot nujnopredpostavko za participacijo v demokratičnih procesih pa predvideva razvijanje kritičnegaduha, osebnih odločitev in avtonomne presoje (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju vRepubliki Sloveniji 1995).2.6 KOMUNIKACIJA KOT OSNOVA SODELOVANJA INSOOBLIKOVANJA ŽIVLJENJA V VRTCUPri oblikovanju življenja v vrtcu je pomembno, da imajo vsi trije akterji – starši, otroci,vzgojno osebje, možnost, da izrazijo sebe in svoje potrebe – vzgojiteljeve morajo vsekakortemeljiti na profesionalnosti. Drugi pomemben pogoj je komunikacija, pri kateri se nihčeod udeležencev ne počuti ogroženega in pripravljenost za poslušanje. Prav tako morajo52

Pavla BrilejDiplomsko deloimeti vsi trije akterji možnost, da reflektirajo svoje ravnanje in ravnanje drugih, karpredstavlja tudi možnost vživljanja v potrebe drugega in prevzemanje njegove perspektive.Če ne dosežejo svojih pričakovanj in ciljev, imajo občutek ogroženosti. To sprožaobrambne mehanizme, ki lahko imajo za posledico umik iz komunikacije. Vzroke zaneuspeh, stalno nezadovoljstvo in napetost pa stalno pripisujejo drugim.Komunikacija med starši in strokovnim osebjem v vrtcu je mnogokrat odvisna odimplicitnih teorij posameznika o razumevanju otroka in njegovem načinu socializacije..»Implicitne teorije so individualne predstave o otroku in otroštvu, prepričanja o otrokovinaravi in razvoju ter iz tega izvedeni pristopi in načini ravnanja z otrokom in pričakovanjao pomembnih ciljih, dejavnostih npr. v vrtcu, šoli« (Veljeskov v Marjanovič idr. 2004b,str. 77). Razumevanje otroka in njegovega načina socializacije pa ima izvor v kulturnemkontekstu družine ter od izkušenj posameznega starša, na primer v zvezi z družino,starševsko vlogo, pojmovanjem samega sebe v družini (prav tam). Na osnovi tega si staršoblikuje neka tiha pričakovanja, ki jih jasno izrazi ali pa tudi ne.Na drugi strani imamo implicitne teorije vzgojitelja, ki se oblikujejo v procesuizobraževanja in predvsem pod vplivom neposrednih praktičnih izkušenj. Izhodiščesubjektivnih pojmovanj so gotovo prevladujoči pogledi na otroštvo v družbi določenegaprostora in časa, ki neposredno ali posredno vplivajo na izkušnje in znanja vzgojiteljice inožjega okolja, v katerem vzgojiteljica živi in dela (Batistič Zorec 2005). Po definiciji M.Pešić osebne teorije vzgojiteljic zajemajo vrednote, znanja in prepričanja o naravi inrazvoju otroka ter iz tega izvedene cilje vzgoje in stališča o mogočih in ustreznih načinihdoseganja teh ciljev (prav tam, str. 26). Vsakodnevna komunikacija s starši je ena odnenačrtovanih situacij in zahteva od vzgojitelja, da se vsak trenutek odloči, pogosto brezčasa za tehtanje argumentov, zato v takih primerih ravna avtomatično in rutinsko. »Skoziprakso se nenehno prepletajo rutinske reakcije in reflektirana vedenja, ki povzročajo, da jevzgoja kompleksen in mnogokrat tudi konflikten proces.« (Batistč Zorec 2005, str. 25).Enako pa bi lahko rekli za komunikacijo s starši. Razlike v stališčih, gledanjih,pojmovanjih med starši in vzgojiteljem glede vzgoje v vrtcu, lahko privedejo donesporazumov. Kakšno pot reševanja bomo ubrali kot strokovni delavci, pa je odvisnopredvsem od usposobljenosti vzgojitelja za komuniciranje ter od njegove identitete, kot joimenuje Brajša, katere osnovni instrument je interpersonalna komunikacija (Brajša 1993).53

Pavla BrilejDiplomsko delo»Identiteto razvijamo in udejanjamo z obvladovanjem nekaterih osnovnih življenjskihspretnosti, kakršne so: sprejemanje in dajanje, zadrževanje in sproščanje, delo, sodelovanjein sprejemanje samega sebe« (Erikson v Brajša 1993). Dojemanje samega sebe ima velikvpliv na komunikacijo. Ko nekdo dvomi o lastni vrednosti, zelo hitro razume dejanje aliodziv drugega kot opredelitev lastnega samovrednotenja (Satir 1995). To sem zapisala, kersem to doživljala tudi jaz in vem, da se pojavlja tudi pri drugih kolegicah. Ko se tegazavemo, lahko začnemo spreminjat svojo negotovost in nesamostojnost v avtonomnost insamostojnost.V času vse večjega upoštevanja posameznika, je pomembno razviti sposobnostsprejemanja kompromisov in komunikacijo, kjer upoštevamo drugega. Ali kakor imenujeto sposobnost Luciano L Abate, sposobnost za pogajanje. Pri pogajanju gre za to, da poveš,kdo si in kaj želiš, slišiš isto o drugem in od tu dalje iščeš rešitev (Čačinovič Vogrinčič1998).Komunikacija je življenjsko pomembna spretnost za vsakogar. Ker ni dedna, se je moramonaučiti. Naučimo pa se je lahko preko učenja interpersonalne komunikologije, to jepridobivanje znanja iz tega področja, prepoznavanje dobljenih informacij na temelju lastnein sogovornikove analize komuniciranja ter same vaje komuniciranja (Brajša 1993). Drugastopnja učenja je prepoznavanje svojega lastnega komuniciranja in ozaveščanje o njem.Komunikacije se ne moremo naučiti, če je nismo zmožni prepoznati in se je ne zavedamo.Komuniciranje pa zahteva še nadaljnjo pot, to je, nenehno učenje boljšega komuniciranja.Najboljše in najučinkovitejše je v skupini, kjer se odraža skupinska dinamika.Pri komunikaciji se moramo zavedati ne le verbalnega sporočanja, temveč tudi neverbalnekomunikacije, ki daje izgovorjeni besedi smisel in moč vplivanja. Način in kontekstizgovorjenih sporočil vpliva na konkretne rezultate komunikacije (prav tam). Watzlawickje postavil aksiom Nemogoče je ne komunicirati, s tem je povedal, da je človek hkratiodnosno in komunikacijsko bitje. Torej tudi vzgojitelj in starš, ko se srečata, je nemogoče,da med seboj ne bi komunicirala (Lepičnik Vodopivec 1996). Starši in vzgojitelji vstopajov proces komunikacije zaradi otroka, družil naj bi jih skupen cilj: zagotoviti optimalenrazvoj vseh otrokovih potencialov, zagotavljanje zdravega in skladnega razvoja. Prav to jetema mojega raziskovalnega dela in sicer me zanima, kako vidijo namen sodelovanja54

Pavla BrilejDiplomsko delovzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice na eni strani ter starši na drugi strani. Ali res obojistremijo za istim ciljem? Kako vidita odzivanje na pobude staršev strokovni delavki inkako starši ocenjujejo njuno odzivanje? Kaj se zdi pomembno pri komunikaciji enim in kajdrugim?V vzgojnem procesu je tudi otrok aktivni udeleženec, ki aktivira svojo okolje. »Zizražanjem svojih potreb zahteva od staršev in vzgojiteljev njihovo nenehno aktivnostpovezano z zadovoljevanjem teh potreb, pomoč pri zadovoljevanju oziroma podporo pritem.« (prav tam, str. 35). In ravno otrok je tisti povezovalni člen, zaradi katerega setrudimo vzpostaviti komunikacijo s starši in s tem omogočamo zadovoljevati otrokovepotrebe v vseh za otroka pomembnih okoljih.2.6.1 Medsebojna dinamika v komuniciranjuKomunikacija v prvi vrsti pomeni znati govoriti in znati poslušati. V komunikacijskiproces vključujemo svoje telo, vrednote, pričakovanja, čutila, sposobnosti govorjenja -Satirjeva to imenuje celostni model komunikacije (Lepičnik Vodopivec 1996). Med staršiin vzgojiteljem poteka interakcijska veriga pri vsakdanjem prihodu v vrtec. Na eni strani jestarš s svojimi izkušnjami in čustvi, na drugi strani pa vzgojitelj, prav tako s svojimiizkušnjami in čustvi. Starš nosi v sebi namero in čustva, ki jih verbalno ali neverbalnoposreduje vzgojitelju. Vzgojitelj vidi le manifestativni segment vedenja na njemu značilennačin, ki je usklajen z njegovimi potrebami, izkušnjami, stilom, mišljenjem, razpoloženjem(prav tam). Bratanić (1991) znotraj tega procesa prepoznava naslednje stopnjeinterakcijske povezanosti v komunikaciji:- fizična navzočnost, ki se izrazi z neverbalno komunikacijo, pri čemer je lahko notranjapovezanost različna;- akcijsko – reakcijsko komuniciranje na ravni vprašanje – odgovor, med udeležencemani notranje povezanosti, gre predvsem za proces informiranja;- empatično komuniciranje - vživljanje v drugega, prilagajanje komunikacije tistemu, skomer komuniciramo, rezultat je informiranje in vplivanje;- dialog – obojestarsko empatično komuniciranje, udeleženca medsebojno vplivata drugna drugega, gre za obojestransko aktivnost, prilagodljivost in prožnost v odnosu. V55

Pavla BrilejDiplomsko delodialogu se razkrivajo med starši in vzgojitelji podobnosti v različnosti in skupno vrazličnem. (Bratanič v Lepičnik Vodopivec 1996, str. 96-98).2.6.1.1 Reflektirajoča komunikacijaReflektirajoča komunikacija je komunikacija, kjer so govorjenje in poslušanje,razmišljanje o slišanem in sporočanje o razmišljanju, temeljne prvine. Takšnakomunikacija med starši in vzgojitelji temelji na enakopravnosti, oboji iščejo prisogovorniku pozitivno vsebino in z njim skupaj iščejo rešitve (prav tam, str. 65).V komunikaciji je pomembno, da znamo prepoznati »komunikacijski feadbeck« (Brajša1993). »Povratne informacije nam sporočajo o vsebini sporočila, o sogovorniku, o odnosumed sogovorniki in odnosu do vsebine ter o vplivu sporočila na sogovornika. Medkomunikacijo lahko informacije iščemo, sprejemamo in dajemo« (prav tam, str. 77). Alikot opisuje feedback J. Lepičnik Vodpivec, je povratna informacija »o nas samih, o našikomunikaciji, o drugem in o njegovi komunikaciji ter o naši skupni medosebnikomunikaciji.« (Lepičnik Vodopivec 1996, str. 86).V današnjem konceptu vrtcev pride v upoštev vzajemna ali dvosmerna komunikacija,pri čemer oba sogovornika reagirata in recipročno vplivata drug na drugega. Oba sepogovarjata in oba se spreminjata. Po takem pogovoru so vsi udeleženci drugačni, kotso bili na začetku pogovora. Gre za pogovor v katerem poslušamo, razmišljamo ingovorimo. Spoštovanje na osnovi priznanja, da o konkretnem otroku ve več starš, ozakonitostih razvoja pa vzgojiteljica (Čačinovič Vogrinčič 2004). Upoštevanje inspoštovanje osebnosti staršev - in seveda tudi otroka – pa je eden od pogojev zavzpostavljanje medosebnih odnosov. Upoštevanje in spoštovanje staršev pomeni, dajim je vzgojitelj pripravljen prisluhniti.2.6.2 Sodelovanje s starši otrok s posebnimi potrebamiDanes bi lahko rekli, da skoraj ni skupine otrok v vrtcu, v kateri ne bi bil vsaj en otrok sposebnimi potrebami, ki potrebuje dodatno pomoč pri vzgoji, glede na to bom izpostavilatudi to obliko sodelovanja. Kurikulum za vrtce predpostavlja »uresničevanje načela enakihmožnosti in upoštevanja različnosti med otroki, ki se naj uresničujejo preko zagotavljanja56

Pavla BrilejDiplomsko deloenakovrednih pogojev za optimalni razvoj vsakega otroka ..., kar pomeni širše infleksibilno, vendar strokovno zagotavljanje pogojev za stalno ali občasno vključevanjepredšolskih otrok s posebnimi potrebami v oddelke vrtca.« (Kurikulum za vrtce, 1999,str.8). Kljub temu, da je vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtcazakonsko opredeljeno, so še številne ovire, zaradi katerih integracija ni uspešno izvedena.Če želimo tem otrokom zagotoviti ustrezne pogoje, so potrebne številne spremembe, mednjimi: kadrovske in materialne, v upoštevanju kurikula, spremembe v delu in ravnanjuvzgojiteljev, stališčih staršev. Strokovne delavke v oddelku se pogosto bojijo otrok sposebnimi potrebami, kakor tudi starši ostalih otrok, češ da bo delo oteženo, da bodo ostaliimeli manj od vzgojiteljice, ipd.2.6.2.1 Inkluzija otrok s posebnimi potrebamiV praksi je bilo do sedaj manj takšnih primerov, saj so otroke s težjo motnjo pogostousmerjali v posebne oddelke s prilagojenim programom. Težava je v tem, da so imaginarnaprepričanja pogosto naslonjena na javno mnenje, ki z opredelitvijo posameznih odklonovdelajo mejo med »normalnim« in »nenormalnim«. Potrebno je osveščanje tako vzgojnegaosebja kot staršev. Naslednja stopnja vključevanja otrok s posebnimi potrebami je bilaintegracija, ko je takšnega posameznika skupina sicer sprejela, moral pa se je on prilagoditivečini. Danes govorimo o inkluziji. Kroflič uspešno inkluzijo opredeljuje »kot spontanosprejetje različnosti, neuspelo vključevanje pa kot konstrukcijo skrbeče, a umetneregulacije odnosov med večinsko in manjšinsko populacijo otrok« (Kroflič 2002, str. 85).Nadalje še zapiše, da naj bi inkluzivno pedagoško situacijo odlikovali spontani, strpni,skrbeči in pravični odnosi med različnimi (prav tam). Inkluzija predpostavlja vključevanjeposameznega subjekta v širše družbeno okolje ob ohranitvi identitete, ne glede na njegovezmožnosti in posebnosti. Pomeni izenačevanje možnosti za posameznikov razvoj. Priinkluziji gre za oblikovanje kulture, v kateri se podpirajo različne potrebe in sprejemajoposebnosti, ki se odražajo kot razlike med spoloma, različne narodnosti, jezikovnapripadnost, različni družbeni statusi in tudi posamezne pomanjkljivosti, težave, motnje,bolezni.57

Pavla BrilejDiplomsko delo2.6.2.2 Skrb za otroka s posebnimi potrebami prevzemajo tudi strokovnjakiZa razvoj otroka s posebnimi potrebami skrbi poleg staršev še skupina različnihstrokovnjakov. To pravico imajo opredeljeno tudi v Konvenciji o otrokovih pravicah, kjerje zapisano, da »države podpisnice priznavajo, da mora duševno ali telesno prizadet otrokuživati polno in dostojno življenje v razmerah, ki mu zagotavljajo dostojanstvo, spodbujajosamozavest in lajšajo njegovo dejavno življenje v družbi«. (Konvencija o otrokovihpravicah 1997, člen 23). Drugi odstavek tega člena še predvideva: »Države podpisnicepriznavajo prizadetemu otroku pravico do posebne skrbi in bodo v skladu z razpoložljivimisredstvi spodbujale in zagotavljale, da bodo otrok, ki je do tega upravičen, in tisti, ki soodgovorni skrbeti zanj, deležni pomoči, za katero so zaprosili in ki ustreza otrokovemustanju ter zmožnostim staršev oziroma drugih, ki skrbijo zanj (prav tam).2.6.3 Pogovor s starši otroka s posebnimi potrebamiČe se opremo na nova znanja iz poglavja Nova paradigma sodelovanja med starši invrtcem in povežemo v primeru komuniciranja s starši otroka s posebnimi potrebami, bi najtakšna komunikacija upoštevala načelo etike udeleženosti in perspektive moči. Vse to nasvodi do spoznanja, da nima nihče resnične slike o otroku, še posebej velja to za otroke sposebnimi potrebami, ki jih pogosto še manj razumemo. Vzgojiteljica ima določeno sliko ootroku, prav tako primerjavo z drugimi, ima svojo izkušnjo o mejah in možnostih otroka,vendar je to samo ena resnica. Svojo sliko, svojo resnico podajo tudi starši, tudi otrok morapodati svojo resnico in še drugi strokovnjaki. Če je postavljena diagnoza, je ta izhodišče zapogovor, v nadaljevanju pa mora iti za soustvarjanje rešitve. Skupna naloga vzgojiteljev instaršev pa naj bi bila, da združijo moči, da bo otrok dobil čim več tistega, kar mu boomogočalo, da napreduje znotraj tistega, kar danes zmore (Čačinovič Vogrinčič 2004). Šlonaj bi za občutljivo sodelovanje, kjer je v središču otrok s svojimi pravicami.Sodelovanje s starši, kjer je v skupino otrok vključen otrok s posebnimi potrebami, potekana različnih ravneh: sodelovanje s starši otroka s posebnimi potrebami, sodelovanje s staršivseh drugih otrok v oddelku, v katerega je vključen otrok s posebnimi potrebami insodelovanje z drugimi starši v vrtcu. Tako predvidevajo Navodila h kurikulu za vrtce vprogramih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimipotrebami (2003).58

Pavla BrilejDiplomsko deloNadalje predvideva, da morajo biti starši vseh otrok korektno in strokovno seznanjeni zvrednostjo in pomenom skupne vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Greza obveščenost preko publikacije in predstavitve s strani strokovnega delavca na sestankih.Tako starši niso seznanjeni samo s konkretnimi primeri, temveč tudi z možnostmi vprimeru, če bi tudi oni potrebovali takšno uslugo.S starši otrok s posebnimi potrebami sodelujejo v vrtcu vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev,defektologi in drugi strokovni delavci. Pomembno je, da imajo vsi strokovni delavcikorekten in strokoven odnos do njih. Seznanjeni morajo biti z otrokovim napredkom inmorebitnimi težavami s svojega področja. Defektolog, ki obravnava otroka, starše aktivnovključuje v oblikovanje individualiziranega programa, k spremljanju otrokovega napredkain jim svetuje o postopkih dela z otrokom. Vrtec staršem lahko ponudi tudi različne oblikeizobraževanja in svetovanja, da bodo lažje opravljali svojo osnovno in nenadomestljivovlogo starševstva (prav tam).2.7 VPRAŠANJE AVTONOMIJE VRTCA IN DRUŽINEUpoštevati moramo, da dejstvo, da so starši in otroci soudeleženi in soodgovorni zaživljenje v vrtcu, nikakor ne zmanjšuje pomena stroke in strokovnjakov. Od njih se zahtevavisoka raven znanja in hkrati notranje gotovosti v ravnanju s tem znanjem, ki jihpotrebujejo v mnogih dialogih. Do izraza pride avtonomija vsakega udeleženca, še posebejpa je v ospredju avtonomija vzgojitelja in drugih strokovnih delavcev. Vzgojitelja zavezujeupoštevanje načela avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti, ki pravi: »načeloavtonomnosti omogoča svobodo v izbiri vsebin in načinov vzgojnega dela s predšolskimiotroki. Pogoj za avtonomnost je strokovna usposobljenost in ozaveščenost delavcev vvrtcih. Odgovornost pomeni strokovnost in etičnost pri delu ob upoštevanju otrok instaršev.« (Bela knjiga 1995, str. 48). Koncept avtonomije vzgojiteljice se kaže na trehnivojih: etična, politična in pedagoška razsežnost.2.7.1.1 Etična, politična in pedagoška razsežnost avtonomijeEtična razsežnost se kaže v odločanju vsakega posameznika pri iskanju najboljših rešitev,ki se navezujejo na njegovo strokovnost - zasebno sfero bivanja in na javno sfero bivanja.59

Pavla BrilejDiplomsko deloPolitična razsežnost: potrebno je iskati polje možnosti za samostojno, odgovornoodločanje, hkrati pa ne sme rušiti državnih regulativ niti se jim ne sme podrediti vnasprotju s spoznanimi strokovnimi argumenti.Pedagoška razsežnost etične in politične avtonomije: le avtonomen vzgojitelj lahko vzgajaavtonomnega otroka (Kroflič 2005). Od vzgojitelja se pričakuje, da bo deloval strokovnokorektno in konsistentno v okviru načel, ki izhajajo iz predpostavljenih paradigempojmovanja otroka, učenja, kakovosti načrtovanja in izvedbe kurikula. Prav takometodično neoporečno načrtovanje in izvedba neposrednih dejavnosti, sposobnostkritičnega vrednotenja – evalvacije lastne dejavnosti ter upoštevanje temeljnih pravicotroka in njegovih staršev, da so ustrezno seznanjeni in vključeni v dejavnosti vrtca (pravtam).2.7.1.2 Meje strokovne avtonomijeV odprtem pogovoru se pogosto postavljajo vprašanja, kje so tiste meje strokovneavtonomije vrtca, katera so tista področja dela v vrtcu, na katera imajo starši vpliv, inkatera so tista, na katera sploh ne morejo vplivati. Vprašanje avtonomije vrtca in družine jeeno temeljnih vprašanj glede soustvarjanja življenja v vrtcu danes. Zastavlja se naraznolike načine v odnosih in pogovorih med vzgojitelji in starši. Beseda »vmešavanje«staršev, je pri upoštevanju avtonomije neproduktivno in raje označimo to kot prošnje,zahteve ali mnenje staršev, s katerimi se moramo soočiti in imeti zanje odgovor ali pa gaskupaj poiskati. Starši smejo imeti želje in potrebe in mnenja in zahteve. »Avtonomija semora zgoditi v pogovoru, kjer se soočijo argumenti stroke in osebne želje.« (ČačinovičVogrinčič 2004, str. 80). In kot pravi dalje avtorica, mora biti avtonomija raziskovalnatema in ne »kdo bo koga«. (prav tam, str. 81).Pri zahtevah staršev in uveljavljanju njihovih pravic, je naloga vzgojitelja, da v razpravo onjihovih pravicah vnese še razpravo o pravici otroka, pravici drugih otrok, razpravo opravici vzgojitelja, vrtca in o doktrini. Razreševanje konfliktov zahteva posebej odmerjenčas, katerega si morata vzeti tako vzgojitelj kot starši in tudi miren prostor.60

Pavla BrilejDiplomsko delo2.7.1.3 Ob koncu teoretičnega delaV pedagoški praksi se nam vzgojiteljem zastavlja nemalo vprašanj. Odgovore poiščemo narazlične načine: z izobraževanjem, s prebiranjem literature, z medsebojno izmenjavoizkušenj, z opazovanjem in tudi z raziskovanjem. To nam omogoča kvalitetnejše delo inosebnostno rast. Kot pravi ekološka teorija, je razvoj rastoča možnost posameznika, darazume svojo ekološko okolje – to je okolje v katerem deluje – in vpliva nanj (MarjanovičUmek idr 2004b). Eden od pogojev spreminjanja lastne prakse je razumevanja vrtca, ki nifizična in socialna danost, saj se nenehno spreminja in pa zavedanje možnosti lastnegavpliva na te spremembe. Prav to me je vodilo v raziskovanje odnosov med starši in vrtcem,ker se zavedam, da lahko z novimi spoznanji in znanji vplivam na boljše odnose v vrtcumed vsemi udeleženci v vzgojnem procesu. Ker pa so učinki vedno vzajemni, se zgodi, dasem tudi sama bolj zadovoljna s svojim delovanjem.61

Pavla BrilejDiplomsko delo3 EMPIRIČNI DEL3.1 OPREDELITEV PROBLEMAVzgojiteljice se velikokrat pritožujejo, da so starši nezainteresirani za delo v skupini, da jihzanima le, ali je otrok jedel, spal in podobno. Pojavljajo pa se tudi nasprotna mnenja insicer, da so starši do njih preveč zahtevni, ker želijo oziroma poizkušajo neposrednoposegati v vzgojno delo otrok v vrtcu kljub svoji strokovni nekompetentnosti. V obehprimerih bi lahko opredelili starše kot »problem«, kot je to zapisal Štefanc: »Starši kot»problem« nastopajo takrat, kadar domače vzgojne prakse ali njih učinki interferirajo spričakovanji, ki jih ima do njih institucija, tj. učitelji ali vzgojitelji. Včasih je za percepcijostaršev kot problematičnih dovolj že dejstvo, da se le-ti ne zanimajo dovolj za otrokovnapredek ali težave, ki jih ima ta v šoli oz. vrtcu.« (Štefanc 2004, str. 29).»Brez dvoma lahko rečemo, da večina staršev premalo ve o življenju in o prizadevanjihvzgojiteljev za razvijanje otrokovih sposobnosti.« (Lepičnik Vodopivec 1996, str. 39). Neglede, da je bil ta zapis narejen pred desetimi leti, menim, da velja še v veliki meri tudidanes. Gre za problem obveščanja in vpeljevanja novih možnosti sodelovanja med starši invrtcem, ki so odraz odprte komunikacije. Starši imajo zagotovljeno »posebno« mesto vciljih in načelih Kurikuluma za vrtce (1999) (Marjanovič Umek idr. 2004b), kakšno vlogobodo dejansko imeli pri izvedbi kurikula, pa je v veliki meri odvisno od vzgojiteljice voddelku.V zadnjem času se v naši predšolski praksi pojavljajo različne formalne, predvsem paneformalne oblike komunikacije, vendar kljub velikemu prizadevanju vzgojiteljic, ostajajonezadovoljni tako vzgojiteljice kot starši. Postavlja se nam vprašanje, kakšna naj bokomunikacija med starši in vzgojiteljem, na čemu naj temelji in h kakšnemu cilju naj nasvodi.Lepičnik Vodopivec (1996) v svoji raziskavi ugotavlja, da si vzgojitelji prizadevajo za čimkvalitetnejšo komunikacijo med starši in njimi, da pa je njihova pozornost pri temnamenjena predvsem različnim oblikam komunikacije. Premalo pa se ukvarjajo sproblemom kvalitetne komunikacije in zagotavljanjem pogojev za takšno komunikacijo. V62

Pavla BrilejDiplomsko delonaši raziskavi o sodelovanju s starši, smo želeli dobiti uvid tudi v to dejstvo in sicer smovzgojiteljice in starše povprašali tako po vsebinah kot po osnovnem namenu sodelovanjater kaj je tisto, kar naredi komunikacijo dobro.3.2 NAMEN RAZISKAVEZ raziskavo bi radi odgovorili na osnovno vprašanje, kako se v praksi našega vrtcaudejanja cilj »izboljšanje informiranja in sodelovanja s starši«, zapisan v Kurikulumu zavrtce (1999, str. 10) in iz njega izpeljano načelo sodelovanja s starši, ki med drugimpredvideva, da imajo starši pravico do sprotne izmenjave informacij in poglobljenegarazgovora o otroku, pravico sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in voddelku ter po dogovoru z vzgojiteljem aktivno sodelovati pri vzgojnem delu. Zanimalome je, ali starši dajejo pobude, ideje, pripombe ali kako drugače soustvarjajo življenje vvrtcu in kako ocenjujejo svoj vpliv pri tem. Kakšen je odziv vzgojiteljic na njihove pobude,ideje, pripombe, kot jih vidijo starši.Na drugi strani pa smo želeli pridobiti informacije, kako vidijo vpliv staršev na oblikovanježivljenja v vrtcu vzgojiteljice in njihove pomočnice. Ali se implicitna pričakovanja starševin vzgojiteljev glede namena sodelovanja ujemajo ali razhajajo?V raziskavi pa je zajet še en vidik in sicer, katere so tiste osebnostne lastnosti, za kateremenijo vzgojiteljice same in starši, da so pomembne za uspešno komunikacijo.Torej je osnovni namen raziskave kvalitativno prikazati odnos med predstavami osodelovanju med zaposlenimi v vrtcu na eni strani in starši, kot uporabniki na drugi strani.Iz opisanih primerov sodelovanja s starši kot uporabniki in hkrati sooblikovalci življenja vvrtcu ter vzgojiteljicami bomo opredelili primere dobre prakse. Navedeni negativni primeripa bodo pokazali, kaj se v praksi naj ne bi pojavljalo.Rezultate želim uporabiti za boljši uvid, kako se v praksi našega vrtca odraža sodelovanjemed starši in vzgojnim osebjem nanašajoč se na teoretična izhodišča in s tem vplivati navečjo kakovost vrtca, za izboljšanje lastne prakse ter za svetovalno delo. Želela bi, da bi todiplomsko delo bilo na vpogled tudi staršem, da bi ob osvetlitvi novih vzgojnih konceptov63

Pavla BrilejDiplomsko delodobili predstavo, kje je njihovo mesto v vzgojno-izobraževalnem procesu in jih spodbudilok aktivnemu sooblikovanju življenja v vrtcu.3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJARaziskovalna vprašanja se bodo nanašala na tri sklope:1. Ali stopnja izobrazbe oziroma delovna doba vplivata na oblike sodelovanja medvzgojiteljico in starši? Kakšno je razmerje med formalnimi in neformalnimioblikami sodelovanja ter delovno dobo vzgojitelja? Katere so vsebine, ki jih staršiin vzgojiteljice navajajo kot primeri dobre prakse in kakšen je osnovni namenposameznega sodelovanja?2. Ali se implicitna pričakovanja staršev glede dobre komunikacije ujemajo zvzgojiteljičinimi? Katere so tiste osebnostne lastnosti vzgojiteljice in pomočnicevzgojiteljice, ki so pri komunikaciji, po mnenju staršev, najpomembnejše? In katerese zdijo najpomembnejše njim samim? Kako vidijo namen sodelovanjavzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic ter starši?3. Tretji sklop vprašanj bo zajel ocenjevanje vpliva staršev na oblikovanje življenja vvrtcu in sicer se nam postavlja vprašanje: Ali se kaže odvisnost ocene staršev odizobrazbe in starosti vzgojiteljice? Ali se ocene staršev in vzgojiteljic glede vplivana oblikovanje življenja v vrtcu ujemajo oziroma v kolikšni meri se razhajajo?Predvidevamo, da bodo v oddelkih, kjer je staršem ponujenih več oblik sodelovanja,odgovori o predstavah o sodelovanju ter komunikaciji med vzgojiteljico, pomočnicovzgojiteljice in starši bolj usklajeni in bo ocena vpliva staršev višja. Prav takopredvidevamo, da so vzgojiteljice z več delovne dobe v svojem pogledu na sodelovanje sstarši in njihovem vključevanju v proces soustvarjanja življenja v vrtcu bolj odprte zavplive staršev in nudijo več oblik sodelovanja. Glede na to, da se vsi, ki skrbimo za otroka,tako starši kot vzgojiteljice zavedamo, da je dobra komunikacija odvisna v veliki meri odvzgojiteljeve osebnosti in njene sposobnosti vzpostaviti kvalitetno komunikacijo, imamoverjetno tudi podobne predstave o osebnostnih lastnostih vzgojiteljic.64

Pavla BrilejDiplomsko delo3.4 HIPOTEZE1. Vzgojiteljice z višjo stopnjo izobrazbe izvajajo več individualnih in skupinskihoblik sodelovanja s starši.2. Vzgojiteljice z več delovne dobe organizirajo več oblik sodelovanja z različnovsebino.3. Mnenja staršev in vzgojiteljic, da so za dobro komunikacijo med njimi potrebnenaslednje osebnostne lastnosti vzgojiteljice: odprtost, pozitivna naravnanostpripravljenost za poslušanje in sprejemanje pobud, kritik ter mnenj, se v veliki meriujemajo.4. Starši, ki bodo imeli pozitivno izkušnjo z odzivanjem vzgojiteljice in pomočnicevzgojiteljice na njihovo izražanje predlogov, idej, želj, zahtev, se bodo pogostejevključevali v proces sodelovanja in njihova ocena vpliva bo višja.5. Ocena staršev glede njihovega vpliva na oblikovanje življenja v vrtcu je privzgojiteljicah z več delovne dobe višja.6. Pri vzgojiteljicah, ki omogočajo staršem več formalnih in neformalnih obliksodelovanja, bo ocena vpliva staršev višja.3.5 METODOLOGIJA DELAGlede na to, da želimo z raziskavo dobiti vpogled v uresničevanje kurikularnih usmeritevvezanih na sodelovanje s starši, gre za evalvacijo dela v praksi. Z opiranjem na podatke,pridobljenih od staršev in vzgojiteljic ter na teoretična spoznanja, je naloga namenjenaizboljšanju kvalitete dela v vrtcih. Ker je v sodelovanju med vrtcem in starši bolj kotkvantiteta oblik in metod pomembna njihova kakovost, smo se odločili za vprašanjaodprtega tipa, ki omogočajo analizo na kvalitativni ravni. Zavedamo se, da jekategoriziranje manj objektivno, zato bodo v prilogi vsi podatki dobljeni od staršev invzgojiteljic, da se lahko naredijo še dodatne poglobitve. V vzorec za kvalitativno obdelavoje težje zajeti večje število anketirancev, kar daje raziskavi manjšo reprezentativnost. Sštudijo primera bomo pridobili podatke primerov dobrega sodelovanja v našem vrtcu, kotso jih zapisali starši in vzgojiteljice ter njihove pomočnice.Po opredelitvi Sagadina s študijo primera raziščemo in predstavimo posamezen primer, kije lahko oseba (njena dejavnost, posebne potrebe, življenjska situacija, življenjska65

Pavla BrilejDiplomsko delozgodovina itn.), skupina oseb (šolski oddelek, vzgojiteljski zbor,…), institucija (vrtec,vzgojni zavod,…) ali del institucije, dogodek, prireditev itn (Sagadin 2004). Avtor nadaljepiše, da moramo v ta namen zbrati o primeru potrebne podatke, jih urediti in analizirati.Nato napišemo poročilo, v katerem prikažemo ugotovitve študije, in primer predstavimo vpovezavi z namenom raziskave in njenih izsledkov. Od predmeta in namena študije terraziskovalnih vprašanj je odvisno, v kolikšni meri bodo podatki kvantitativni alikvalitativni, po kakšnih postopkih jih zberemo in obdelamo in kako poročamo.V našem primeru gre za predstavitev primerov medsebojnega sodelovanja medposameznimi vzgojiteljicami in pripadajočimi starši. Osnova sodelovanja je komunikacija,ki bo v našem primeru ena od pomembnih dejavnikov vplivanja.»Pri raziskovanju komunikacije Skalarjeva opozarja na težave, ki jih povzroča predmetraziskovanja, saj je ta prožen in se nenehno spreminja.« (Lepičnik Vodopivec 1996, str.122). Ker so tako dobljeni rezultati statični, zožujejo njihovo spoznavno vrednost (pravtam). Kljub temu pa dobimo neko podobo trenutnega stanja, ki lahko vodi k nadaljnjemuraziskovanju, vpeljevanju dobrih primerov v vsakdanjo prakso ali opustitev negativnihprimerov.Za zbiranje podatkov sem uporabila anketni vprašalnik za starše in anketni vprašalnik zavzgojiteljice in pripadajoče pomočnice vzgojiteljic. Vprašanja sem oblikovala identično zaobe skupini, da bom pri obdelavi lažje prepoznavala razlike v pričakovanjih in vocenjevanju obstoječega sodelovanja.Poleg vprašanj odprtega tipa vsebuje vprašalnik še dve vprašanji, na katera bodoanketiranci odgovarjali z ocenjevalnimi stopnjami. Vpliv staršev na življenje v vrtcu bodoocenjevali z ocenjevalno lestvico izraženo z numeričnimi vrednostmi: od 1 do 5; 1 pomeninimam vpliva, 5 pomeni imam velik vpliv. Pogostost izražanja pobud staršev pa skategorijami: NIKOLI, REDKO – 1x na mesec ali manj, VČASIH – do 5x na mesec inPOGOSTO – skoraj vsak dan.Preden sem dala anketni vprašalnik raziskovalnemu vzorcu, sem ga preizkusila na vzorčniskupini, ki sem jo izbrala po postopku prostovoljnosti vzgojiteljice, ki ni zajeta v vzorec inenega starša.Podatke, ki smo jih želeli pridobiti, se nanašajo na zadnji dve šolski leti.66

Pavla BrilejDiplomsko delo3.6 RAZISKOVALNI VZORECVzorec smo izbrali s pomočjo stratificiranega vzorčenja. To je postopek delitve populacijena stratume in sicer razdelimo heterogeno populacijo na več homogenih delov (Sagadin2003). V našem primeru smo razmejili vse zaposlene vzgojiteljice na starostna obdobja:1. starostna skupina: od 26 do 35 let – prva stratifikacijska populacija2. starostna skupina: od 36 do 45 let – druga stratifikacijska populacija in3. starostna skupina: od 46 in več let – tretja stratifikacijska populacija.Iskali bomo parametre za vsak stratum posebej in iz ocen v stratumih sestavili oceno zacelotno populacijo vseh vzgojiteljic. Vzorec iz stratificirane populacije smo izbrali kotsamostojen enostavni slučajnostni vzorec.V vzorec smo zajeli devet vzgojiteljic iz našegavrtca in pripadajoče pomočnice vzgojiteljic - iz vsake stratificirane populacije po trivzgojiteljice.Izkazalo se je, da imajo vse vzgojiteljice v starostnem obdobju od 26 do 35 let visokoizobrazbo in hkrati so samo tri v tej skupini, tako so prišle v vzorec vse tri – stratifikacijskivzorec 1. V drugo starostno obdobje pripadata dve vzgojiteljici z višjo izobrazbo insedemnajst s srednjo. V vzorec smo zajeli obe vzgojiteljici z višjo izobrazbo, med ostalimisedemnajstimi pa smo eno izžrebali – stratifikacijski vzorec 2. V tretji starostni skupini sovse s srednješolsko izobrazbo in jih je pet, zato smo med njimi izžrebali tri – stratifikacijskivzorec 3. Tako sem dobila vzorec za vzgojiteljice. Zaradi anonimnosti, sem vzgojiteljicepoimenovala z vzgojiteljica A in nadalje do črke I.V stratifikacijski vzorec 1 so zajete vzgojiteljica A, vzgojiteljica B in vzgojiteljica C.V stratifikacijski vzorec 2 so zajete vzgojiteljica D, vzgojiteljica E in vzgojiteljica F.V stratifikacijski vzorec 3 so zajete vzgojiteljica G, vzgojiteljica H in vzgojiteljica I.Ker so v raziskovanje vključeni tudi starši, smo izbrali iz vsake skupine, katerihvzgojiteljice so bile izbrane v stratificirani vzorec, po deset staršev. Anketni vprašalniki sobili razdeljeni prvim desetim staršem, ki so prišli po otroka na isti dan. Ker je bilo v večiniskupin vrnjenih sedem vprašalnikov, smo v obdelavo zajeli po sedem vprašalnikov izvsake skupine; skupaj triinšestdeset vprašalnikov.67

Pavla BrilejDiplomsko delo3.7 OPIS POSTOPKA IN INSTRUMENTA ZA ZBIRANJEPODATKOV TER POTEK RAZISKOVALNEGA DELANajprej sem pristopila do vsake vzgojiteljice, ki je bila izbrana v vzorec in razložila svojnamen ter jih prosila za sodelovanje. Vse so bile pripravljene sodelovati. Razdelila sem jimanketne vprašalnike za njih in njihove pomočnice ter anketne vprašalnike za starše vizbranih skupinah. Anketne vprašalnike za starše so razdelile prvim desetim staršem, ki soprišli po otroka tisti dan. Anketne vprašalnike so lahko vračali v zato pripravljenoskrinjico. Zbiranje podatkov je trajalo v času od 7.3.2006 do 13.3.2006.V vsaki skupini je bilo izročenih deset anketnih vprašalnikov za starše, v večini primerovje bilo vrnjenih sedem, v eni skupini osem in v eni skupini devet. Za obdelavo sem vzelasedem vprašalnikov iz vsake skupine.Za zbiranje podatkov smo uporabili nestandarizirani anketni vprašalnik. Primer anketnegavprašalnika je v prilogi F - anketni vprašalnik za vzgojiteljice in pripadajoče pomočnicevzgojiteljice in v prilogi G - anketni vprašalnik za starše. Vprašanja smo oblikovaliidentično za obe skupini. V anketnem vprašalniku so vprašanja odprtega tipa in dvevprašanji zaprtega tipa. Z vprašanji odprtega tipa smo želeli dobiti čim izčrpnejšeodgovore o subjektivnih pogledih, na kaj mora biti posebej pozorna vzgojiteljica prikomunikaciji s starši in katere so tiste osebnostne lastnosti vzgojiteljice, ki prispevajo kdobri komunikaciji. Ker smo to vprašanje postavili tako vzgojiteljicam in njihovimpomočnicam ter staršem, bomo lahko uvideli kakšna so pričakovanja staršev in kako svojovlogo vidijo vzgojiteljice. Prav tako smo želeli pridobiti z vprašanji odprtega tipa čim večvsebin dobrega sodelovanja med starši in vzgojiteljicami ter uvideti, kakšen namenpripisujejo sodelovanju tako starši kot vzgojitelji.Z vprašanjema zaprtega tipa, pa smo želeli pridobiti kvantitativen podatek glede ocenemožnosti vplivanja staršev na življenje v vrtcu ter kolikokrat se starši odločijo za dajanjepobud, idej, pripomb… .V našem vrtcu so zaposlene samo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic, zato bom priobdelavi podatkov ves čas uporabljala le žensko obliko samostalnika.Vprašalnik zastrokovne delavke se je nanašal tako na vzgojiteljico kot na pomočnico vzgojiteljice, saj68

Pavla BrilejDiplomsko deloskupaj oblikujeta in načrtujeta ter izvajata dejavnosti. Odgovore sta oblikovali skupno, vanalizi pa bom uporabljala le »vzgojiteljica« zaradi krajšega navajanja, vendar velja istitermin za obe.69

Pavla BrilejDiplomsko delo4 UGOTOVITVE IN INTERPRETACIJA4.1 Ali stopnja izobrazbe vzgojiteljice vpliva na oblike sodelovanjamed njo in starši?Postavili smo hipotezo, da vzgojiteljice z višjo izobrazbo izvajajo več individualnih inskupinskih oblik sodelovanja s starši, kajti današnje potrebe in zahteve staršev delujejo vsmeri čim večje individualizacije.Analizo smo opravili po stratifikacijskih vzorcih – glede na starost vzgojiteljice, kar pa je vnašem primeru povezano tudi s številom delovnih let. Rezultat nam bo dal vpogled vplivaizobrazbe in delovne dobe na oblike sodelovanja med starši in vzgojiteljicami ter njihovimipomočnicami.4.1.1 Rezultati in interpretacija po stratifikacijskih vzorcihV prvem stratifikacijskem vzorcu, kjer so zajete tri vzgojiteljice, imajo vse tri visokoizobrazbo. Razporeditev sodelovanja glede na obliko (skupna, skupinska, individualna) jepokazala, da so kljub enaki izobrazbeni strukturi ponudile različno število posameznihoblik sodelovanja, kar je prikazano v prilogi A. Vzgojiteljica A in vzgojiteljica C sta nudilipoleg skupnih oblik tudi več individualnih in skupinskih oblik, medtem ko je vzgojiteljicaB ponudila od individulanih oblik le govorilne ure in nobene skupinske oblikesodelovanja. Kasnejši prikaz ocene možnosti vpliva staršev bo pokazal, da je privzgojiteljici, ki je organizirala manj oblik sodelovanja, tudi ocena možnosti vplivanjastaršev manjša.V drugem stratifikacijskem vzorcu sta zajeti dve vzgojiteljici z višjo izobrazbo in ena ssrednjo. Tu se pojavlja več individualnih in skupinskih oblik sodelovanja, kot privzgojiteljicah prvega stratifikacijskega vzorca. Glede na to, da so stratifikacijski vzorciopredeljeni s številom delovnih let, bi lahko rekli, da je v drugem stratifikacijskem vzorcu,ki je po številu delovnih let višji, opazen vpliv delovnih izkušenj. Poleg tega sta vzgojiteljicipridobili višjo stopnjo formalne izobrazbe po nekaj letih delovne prakse; torej v ne strnjeniobliki. Takšen način izobraževanja omogoča preverjanje teoretičnih znanj v praksi in70

Pavla BrilejDiplomsko deloobratno in s tem pridobi vzgojiteljica večjo fleksibilnost za nastajajoče potrebe, kot je vnašem primeru sodelovanje s starši.Vzgojiteljice, ki so zajete v tretji stratifikacijski vzorec, imajo vse petletno formalnoizobrazbo in večje število delovne dobe kot vzgojiteljice v prejšnjih dveh vzorcih. Če smoprej ugotavljali, da s številom let narašča število individualnih in skupinskih obliksodelovanja, moramo reči za ta stratifikacijski vzorec, da dve vzgojiteljici organiziratapodobno število individualnih in skupinskih oblik sodelovanja kot vzgojiteljice drugegastratifikacijskega vzorca in tudi veliko skupnih oblik. Za to skupino je značilno, davključujeta večkrat starše v vzgojno delo, manj pa je individualnih pogovorov o otroku.Vzgojiteljica I je izvedla samo predpisane oblike sodelovanja glede na letni delovni načrtvrtca, s čimer odstopa od ostalih dveh v vzorcu. To nam nakazuje, da izvedba sodelovanjni odvisna zgolj od delovne dobe, temveč je pogojeno s hotenji vzgojiteljice. Tudi pri tejvzgojiteljici se je pojavila nižja ocena vplivanja staršev glede možnosti oblikovanjaživljenja v vrtcu.Analiza vseh treh stratifikacijskih vzorcev je pokazala, da ima pri organiziranju različnihoblik sodelovanja ( individualna, skupinska, skupna) s starši v našem primeru večji vplivštevilo delovnih let, delno pa tudi izobrazba, ki je pridobljena tekom delovne prakse. Vvprašalniku smo imeli tudi vprašanje, kolikokrat so se vzgojiteljice in pomočnicevzgojiteljic udeležile strokovnega izpopolnjevanja ter katere programe strokovnegaizpopolnjevanja izbirajo, kar bi lahko bil tudi eden izmed kazalnikov kakovosti izvedbeoblik sodelovanja med starši in vrtcem. Vendar v našem primeru ta podatek ni variabilen,kajti zadnja tri leta sestavi program dodatnega izobraževanja na podlagi naših predlogovvodstvo. Organizirano je tako, da je izvedeno v našem vrtcu in zato smo deležne vsevzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic enakega izobraževanja. Manjši del vzgojiteljic pa seudeleži tudi drugih oblik dodatnega izobraževanja, kot so npr. posveti ali vsebine izpodročja, kjer je vzgojiteljica še posebej aktivna (vodenje krožkov).Kot obvezne oblike sodelovanja s starši so v našem vrtcu govorilne ure in trije roditeljskisestanki z različnimi temami in vsebinami (določeno po Letnem delovnem načrtu vrtca).Ostale oblike sodelovanja so odvisne od posameznih vodij skupin – vzgojiteljice inpomočnice vzgojiteljic in njunih osebnih odločitev.71

Pavla BrilejDiplomsko deloHipotezo, da vzgojiteljice z višjo izobrazbo izvajajo več individualnih in skupinskih obliksodelovanja s starši, moramo ovreči in jo lahko nadomestimo, da vzgojiteljice z večdelovne dobe organizirajo več individualnih in skupinskih oblik sodelovanja s starši.4.2 Vsebine in osnovni namen sodelovanja med starši invzgojiteljicami/pomočnicami vzgojiteljicPriloga B nam daje pregled primerov sodelovanja med starši in vzgojiteljicami, ki so jihvzgojiteljice in starši ocenili kot primeri dobre prakse. Pri raziskovanju smo si zastavilivprašanje: kakšne so oblike sodelovanja – ali so pretežno formalne ali neformalne terkatere so vsebine, ki jih ponudijo staršem vzgojiteljice. Ali imajo tudi starši možnostpredlagati vsebine sodelovanja? Prav tako nas je zanimalo, ali število let delovne praksevpliva na formalne in neformalne oblike in vsebine sodelovanja med starši invzgojiteljicami.4.2.1 Razmerje med formalnimi in neformalnimi oblikami sodelovanja terdelovno dobo vzgojiteljice1. stratifikacijski vzorec:Pregled primerov sodelovanja med starši in vzgojiteljicami v prvem stratifikacijskemvzorcu je pokazal, da sta dve vzgojiteljici nudili staršem uravnoteženo formalne inneformalne oblike sodelovanja in prav tako so ocenili tudi starši. Pri vzgojiteljici, ki jenudila le formalne oblike sodelovanja, je bil eden od komentarjev staršev: »Premalokomuniciranja ter sodelovanja med nami«. Torej tu ne bi mogli govoriti o kakšni posebnipovezanosti med starši in vzgojiteljico. Glede na to, da je pri tej vzgojiteljici ocenamožnosti vplivanja najmanjša, kar je razvidno s priloge D, bi lahko rekli, da gre za primersodelovanja zgolj na formalni ravni, kjer prevzame vzgojitelj »aktivno središče dogajanja«(Lepičnik Vodopivec 1996, str 159), ne daje pa možnosti soodločanja staršem.Kurikularne usmeritve pa zahtevajo od vrtca, da je čim bolj odziven, da se vzpostavljapoglobljeno povezovanje med vrtcem in družino, kar je v veliki meri odvisno odvzgojiteljevega delovanja. Starši želijo in imajo tudi pravico povečati svoj vpliv nainstitucijo. Današnji koncept sodelovanja med starši in vrtcem je koncept partnerstva in72

Pavla BrilejDiplomsko deloparticipacije, pri čemer naj bi svoj prispevek k oblikovanju življenja v vrtcu prispevali tudistarši. Vpliv staršev pa je odvisen tako od njih samih, ali so pripravljeni sodelovati, dajatipredloge in prevzemati tudi del odgovornosti od vzgojiteljice, ki jih k temu spodbuja. Napodlagi zunanjih in notranjih spodbud postopno raste vzgojiteljeva potreba popovezovanju s starši in s tem tudi občutljivost za njihove potrebe, želje, ideje. Glede na to,da je ta skupina v vzorcu z najmanj delovnih izkušenj, bi lahko zapisali ugotovitev J.Lepičnik Vodopivec: »Čim več spodbud dobi mlajši vzgojitelj iz okolja, tem hitreje sebosta razvili potreba in občutljivost.« (Lepičnik Vodopivec 1996, str.139). Kadar vzgojiteljni izrazito ekstravertirana osebnost, so lahko izkušnje tiste, ki ga spodbudijo, da začutipotrebo po sodelovanju.2. stratifikacijski vzorec:V tem vzorcu sta enakomerno zastopani obe obliki sodelovanja, tako formalna kotneformalna. Od prejšnje skupine se razlikuje v tem, da je bilo dosti več vsebin sodelovanja.Opis sodelovanj s strani staršev je enakovreden vzgojiteljičinim v vseh primerih.Vzgojiteljice z večletnimi delovnimi izkušnjami ugotavljajo, da je komunikacija vneformalnih oblikah sodelovanja prijetnejša in včasih tudi učinkovitejša, vendar ne smemospregledati, da je vsak odnos med staršem in vzgojiteljem nujno formalen. Postavlja senam vprašanje, kako formalne oblike izpeljati, da bi izgledale čim manj formalne. Menim,da je to odvisno od profesionalnosti posamezne vzgojiteljice, njenega karakterja in drugihosebnostnih lastnosti ter od odziva staršev. Pomembno pa je tudi, da tvegaš in poizkusiškaj novega, s čimer dobiš potrditev ali izkušnjo, ki ti pove, da nekaj ni dobro. Eden odkriterijev dobrega sodelovanja je oblikovanje medsebojnega zaupanja in ocena vsehstaršev. Zato so potrebne občasne evalvacije, ki nam dajejo vpogled, kaj je dobro in kaj ne.3. stratifikacijski vzorec:Tretji stratifikacijski vzorec zajema vzgojiteljice z delovno dobo, ki je daljša odšestindvajset let. Pri tem vzorcu izstopa število neformalnih oblik sodelovanja, ki so bileizvedene poleg formalnih oblik – v dveh primerih, en primer pa je zopet opredeljen zgolj sformalnimi oblikami kot v prvem stratifikacijskem vzorcu. Vzgojiteljica je navedla leformalne oblike načrtovane po Letnem delovnem načrtu vrtca. Starši so v tej skupini polegformalnih oblik sodelovanja navedli še kot neformalno obliko: individualne pogovore obreševanju problemov. Ocena staršev glede možnosti vplivanja je pri tej vzgojiteljici73

Pavla BrilejDiplomsko delonajnižja v tretjem stratifikacijskem vzorcu in druga najnižja od vseh enot zajetih vraziskavi.Navedene primerjave nam dajejo potrditev, da leta delovne prakse pomembno vplivajo naoblike sodelovanja med starši in vrtcem in sicer, vzgojiteljice z več kot deset let delovneprakse vnašajo v svoje vzgojno delovanje več neformalnih oblik sodelovanja s starši insicer kot način druženja in medsebojnega spoznavanja. Ob obilici neformalnih druženj senam postavi vprašanje, kakšna je kvaliteta teh druženj, na kar bi lahko odgovorili le zdodatnim raziskovanjem. Enostranski odgovor pa nam dajo tudi rezultati ocen s stranistaršev na vprašanje: Kako ocenjujete svoj vpliv na oblikovanje življenja v vrtcu? Izodgovorov bi lahko sklepali, da kjer je izvedenih več oblik sodelovanja, tako formalnih kotneformalnih, so zanje dali pobude tudi starši in zato je njihova ocena možnosti vplivanjavišja.Ne moremo pa reči, da je zgolj delovna doba tisti faktor, ki pogojuje kvantitetosodelovanja, kajti primer vzgojiteljice I nam kaže, da odsotnost osebne angažiranostivzgojiteljice pogojuje njeno delovanje v smeri manjšega sodelovanja s starši.4.2.2 Vsebinska pestrost sodelovanjaV drugi hipotezi smo si zastavili trditev, da vzgojiteljice z več delovne prakseorganizirajo več sodelovanja z različno vsebino.Analiza je pokazala, da s številom delovnih let res narašča tudi vsebinska pestrostsodelovanj (priloga B), razen v enem primeru.Starši so pri vsebinah najpogosteje navajali vsakodnevno komunikacijo ali dnevnipogovor, katere namen je po mnenju staršev: »Dobro sodelovanje«; »V nekaj stavkih izvem- zjutraj ali po koncu bivanja - o otrokovem počutju, preživetem dnevu«; drugi jihimenujejo »individualni pogovori«, katerih namen je pogovor o otrokovem razvoju,prilagajanju, z namenom omogočiti čimboljše razvijanje in čimboljše počutje otrok v vrtcuter sodelovanje med vrstniki, z vzgojiteljico in starši; ali: »Kratka srečanja ob prihodu inodhodu s posredovanjem tekočih informacij o otroku, življenju in delu v oddelku«.74

Pavla BrilejDiplomsko deloRaziskava je pokazala, da si starši v veliki meri želijo individualnih pogovorov, kjer dobeinformacije o svojem otroku in tudi napotke za vzgojno delo v domačem okolju, še posebejpa je bilo zaznati željo, da sami posredujejo podatke o otroku, kot jih vidijo oni, kermenijo, da to omogoča lažje in bolj strokovno delo z njihovim otrokom. Pripisujejo jimvelik pomen, kar odraža potrebo po uvajanju čim več individualiziranih oblik sodelovanja.Prav je, da razmišljamo tudi o alternativnih oblikah sodelovanja, kot je bil naveden enprimer obiska na domu, ali govorilna ura ob igri, skupaj z otrokom.Zapis starša o obisku na domu: »Vem, da to ne sodi v opis dela vzgojiteljice, vendar je tomoji hčeri in meni pomenilo neizmerno veliko«.V vseh vzorcih se pojavljajo vsebine, ki so določene z Letnim delovnim načrtom vrtca, kotso roditeljski sestanki na določeno temo (izdelovanje presenečenj za otroke), prireditve zastarše v mesecu marcu in ob zaključku šolskega leta ter govorilne ure. Pri večinivzgojiteljic je opazno veliko sodelovanja s posameznimi starši, ki s predstavitvijo svojegapoklica bogatijo vzgojno delo, pogosta so srečanja ob različnih praznikih, povezovanje sstarimi starši, v manjši meri pa so izvedeni izleti, predstavitev ljudskih običajev idr.Hipotezo, da vzgojiteljice z več delovne dobe organizirajo več sodelovanj z različnovsebino lahko na podlagi zapisov staršev in vzgojiteljic potrdimo.4.2.3 Osnovni namen sodelovanja glede na vsebineOb oblikah in vsebinah sodelovanja med starši in vzgojiteljico, so morali eni in druginavesti še namen posameznega sodelovanja. V tej rubriki sem dobila dosti manjinformacij od vzgojiteljic kot od staršev. Postavlja se nam vprašanje, ali se jim ni zdelopomembno zapisati namen, češ, da je to samo po sebi umevno, ali pa se vzgojiteljice ponamenu ne sprašujejo.4.2.3.1 Formalne oblike sodelovanjaTako vzgojiteljice kot starši so si enotni glede roditeljskih sestankov, da imajoinformativni značaj, kjer gre za seznanjanje staršev z različnimi vzgojnimi vsebinami,predstavitev splošnih značilnosti skupine, odnosov med otroki in vzgojnim osebjem, z75

Pavla BrilejDiplomsko delodelovnim načrtom, posredovanje določenih znanj (npr. o uporabi žit, pomen branja vpredšolskem obdobju…), sprejmejo se dogovori o obveznostih staršev, pravila,aktualnosti - pomembne za vse starše, spoznavanje staršev med seboj, izdelovanje daril zaotroke. Vzgojiteljice pa so še menile, da je roditeljski sestanek namenjen predstavitvivzgojnih nalog, izmenjavi delovnih in vzgojnih izkušenj ob izdelovanju presenečenj zaotroke ter posredovanje zamisli za kvalitetnejšo komunikacijo v domačem okolju.Govorilna ura je ena izmed oblik individualnega sodelovanja, ki se zdi staršem polegvsakodnevnih sprotnih neformalnih pogovorov najpomembnejša. Govorilno uroopredeljujejo kot pogovor, v katerem si »izmenjajo informacije, nasvete in sugestije vzvezi z otrokom«, ali kot »pogovor o razvoju otroka in napredovanju«, »seznanitev ovedenju otroka«, »izmenjava mnenj, posvetovanje«, »dogovor o obojestranskemsodelovanju pri pomoči otroku«, »izvem, kaj se dogaja z mojim otrokom v vrtcu, karprispeva k lažji vzgoji doma«, »spremljamo otrokove dosežke, na katerih področjih jeuspešnejši«.Vzgojiteljice že čutijo potrebo po novih načinih sodelovanja, zato vpeljujejo nove pristopekontaktiranja s starši. Ena vzgojiteljica je zapisala primer govorilne ure na domu otroka –priloga H, naveden pa je tudi primer problemske govorilne ure v skupinski obliki. Menim,da so to oblike, ki jih narekujejo kurikularne usmeritve in potrebe staršev.Druge formalne oblike sodelovanja, ki so zapisane v anketnem vprašalniku so še:predavanja, nastop otrok v mesecu marcu, zaključna prireditev z najrazličnejšimivsebinami, delovanje ekosveta kot obogatitvena dejavnost vrtca in izlet v Ljubljano zaotroke in starše, ki so zadnje leto v vrtcu, z ogledom lutkovne predstave v Lutkovnemgledališču Ljubljana in z ogledom živalskega vrta. V enem primeru je starš navedel tudiplakatno sporočanje o delu v vrtcu, ki jim je osnova za nadgradnjo vsebine doma.Formalne oblike sodelovanja, kot so roditeljski sestanki, govorilne ure, pisna gradivainformiranje preko oglasne deske, predavanja za starše, prireditve za starše …imajofunkcijo informiranja staršev in sodelovanje staršev pri sprejemanju odločitev,pomembnih za delo vrtca (Marjanovič Umek idr. 2002). Glede na to opredelitev lahko76

Pavla BrilejDiplomsko delorečem, da vse vzgojiteljice sledijo tem usmeritvam in vnašajo v vzgojno delovanje tudirazlične oblike sodelovanj, kar potrjujejo tudi zapisi staršev.4.2.3.2 Neformalne oblike sodelovanjaMed neformalnimi oblikami sodelovanja med starši in vrtcem je najpogosteje navedenavsakodnevna komunikacija ob prihodu in odhodu staršev v vrtec. Starši želijo pridobitikratke informacije o otrokovem počutju, pa ne le pridobiti, tudi posredovati. To sonenačrtovani pogovori, ki zahtevajo od vzgojitelja še posebne spretnosti komuniciranja inzbranost.Druge zapisane oblike neformalnega sodelovanja so:- zbiranje različnega materiala z namenom obogatiti vzgojno delo;- skupni izleti zasnovani na bogatem doživljanju okolja – predstavitev možnostipreživljanja prostega časa, spoznavanje bližnje okolice in njenih značilnosti spomočjo zunanjih strokovnjakov, druženje, skupno doživljanje prazničnega vzdušja;- predstavitev različnih poklicev in običajev, kjer pogosto sodelujejo tudi stari starši,gre za bogatenje vzgojnega dela z različnimi vsebinami ter za navezovanje stikov večgeneracij, pa tudi lažja izvedba določenih dejavnosti ob prisotnosti staršev, starihstaršev;- priprava na praznike v najrazličnejših oblikah,- ekoakcije (postavitev kompostnika, urejanje gredic, delovne akcije – pripravanekonstruiranega materiala za igro…) kot obogatitev delovnega okolja in odnosov;- galerije v vrtcu – omogočajo strokovni pogovor s starši ob otrokovem izdelku.4.2.4 Negativni primeri sodelovanja med starši in vzgojiteljicoVečina staršev je navedla, da negativnih primerov ni bilo, kljub temu pa so navedeniprimeri, za katere bi lahko rekli, da so odraz neustrezne komunikacije.1.Primer – sodelovanje »med vrati« ob prihodu po otroka: »Dobila sem informacijo, daotrok ne zdrži v skupnih druženjih (jutranji krog) ves čas. Bil je med najmlajšimi vkombiniranem oddelku. Zaskrbelo me je »razumevanje različnih potreb«, vendar semkmalu dobila zaupanje nazaj ravno preko pogovorov med vrati in govorilnih ur.«77

Pavla BrilejDiplomsko delo2. primer: »Vzgojiteljica oziroma pomočnica vzgojiteljice je pozabila oddati prijavnico zaeno izmed dodatnih dejavnosti.«3. primer: Bilo je navedeno, da je premalo komuniciranja in sodelovanja med starši invzgojiteljico ter preredke govorilne ure.Primer 1 in primer 3 nakazujeta, da mora vzgojitelj vsak trenutek delovati strokovno, spremislekom in da je sodelovanje s starši enako pomembno kot delo z otroki.4.3 Na kaj naj bo vzgojiteljica/pomočnica vzgojiteljice še posebejpozorna v komunikaciji s starši?S tem vprašanjem smo želeli pridobiti podatek, kaj se zdi pomembno staršem vkomunikaciji z njimi, na kaj naj bo pozorna vzgojiteljica pri pogovoru z njimi ter kako tavidik vidijo same vzgojiteljice. Postavili smo hipotezo, da starši in vzgojiteljice menijo, daso za dobro komunikacijo med njimi, potrebne naslednje osebnostne lastnosti vzgojiteljice:odprtost, pozitivna naravnanost, pripravljenost za poslušanje in sprejemanje pobud, kritikter mnenj.V prvi vrsti so tako vzgojiteljice kot starši navedli (priloga E), da naj bo vzgojiteljica vkomunikaciji z njimi predvsem odprta, prijazna in jim naklonjena; pristna in pozitivnonaravnana. To so tiste osebnostne lastnosti, ki so pomembne za vzpostavitev prvegakontakta med udeleženci pogovora.Drugi izstopajoči podatek pa je bil, da zna vzgojiteljica poslušati, da ne sega v besedo, daje pri tem pozorna in razumevajoča. To ni samo zahteva staršev, temveč tudi vzgojiteljiceocenjujejo to kot pomembno komponento komunikacije.Vzgojiteljice so še navedle naslednje atribute komuniciranja: pri izražanju naj bovzgojiteljica pozorna na jasno izražanje, zvrst jezika, primeren dialog (ki pa ni bilpodrobneje opredeljen); da vzgojiteljica upošteva določeno distanco, tolerantnost instrokovnost v komunikaciji.78

Pavla BrilejDiplomsko deloStarši so izrazili željo, da naj bo komunikacija jasna, enopomensko izražena, vezana zgoljna njihovega otroka. Prav tako navajajo, da naj bo vzgojiteljica pozorna na to, da lahkotudi oni predlagajo in da so pri tem upoštevani.Torej lahko na podlagi kvalitativne ocene izjav staršev in vzgojiteljic hipotezo, da semnenja staršev in vzgojiteljic glede komunikacije med njimi približujejo, potrdimo. Obojisi želijo odprte, pristne in pozitivno naravnane komunikacije. Tako vzgojiteljica kot staršinaj bi znali poslušati drug drugega. V medsebojni komunikaciji pa naj vzgojitelj upoštevadoločeno distanco, ki zagotavlja profesionalnost. Komunikacija mora biti vezana zgolj nanjihovega otroka.Pri vprašanju »Na kaj naj bo vzgojiteljica v komunikaciji z vami najbolj pozorna?«, sonajpogosteje odgovorili, da si želijo sprotnega obveščanja o težavah otroka oziromapravočasno razreševanje problemov in dajanje točnih informacij. To je pomembenpodatek, ki zavezuje vzgojiteljice, da dobro sledijo vsakemu otoku, da lahko kasnejestaršem predstavijo situacijo, kot se je dejansko dogodila. Prav zaradi tega so še posebejpomembni vsakodnevni pogovori med starši in vzgojiteljico oziroma pomočnicovzgojiteljice, ki omogočajo sprotno izmenjavo opažanj. S tem se poveča obveščenost,nastopa manj nejasnosti in poveča se zaupanje med starši in vzgojitelji. Pri poročanjumoramo biti korektni in upoštevati pravico staršev in otrok do zasebnosti. Ravnanje zinformacijami o otroku je zelo občutljivo in zahteva od vzgojiteljic odgovorno ravnanje.Zapis staršev o sprotnem in natančnem obveščanju pa je lahko iztočnica, za nadaljnjousmeritev in nadgradnjo komunikacijskih spretnosti vzgojiteljice. Glede na novejšeusmeritve, da sta vzgojitelj in starš sooblikovalca življenja v vrtcu in hkrati soodgovorna zarazvoj otroka, pogrešam možnost dialoga in sodelovanja v obliki enakovrednih partnerjev.Tako vzgojiteljice kot starši so še omenili nebesedno komunikacijo, ki so jo opredelili kotglasnost govora, očesni stik in »branje med vrsticami«.79

Pavla BrilejDiplomsko delo4.4 Katere osebnostne lastnosti, znanja, sposobnosti, spretnosti…vzgojiteljice so po mnenju staršev in vzgojiteljic samih najpomembnejšeza dobro komunikacijo s starši?Pri oblikovanju življenja v vrtcu je pomembno, da imajo tako starši kot vzgojitelji možnostizraziti sebe, svoje potrebe. Prvi pogoj za to pa je pripravljenost tako enih kot drugih zaposlušanje. Prav tako morajo oboji imeti možnost reflektiranja svojega ravnanja inravnanja drugih, kar predstavlja možnost vživljanja v potrebe drugega in prevzemanjenjegove perspektive. Vse to zahteva določene osebnostne lastnosti, ki poleg komunikacije,ki se jo lahko naučimo, tvori sistem odnosov. Vzgojitelj si v procesu izobraževanjapridobiva usposobljenost za komuniciranje, ki pa nikakor ni odvisna zgolj od tega, temvečimajo velik vpliv neposredne praktične izkušnje in na njih temelječa identiteta (Brajša1993).4.4.1 Katere so tiste osebnostne lastnosti vzgojiteljice, ki jih ocenjujejo staršikot najpomembnejše za dobro komunikacijo s starši?Starši so najpogosteje navedli kot najpomembnejšo osebnostna lastnost vzgojiteljice prikomunikaciji (število pojavljanj je več kot štirideset) odprtost, prijaznost, iskrenost. Skorajvsak vprašalnik je vseboval vsaj eno od teh lastnosti.Druga najpogosteje navedena izjava (število pojavljanj več kot dvajset in manj kot trideset)je bila strokovna usposobljenost in poznavanje pedagoškega dela.Staršem se zdi pomembna tudi širina znanj vzgojiteljice in sposobnost odprte komunikacije(več kot deset pojavljanj in manj kot dvajset). V naslednjo skupino lastnosti, katerihpojavljanja so približno enaka (šest in več in manj kot deset) so: znati poslušati,objektivnost, sposobnost razumevanja, sposobnost zdrave presoje, vzpostavitev dobregaodnosa. Najmanj pojavljanj pa je bilo za naslednje lastnosti (od ena do tri): potrpežljivost,sposobnost opazovanja in sočutja, samokritičnost, smisel za humor, strpnost in umirjenost,inovativnost, fleksibilnost, pozitiven pogled, pripravljenost za sprejemanje pobud, kritik,drugačnih mnenj.80

Pavla BrilejDiplomsko delo4.4.2 Katere so tiste osebnostne lastnosti vzgojiteljice, ki jih ocenjujejovzgojiteljice kot najpomembnejše za dobro komunikacijo s starši?Vzgojiteljice so zelo slabo definirale osebnostne lastnosti, ki so pomembne zakomunikacijo in so navajale bolj kompetentnosti, kot je poznavanje otrokovega razvoja,komunikacija na strokovni ravni ipd.. Postavlja se nam vprašanje, ali se niso poglobile vvprašanje ali ne razmišljajo o tej strani svojega jaza. Nekaj vzgojiteljic pa je navedloosebnostne lastnosti potrebne za dobro komunikacijo, kot: sposobnost pozornegaposlušanja, pozitivna naravnanost, odprtost v komunikaciji, sproščenost.Kot najpogosteje navedena lastnost je bila odprtost, sproščenost v komuniciranju.Vzgojiteljice se zavedajo pomena spretnosti v komuniciranju, ki je lahko del osebnostnelastnosti, v veliki meri pa se jo lahko naučimo. Kot pravi Brajša (1993) je komunikacijaživljenjsko pomembna spretnost za vsakogar. Ker ni dedna, se je moramo naučiti.Naučimo pa se je lahko s pridobivanjem znanja iz tega področja, prepoznavanje lastne insogovornikove komunikacije ter vaje same. Komunikacije se ne moremo naučiti, če jenismo zmožni prepoznati in se je ne zavedamo.Prav to zavedanje potrebe po učenju, ki je pogosto prisotna pri vzgojiteljicah, pa se odražav naslednji izjavi o osebnostnih lastnostih vzgojiteljice in sicer, vedoželjnost in uporabanovih strategij. Poklic vzgojitelja je izredno dinamičen, tako v fizičnem kot miselnemsmislu, zato zahteva nenehno izpopolnjevanje, prepletanje novih teoretičnih znanj spraktičnimi izkušnjami.Nadalje so navedle še naslednje osebnostne lastnosti pomembne za komunikacijo:prijaznost, da zna poslušati, da zna vzpostavit dober odnos s starši, da zna svetovati,sposobnost vživljanja, pozitiven pogled na celotno situacijo in da je samozavestna.Poleg izobrazbe in izkušenj vzgojiteljice so za kakovost vzgoje vsekakor pomembneosebnostne lastnosti in sposobnosti vzgojiteljice, vendar menim, da ne bi bilo prav, da bikategorizirali te lastnosti, kajti s tem bi ustvarili vrednostni sistem in določili vrednote,vrednota pa je prepričanje, da je nekaj dobro in zaželjeno (Haralambos 1999). To ustvaridoločeno obliko rangiranja, ki lahko vodi proč od stimuliranja. Vemo, da različne81

Pavla BrilejDiplomsko delokombinacije osebnostnih lastnosti ustvarijo novo kvaliteto odnosov in vsaka interakcijazahteva drugačno kombinacijo osebnostnih lastnosti in znanj.4.5 Odzivanje vzgojiteljic na pripombe, pobude, ideje staršev terpogostost izražanja le teh s strani starševNaslednja hipoteza se glasi, da se starši, ki imajo pozitivno izkušnjo z odzivanjemvzgojiteljice, pogosteje obračajo s pripombami, idejami, pobudami.Pogostost obračanj staršev na vzgojiteljice s pripombami, idejami, pobudami so ocenjevaliz ocenjevalnimi stopnjami NIKOLI, REDKO – kar pomeni do 1 x na mesec, VČASIH –pomeni do 1 x na teden, POGOSTO – pomeni večkrat na teden. Kako se vzgojiteljiciodzivata, pa so ocenjevali opisno. Vsi odgovori so zbrani v prilogi C.1. stratifikacijski vzorecStarši pri vzgojiteljici A in C navajajo, da so z odzivanjem zadovoljni oziroma zelozadovoljni v vseh primerih. »Vzgojiteljica in pomočnica se odzivata z zanimanjem.«»Možno se je z njima pogovoriti.« »Skupaj pregledamo, dopolnimo, odvzamemo –primerno vzgojni situaciji.« »Skušata uresničiti, vesele so pobude s strani staršev.« »Stadojemljivi in poslušata.« Starši pri vzgojiteljic B pa navajajo, da je odzivanje dobro, daizpolnita želje, da sta korektno in pozitivno zainteresirani, zelo veseli novega predloga,zamisli, ena izjava pa vsebuje tudi, da ni posebnega zanimanja.Starši, ki pri vzgojiteljici A in C navajajo v več primerih, da so zelo zadovoljni oziromazadovoljni z odzivanjem vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice, se nič bolj pogosto neobračajo s pobudami, zamislimi, zahtevami na vzgojiteljice, kot starši pri vzgojiteljici B,pri kateri so ocenili njuno odzivanje le kot dobro, korektno. V tem stratifikacijskem vzorcusta dva starša navedla, da nikoli ne izražata pobud, nihče pa se ni opredelil za pogostoobračanje na vzgojiteljico s pobudami, kar pomeni večkrat na teden.Vzgojiteljice navajajo, da prisluhnejo staršem, sprejemajo pobude in jih v okviru možnostiter v skladu s kurikulom tudi skušajo uresničiti. Vse ocenjujejo, da dajejo starši pobudevčasih, kar pomeni do 1 x na teden.82

Pavla BrilejDiplomsko delo2. stratifikacijski vzorecV tem vzorcu so navajali starši pri vseh treh vzgojiteljicah D, E in F, da z zanimanjem inzavzetostjo prisluhneta pobudam in tudi vsaki pripombi, da se o težavah in pripombahsproti pogovorijo, predebatirajo v obojestransko zadovoljstvo. Nadalje še navajajo, davzgojiteljice zamisli in pobude staršev usmerijo v korist otrok in če se le da, jih realizirajo.Skratka, da so v vseh treh primerih zainteresirane za nove pobude. En starš pa je navedel,da delajo kljub pobudam po svojem urniku.V drugem stratifikacijskem vzorcu izstopajo podatki vzgojiteljice E, kajti nihče od starševni navedel, da nikoli ne izraža pobud, pet redko in eden celo pogosto. Ta ocena se skladatudi s končno oceno možnosti vplivanja, saj pri tej vzgojiteljici starši najvišje ocenjujejosvojo možnost vplivanja. Glede na to, da so bili v vseh treh enotah starši zadovoljni zodzivanjem vzgojiteljic, se nam ponovno potrjuje, da ni bistvene pozitivne povezave medpozitivno izkušnjo staršev in pogostostjo obračanja s pobudami. V vseh treh vzorcih so bilistarši zadovoljni z odzivanjem vzgojiteljic, njihovo izražanje pobud, zamisli, idej pa soocenili - glede na vzorce - različno.Vzgojiteljice ocenjujejo svoje odzivanje tako, da prisluhnejo pobudam staršev, se z njimipogovorijo, kako bi zamisli realizirali, pri tem pa upoštevajo mejo strokovnega pristopa.Navajajo še, da povabijo k realizaciji tudi starše ter, da že izvedene pobude analizirajo, karjim služi pri nadaljnjih podobnih situacijah. Kot je zapisala ena vzgojiteljica: »Tudi staršimorajo upoštevati meje soodločanja«.Prav je, da se vzgojitelji zavedajo svoje avtonomnosti, ki od njih zahteva visoko ravenznanja in hkrati notranje gotovosti v ravnanju, ki omogočata postavljanje mej pri odločanjuin vplivu staršev na življenje v vrtcu. Od vzgojitelja se pričakuje, da bo deloval strokovnokorektno in konsistentno v okviru načel, ki izhajajo iz predpostavljenih paradigempojmovanja otroka, učenja, kakovosti načrtovanja in izvedbe kurikula (Kroflič 2005).Pobude s strani staršev vzgojiteljice same ocenjujejo različno: včasih, pogosto in redko, karse z mnenjem staršev ujema (priloga C) .3. stratifikacijski vzorec83

Pavla BrilejDiplomsko deloStarši tretjega stratifikacijskega vzorca so pri vzgojiteljici G in vzgojiteljici H zelozadovoljni in sicer so to opisali z naslednjimi izjavami: da jih sprejemata z razumevanjem,prisluhneta, jih upoštevata, sproti pojasnita, razložita, najdeta dobre rešitve, poskušatavključiti v program dela, prosita tudi sami za pomoč. V obeh primerih pa se starši zavedajotudi potrebne strokovnosti, kajti navajajo, da jih izvedejo »v okviru njihovih načrtov inzmožnosti«. Pri vzgojiteljici I starši v vseh primerih niso tako pozitivno naravnani in sicerpoleg dobrega sprejemanja mnenj in skupnega iskanja rešitev, navajajo, da sta na pobudostaršev začeli izvajati vrtčevski projekt Berimo skupaj, da se trudita ugoditi željam,»seveda znotraj politike vrtca« in da poslušata, sprejemata in poskušata vnesti v vsakdanježivljenje v vrtcu. Nikjer ne opazimo končnih oblik sprejetja pobude, razen v primeruprojekta Berimo skupaj, ki pa je v našem vrtcu za starejše otroke obvezen.V tem vzorcu je pri pogostosti izražanja pobud najbolj izstopajoč podatek, da privzgojiteljici H kar trikrat navajajo starši, da ne izražajo mnenj, kar je največkrat v vseh trehvzorcih. Pri vzgojiteljici I, kjer sem omenjala, da starši niso izrazili visoko pozitivnegamnenja, pa starši ocenjujejo pogostost obračanja s pobudami kar v treh primerih VČASIH– to je vsaj enkrat na teden. Lahko bi sklepali, da se starši pogosto obračajo navzgojiteljici, želijo sodelovanja, vendar ni pravega odziva. Tudi vzgojiteljica sama jeocenila, da se starši obračajo POGOSTO na njiju, medtem, ko vzgojiteljici G in Hocenjujeta, da se obračajo nanju VČASIH.V tem stratifikacijskem vzorcu je še toliko manjša povezanost med pozitivnimi izkušnjamiglede upoštevanja pobud staršev in številom dajanj pobud.Ob koncu analize vseh treh stratifikacijskih vzorcev, glede povezanosti pozitivnih izkušenjs strani vzgojiteljic in številu pobud s strani staršev, moramo hipotezo, da se starši, kiimajo pozitivno izkušnjo z odzivanjem vzgojiteljice, pogosteje obračajo spripombami, idejami, pobudami, ovreči. V primeru vzgojiteljice E to drži, v primeruvzgojiteljice I, je ravno nasprotno, v vseh ostalih primerih pa ni bistvene povezanosti medpozitvnimi izkušnjami staršev in številom dajanja pobud. Zaključili bi lahko, da igrabistveno vlogo tako vzgojiteljeva osebnost in njene sposobnosti povezovanja s starši in tudiosebnostne lastnosti vsakega starša in njegovega dojemanja pomena vrtca za otrokovrazvoj.84

Pavla BrilejDiplomsko delo4.6 Kako ocenjujejo starši svoj vpliv na oblikovanje življenja v vrtcu(upoštevanje mnenja, predlogov, možnosti sodelovanj v oddelku, vpliv naorganizacijo…) in kako ta vpliv ocenjujeta vzgojiteljica in pomočnicavzgojiteljice?V prejšnjem poglavju smo si ogledali, kolikokrat dajejo starši pobude za spremembe vdelovanju skupine, dopolnitev vzgojnega dela skupine - po njihovi oceni in ocenivzgojiteljic ter kakšen je odziv vzgojiteljic. To vprašanje pa je zastavljeno širše, ne gresamo za vpliv v skupini, kjer je njihov otrok, temveč na vrtec kot celoto.Hipotezi, ki izhaja iz tega vprašanja se glasita:1. pri vzgojiteljicah z več leti delovne prakse bodo starši ocenili višji vpliv naoblikovanje življenja v vrtcu.2. pri vzgojiteljicah, ki omogočajo staršem več formalnih in neformalnih obliksodelovanja, bo ocena vpliva staršev višja.85

Pavla BrilejDiplomsko deloOdvisnost ocene staršev glede možnosti vpliva na oblikovanje življenja v vrtcu inštevila delovnih let vzgojiteljiceOcena vpliva - starši5,004,504,003,503,002,502,001,501,000,500,00Vzg. A - 2 letiVzg. B - 7 letVzg. C - 12 letVzg. D - 18 letVzg. F - 23 letVzg. E - 26 letVzg. I - 27 letVzg. H -29 letVzg. G - 30 letSlika.1: Grafični prikaz odvisnosti ocenjevanja vpliva staršev na oblikovaje življenja vvrtcu in števila delovnih let vzgojiteljice.Iz grafičnega prikaza (slika 1) je razvidno, da ocena staršev o možnosti vplivanja naživljenje v vrtcu ne narašča konsistentno. Tudi izračun hi-kvadrat je pokazal, da nistatistične pomembnosti med številom delovnih let in oceno staršev glede na možnostsodelovanje pri oblikovanju življenja v vrtcu. Glede na to, da smo v lestvico zajeli oceneod 1 – nimam vpliva do 5 - imam velik vpliv, bi lahko opredelili srednjo vrednost okolištevilke 3. Ocene, ki so pod to vrednostjo nakazujejo majhen vpliv staršev, ocene nadsrednjo vrednostjo pa nakazujejo zadovoljiv vpliv staršev, oziroma velik vpliv staršev naoblikovanje življenja v vrtcu. V dveh stratifikacijskih vzorcih so starši ocenili z ocenomalo nad dve, to pomeni, da čutijo starši, da imajo v teh dveh skupinah majhen vpliv naoblikovanje življenja. Ker se pojavlja prvi primer pri vzgojiteljici s sedem let delovne dobein drugi primer pri vzgojiteljici s sedemindvajset let delovne dobe, ne moremo reči, davzgojiteljice z več delovne dobe nudijo več možnosti za sodelovanje in s tem povečajooceno vpliva staršev. To dejstvo potrdita tudi podatka pri vzgojiteljicah z osemnajst indevetindvajset let delovne prakse, pri katerih je ocena vpliva tudi pod 3. Torej bomo86

Pavla BrilejDiplomsko delohipotezo, da bodo starši pri vzgojiteljicah z več delovne dobe ocenili višji vpliv naoblikovanje življenja v vrtcu, ovrgli in jo nadomestili z drugo hipotezo: pri vzgojiteljicah,ki omogočajo staršem več formalnih in neformalnih oblik sodelovanja, bo ocenavpliva staršev višja.Odvisnost ocene staršev glede možnosti vpliva na oblikovanje življenja v vrtcu inštevila različnih oblik sodelovanja.Ocena vpliva - starši5,004,504,003,503,002,502,001,501,000,500,00Vzg. B - 4 sodel.Vzg. I - 6 sodel.Vzg. C - 8 sodel.Vzg. D - 8 sodel.Vzg. F - 11 sodel.Vzg. A - 10. sodel.Vzg. H -11 sodel.Vzg. G - 14 sodel.Vzg. E - 16 sodel.Slika 2: grafični prikaz odvisnosti ocenjevanja vpliva staršev in številom pojavljanjrazličnih oblik sodelovanja za vsako vzgojiteljico posebej.Slika 2 nam prikazuje odvisnost ocenjevanja vpliva staršev na oblikovanje življenja v vrtcuin števila pojavljanj različnih oblik sodelovanja in sicer bi lahko rekli, da razen v dvehizstopajočih podatkih – pri vzgojiteljici C in H, narašča ocena s številom pojavljanjrazličnih oblik sodelovanja, zato lahko hipotezo, da je ocena vpliva staršev na oblikovanježivljenja v vrtcu višja pri vzgojiteljicah, ki omogočajo staršem več formalnih inneformalnih oblik sodelovanja, potrdimo.Ker nismo v vprašalnik zajeli nič o kakovosti izvedbe posameznih sodelovanj, ne moremotrditi, da je ocena odvisna od kakovostne izvedbe, lahko pa predvidevamo, da na ocenovpliva tudi kakovost izvedenih sodelovanj.87

Pavla BrilejDiplomsko delo4.7 Namen sodelovanja med vzgojiteljico/pomočnico vzgojiteljice instaršiTako vzgojiteljice kot starše smo vprašali, kakšen je pravzaprav namen medsebojnegasodelovanja.Odgovori staršev so bili zelo obširni in so se v večini primerov ponavljali, kar pomeni, dagledajo starši na sodelovanje podobno. Najpogosteje so navedli, da je namen sodelovanjavzpostaviti dobro komunikacijo, ki omogoča medsebojno izmenjavo informacij o otroku,njegovem počutju, razvoju, otrokovi vključitvi v skupino in čim boljši razvoj otroka.Dober pogovor in sodelovanje omogoča sprotno reševanje problemov, težav, ki se pojavijopri otroku. Vrtcu pripisujejo dopolnjevalno vlogo pri vzgoji in v enem zapisu je bilopojasnjeno, da je namen »skupen trud pri vzgoji samostojnega in zadovoljnega otroka.« in»usklajevanje pri vzgoji.« torej se starši dobro zavedajo vloge vrtca današnjega časa.Namen sodelovanja vidijo tudi v tem, da se otrok v vrtcu čim bolje počuti, da rad prihaja vvrtec, da kakovostno preživi čas v vrtcu, da ni stroge ločitve med vrtcem in domom ter daje hkrati vrtec del načina življenja družine.Sodelovanje ima tudi pomen za vzpostavitev bolj sproščenih in pristnih stikov med starši,vzgojitelji in otroki. Vzgojiteljice, ki spodbujajo starše k sodelovanju, si ustvarjajo njihovozaupanje in pozitivno klimo »kar je pomemben pogoj za usklajeno in povezano delo zotrokom, za vzgojo in spremljanje otroka, za otrokovo počutje v vrtcu.« (zapis starša).Starši menijo, da je namen sodelovanja tudi posvetovanje. Zaključila bom z izjavo enegastarša, da je namen sodelovanja »vpogled v »otroški svet« tekom celega dneva in s temlažje razumevanje otrokovih reakcij.«Tudi vzgojiteljice navajajo, da sodelovanje omogoča boljše poznavanje otroka zazaposlene in starše, spoznavanje otrokovih individualnih posebnosti, ki jih kasnejeupoštevajo pri delu, sodelovanje daje možnost spoznati odnos starš –otrok. Povezovanjemed starši in vrtcem vodi k usklajenim vzgojnim pristopom. Prav tako kot starši, tudivzgojiteljice navajajo, da je namen skupna vzgoja, sodelovanje v dobrobit otroka.Naklonjeno sodelovanje med starši in vzgojiteljico ustvarja spodbudno in pozitivno klimov skupini in približa delo v vrtcu domačemu okolju. Kot namen povezovanja so še navedle88

Pavla BrilejDiplomsko deloobogatitev dejavnosti in obogatitev življenja v družini ter oblikovanje otroku boljprijaznega, spodbudnega okolja za razvoj.Povezovanje med družino in vrtcem zahteva več kot zgolj podajanje informacij ozadovoljevanju otrokovih bioloških potreb. V primeru, ko pride do tesnejšega inaktivnejšega povezovanja med starši in vzgojitelji, pa lahko stopijo v ospredje razlike vstališčih, v pogledu na razvoj otrok in podobno, kajti mnogokrat so vzgojni postopkistaršev in vzgojiteljev močno razlikujejo. Takšna situacija zahteva ustrezno komunikacijo,s katero ugodno vplivamo na konstruktivno reševanje konfliktov, ki nastajajo med njimi ins tem oboji prevzemajo svoj del odgovornosti za otrokov razvoj (Lepičnik Vodopivec1996). Več o ustrezni komunikaciji v teoretičnem delu v poglavju komunikacija kotosnova sodelovanja in sooblikovanja življenja v vrtcu.»Če sprejmemo trditev, da je medsebojno povezovanje in sodelovanje med družino invrtcem pomembno, potem lahko sprejmemo ugotovitve Woodheda (1979), ki pravijo, da jeza uspešno povezovanje družine in vrtca pomembno upoštevati, da vzgoja je kontinuiranproces in je vrtec le ena od institucij, v katero prihaja otrok. Najpomembnejša institucija vzgodnjem otroštvu je za otroka še vedno družina. Postopki v vrtcu so lahko uspešni le podpogojem, če se nadgrajujejo s tistim, ki so bili začeti v družini.« (Lepičnik Vodopivec1996, str. 37).Družina na določenih vzgojnih področjih prepušča vodilno vlogo vrtcu, hkrati pa si skušazagotoviti vpliv na vsebine, organizacijo in načine vzgojnega dela v vrtcu. Nekateri staršise tega bolj zavedajo, drugi manj, v veliki meri pa je odvisno tudi od tega, kakovzgojiteljica spodbuja starše k izražanju mnenj. To lahko predstavim z enim od zapisovstaršev:»Kot starš si želim vplivati na oblikovanje življenja v vrtcu, vendar morda nisem dovoljsamoiniciativna, zato pričakujem in odobravam spodbudo s strani vzgojiteljice.«Z možnostjo izražanja mnenj, predlogov, pripomb in tudi upoštevanjem le teh, pridobivaupoštevana stranka na moči in eden izmed pomenov moči je tudi včlanjenost oziromavključenost (Čačinovič Vogrinčič 2004), ki opozarja na pripadnost socialnim mrežam,89

Pavla BrilejDiplomsko delopotrebo po sprejetosti, spoštovanju in upoštevanju – v našem primeru – v vrtcu. S tem kose veča stopnja odločanja, pa se na drugi strani postavlja zahteva po odgovornosti, kar paje pogosto še spregledana naloga staršev.4.8 SKLEPNI DELRezultati obdelave anketnih vprašalnikov pridobljenih med vzgojiteljicami in starši našegavrtca so pokazali, da izobrazba ni bistveno vplivala na vsebine in oblike sodelovanja medstarši in vzgojiteljicami in sicer je potrebno pri tem pojasniti, da vzgojiteljice, ki imajovisoko izobrazbo, imajo hkrati najmanj delovne dobe. Zaradi takšnega razmerja pravzapravtežko dobimo reprezentativen podatek glede na izobrazbo. Pomemben faktor vpliva je biladelovna doba. Vzgojiteljice z več kot deset let delovne prakse so ponudile staršem večindividualnih in skupinskih oblik sodelovanja, pa tudi neformalne oblike so naraščale zdaljšo delovno dobo vzgojiteljice. Predvidevamo lahko, da imajo vzgojiteljice z večizkušnjami večje zaupanje vase in pridobljenih več komunikacijskih spretnosti, kar lahkovpliva na bolj odkrit, poglobljen pogovor, hkrati pa dopuščajo več odprtega prostora zasooblikovanje življenja.Predstavljene individualne oblike sodelovanja so v našem primeru predvsem na ravniobogatitve vzgojnega dela (predstavitev poklicev, običajev) in manj kot poglobljenipogovori o otroku. Glede na to, da si želijo starši izmenjave izkušenj in drugih informacij ootroku in glede na nove teoretične poglede na otroka in njegovega aktivnega vključevanjav proces vzgoje, bi bilo smiselno razmisliti o novih oblikah individualnih sodelovanj,oziroma bi bile aktualne tudi skupinske oblike.Pri formalnih oblikah sodelovanja, kot so roditeljski sestanki, govorilne ure, nastopi otrok,je poudarjen predvsem informativni značaj. Te oblike so bile izvedene v vsehstratifikacijskih vzorcih, vendar se je pokazalo, da zadovoljstvo staršev, in s tem tudi ocenavpliva staršev, narašča z vnašanjem neformalnih oblik sodelovanja. Leta delovne praksepomembno vplivajo na oblike in vsebine sodelovanj – vzgojiteljice z več delovne dobe sonavedle več sodelovanj.90

Pavla BrilejDiplomsko deloStarši so opredelili kot eno izmed najpomembnejših oblik sodelovanja govorilno uro, kjerimajo možnost poglobljenega pogovora o svojem otroku, izmenjavo opažanj, sugestij…Med neformalnimi oblikami je najbolj izstopala vsakodnevna komunikacija ali dnevnipogovori ob prihodu v vrtec in odhodu. Starši si želijo realnih, sprotnih informacij inpogovorov o svojem otroku z vzgojiteljico, kjer lahko tudi sami spregovorijo o njem.Druga zelo pogosta oblika sodelovanja med starši in vrtcem je predstavitev poklicev,sledijo druženja, kot so izleti, predstavitev starih običajev, praznična druženja. Starši sonavedli tudi primer dajanja sugestij s strani njih in sicer v primeru predlaganja dobreknjige, možnosti ogleda zanimivosti v kraju, ekološke tematike.Veliko je še možnosti za ustvarjanje odprtih dialogov, vendar je potrebno pridobivanjeteoretičnih znanj, komunikacijskih spretnosti in osebnostnega razvoja in vedenja, dasodelovanja niso sama sebi namen, temveč so vse oblike sodelovanja zaradi otrok in zaotroke, kakor so tudi sami starši zapisali in prav tako vzgojiteljice. Oboji se strinjajo, da jenamen sodelovanja vzpostaviti dobro komunikacijo, ki omogoča medsebojno izmenjavoinformacij o otroku, njegovemu počutju, razvoju, otrokovi vključitvi v skupino, kar vodi kčim boljšemu razvoju otroka. Tako eni kot drugi se zavedajo dopolnilne vloge, pri čemer jepomembno usklajevanje vzgojnih postopkov. To pa lahko dosežemo, če se med sebojpogovarjamo. Pomembno je otrokovo počutje tako v vrtcu kot doma.Izpostavljeni so bili tudi negativni primeri in sicer kot odraz neustrezne komunikacije.Starši ocenjujejo kot pomemben faktor pri komunikaciji, da je vzgojiteljica odprta, pristna,naklonjena staršem, da zna poslušati. Verjetno je bilo tu mišljeno aktivno poslušanje, kajtieden od staršev se je izrazil »da zna brati med vrsticami«.Starši so opredelili, da naj bo komunikacija med njimi in vzgojiteljicami jasna,enopomenska, vezana zgolj na njihovega otroka ter da so upoštevani tudi oni, kot starši, dalahko kaj predlagajo. Skratka, anketirani starši so pokazali željo po dialogu in hkrati željo,da postanejo tudi oni sooblikovalci življenja v vrtcu. Od vzgojitelja pričakujejoodprtost,prijaznost, iskrenost in strokovno usposobljenost. Kot pomembno lastnostvzgojiteljice v komunikaciji z njimi, so navedli tudi sposobnost opazovanja, sočutje, smiselza humor. Tu se nam potrjuje dejstvo, da je poleg govornega sporočanja preprostih dejstev91

Pavla BrilejDiplomsko delov komunikaciji pomembna tudi čustvena komponenta in sicer prepoznavanje čustvenevsebine, ki je skrita v mimiki, intonaciji, telesni drži ali različnih gestah. Prepoznavanječustev pomeni zmožnost posameznika, da se vživi v položaj sočloveka, prepoznavanjegove zahteve, pričakovanja in potrebe in odreagira na primeren način.Zanimalo nas je, kako starši ocenjujejo svoj vpliv na oblikovanje življenja v vrtcu.Povezali smo ga z izobrazbo vzgojiteljice, njihovo delovno dobo in s številom izvedenihoblik sodelovanja med starši in vzgojiteljico. Ugotovili smo, da izobrazba v našem primeruni bistveno vplivala na oceno staršev; vpliv pa je imelo število delovnih let in s tempovezano število izvedenih sodelovanj; kajti vzgojiteljice z več let delovne prakse so sstarši vzpostavile več formalnih in neformalnih oblik sodelovanja in tudi ocena je bila v tehprimerih višja. Ocena vplivanja se je gibala med 2 in 5, povprečna ocena pri posameznivzgojiteljici pa je bila najnižja 2.15 in najvišja 3.65.Smisel vsakega delovanja je v tem, da se zavedamo, kaj želimo doseči. Zato smo sevprašali po namenu sodelovanja med starši in vzgojitelji. Odgovori staršev in vzgojiteljicglede namena sodelovanja so bili usklajeni. Vsem je v ospredju otrok. Zapisali so, da jenamen dobra komunikacija, ki omogoča medsebojno izmenjavo informacij o otroku,njegovemu počutju, razvoju, vključitvi v skupino. Nadalje je bilo še navedeno, da je namensprotno reševanje težav, usklajevanje pri vzgoji, oblikovanje otroku bolj prijaznega,spodbudnega okolja, kar vpliva na njegovo dobro počutje v vrtcu. Prav tako je namensodelovanja, da se vzpostavijo pristni, sproščeni stiki med starši in vzgojiteljicami, kar imavpliv na celoten vzgojno-izobraževalni proces.V času dobe informiranja dobivajo vse večji pomen različni informativni materiali, ki pa vtej raziskavi niso prišli v ospredje, omenja jih samo en starš, čeprav vem, da sevzgojiteljice že dosti poslužujejo obveščanja s pomočjo informativnega gradiva.92

Pavla BrilejDiplomsko delo5 ZAKLJUČEKOb prebiranju teze K. Bregar Golobič »Vsakdanje življenje je polno samoumevnosti, kinastopajo kot ovira za novo, za nov in drugačen pogled, za novo in drugačno prakso.«(Dolar Bahovec, Bregar Golobič 2004), se mi je zastavilo vprašanje ob navidez takovsakdanji dejavnosti, kot je sodelovanje s starši, »kaj pomeni sodelovanje med starši invrtcem v novi paradigmi vzgojno-izobraževalnega procesa? Kako se izvajajo sodelovanja,kakšen namen mu pripisujejo vzgojiteljice in starši?« Na podlagi tega vprašanja, semzastavila raziskovalno delo z naslovom »Starši kot sooblikovalci življenja v vrtcu«. Zaizhodišče smo vzeli dva dejavnika vzgoje in sicer družino in vrtec. Temeljno izhodiščeraziskovanja je družina, kot nenehno spreminjajoča se družbena institucija in pojmovanjeotroštva v družinskih razmerjih na eni strani in vrtec kot institucija, ki vedno boljintenzivno sodeluje pri vzgoji predšolskih otrok.Glede na to, da je vzgojna praksa nenehno spreminjajoče se telo in nima samo ene resnice,je potrebno je nenehno reflektiranje pedagoške prakse in primerjanje s teoretičnimiusmeritvami. Zavedam se, da kljub temu, da je to raziskovanje zasnovano na teoretičnihtemeljih, je diplomsko delo odraz moje implicitne teorije in sicer že iz izhodišča, ko sem siizbrala temo raziskovanja. Kljub temu, da kasneje ne bom več omenjala vpliva implicitnihteorij posameznikov udeleženih v vzgojnem procesu, moram reči, da je bilo v izraženihmnenjih tako staršev kot vzgojiteljic čutiti vpliv le-teh. Trudila sem se, da bi sedistancirala od lastnega subjektivnega pogleda pri interpretacijah, vendar menim, da to vpopolnosti ni bilo mogoče, tudi zaradi lastne vpetosti v vzgojno-izobraževalni proces.Skozi proces zbiranja podatkov, urejanja gradiva in pisanju interpretacij, so se mipojavljala vprašanja, dileme, razmišljanja, ki so me vodila iz vsakdanje samoumevnosti.Raziskovanje je bilo namenjeno poiskati tiste dejavnike, ki bi vsakdanjo prakso vodili kuresničevanju kurikularnih usmeritev in h kvaliteti medsebojnega sodelovanja med starši invrtcem. Postavili smo si vprašanje, kaj se v praksi našega vrtca pojavlja kot primeri dobreprakse, kako vidijo svojo vlogo v komunikaciji vzgojiteljice in kako jih vidijo starši terkoliko prostora za soustvarjanje življenja v vrtcu so odprle vzgojiteljice staršem. Katere sotiste osebnostne lastnosti vzgojiteljice, ki prispevajo k dobri komunikaciji?93

Pavla BrilejDiplomsko deloKurikularne spremembe, ki so v Sloveniji nastopile v devetdesetih letih dvajsetega stoletjain so zajele tako sistemsko kot vsebinsko raven, so zasnovane kot odziv na družbenerazmere ter odsev sprememb v strokovnih pogledih in znanstvenih paradigmah. Danes sebolj kot podajanje večnih resnic v vzgoji, poudarja aktivna vloga otroka v vzgojnemprocesu, zasnovana na načelu obojesmerne komunikacije, katere cilj je svobodna, kritičnain avtonomna osebnost. Zaradi drugačnega razumevanja vzgoje postajajo medsebojniodnosi med vzgojitelji in otroki na eni strani, med vzgojitelji in starši na drugi strani terkomunikacija med njimi, pomembni dejavnik razvoja. Danes imajo pomembno vlogo privzgojnem procesu v vrtcu tudi starši, iz česar izhaja, da drugačni načini vzgoje »zahtevajo«tudi drugačne načine sodelovanja med starši in vzgojitelji. Tu se mi postavlja prvo kritičnovprašanje, v koliki meri so vzgojiteljice že dojele in sprejele to novo paradigmo delovanja,kar je pomembno za izvedbo celotnega procesa v vrtcu.Radikalni premiki v pogledu na vzgojo so že sami po sebi problematični, saj polegustreznega znanja zahtevajo tudi spremembe vrednot, implicitnih (nezavednih) pogledovna vzgojo in otroka, z eno besedo celotne osebnostne naravnanosti; če pa vzgojiteljemmanjka še ustreznih teoretskih znanj (Kroflič 1997b), je lahko kakovost vzgojnoizobraževalnegaprocesa vprašljiva.Rezultati našega raziskovanja so pokazali v dveh primerih, da je vzgojiteljica izvedla lenajnujnejše formalne oblike sodelovanja s starši, pri čemer je bila ocena staršev gledeodzivanja na njihove pobude, ideje, zamisli le zadovoljiva, medtem, ko so pri drugihvzgojiteljicah pogosto ocenili kot zelo zadovoljivo. Prav tako se je izkazalo pri ocenimožnosti vplivanja staršev na sooblikovanje življenja v vrtcu, da je bila povprečna ocenapri teh dveh vzgojiteljicah najnižja. Takšni primeri zahtevajo razmislek o strokovnikompetentnosti vzgojiteljice, ali je odraz nepoznavanja teorije, kar se mi zdi glede naskupna izobraževanja nerealno, ali je odraz osebne neangažiranosti ali drugih osebnostnihlastnosti odločilnih za uspešno komunikacijo. Glede na to, da ob koncu šolskega leta vsakavzgojiteljica odda vodstvu poročilo o sodelovanju s starši, menim, da bi le-to moralo bitipozorno na takšne primere. Ob tem se mi postavlja še druga dilema: v Letnem delovnemnačrtu vrtca so zapisane oblike sodelovanja s starši, ki so obvezne za vse vzgojiteljice. Tosta zgoraj omenjeni vzgojiteljici tudi opravili. Ali sta dolžni izvesti še več oziroma ali sotiste vzgojiteljice, ki vzpostavljajo več sodelovanj s starši bolje ovrednotene?94

Pavla BrilejDiplomsko deloMenim, da vsako delovanje vzgojiteljice mora v prvi vrsti temeljiti na njeni etični presojiravnanja, tako v odnosu do otrok kot do staršev. Prav tako pa jo zavezujejo cilji zapisani vKurikulumu za vrtce in iz njih izpeljana načela. Načelo sodelovanja med starši in vrtcem senanaša na javno dostopno pisno in ustno obveščenost staršev, na pravico postopnegauvajanja otrok v vrtec, starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življenja v vrtcu inskupini, imajo pravico do sprotne izmenjave informacij in poglobljenega pogovora ootroku ter pravico, da v dogovoru z vzgojiteljem ali vzgojiteljico aktivno sodelujejo privzgojnem delu. Kot tretje pa se moramo vsi v vrtcu zavedati, da: »V procesihdemokratizacije družbenih razmerij danes pomembno vlogo igrajo pravice uporabnika«, vnašem primeru starša predšolskega otroka, »odzivnost na te potrebe pa postaja edenpomembnih kazalnikov kakovosti«. (Kroflič 2005).Rezultati raziskave, ki so se nanašali na oblike sodelovanja med starši in vzgojiteljico, sopokazali, da zadovoljstvo staršev, in s tem tudi ocena vpliva staršev, narašča z vnašanjemneformalnih oblik sodelovanja. V današnjem vzgojnem procesu vstopajo v ospredjeneformalne oblike sodelovanja s starši (Lepičnik Vodopivec 2006), kar je z vidikarazvijanja samozavesti staršev in njihove odgovornosti za vzgojo otrok ter za razvijanjemedsebojnega zaupanja med starši in vzgojiteljicami oziroma pomočnicami vzgojiteljic,izjemno pomembno. Komunikacija s starši je res prijetnejša in morda tudi učinkovitejša,kadar je sproščen pristop, vendar ne smemo pri tem spregledati, da je vsak odnos medstaršem in vzgojiteljem nujno formalen, saj gre pri njem vselej za interakcijo medposameznikom in institucijo. Sodelovanje med starši in vrtcem je nujno za razvojpartnerskega odnosa med njimi, to je odnosa, kjer so si pripravljeni tako eni kot drugi delitienakopravno informacije, prevzemati obveznosti in odgovornosti vsak s svojega vidika, kiso povezane z vzgojo otrok. Tu vidim možnost, ki bi izboljšala ta vidik sodelovanja obrazumevanju vlog, da pristopimo k aktivnostim, ki bodo tudi starše seznanjale z novimiparadigmami vzgojnega delovanja v vrtcu in z njihovimi pravicami in dolžnostmi. Ob tempa moramo dati staršem možnost, da razmislijo ali lahko vnesejo izkušnjo tudi v domačeokolje in tudi možnost, da nasprotujejo. Torej mora biti med starši in vzgojitelji nenehendialog, ki odpravlja dvom in ustvarja zaupanje med njimi. V postmoderni se poudarjapomen sposobnosti ozaveščenega in odgovornega ter strpnega dogovarjanja medudeleženci.95

Pavla BrilejDiplomsko deloOb konkretizaciji različnih oblik sodelovanja se nam postavlja obilica vprašanj, ki senanašajo na problematiko načrtovanja, izvedbe in evalviranja. Sodelovanje med starši invrtcem naj ne bo samo sebi namen, temveč mora imeti cilj, ki je v danem trenutku najboljprimeren. Eno izmed vprašanj anketnega vprašalnika se je nanašalo tudi na namensodelovanja med starši in vrtcem. Starši so najpogosteje navedli, da je namen sodelovanjavzpostaviti dobro komunikacijo, ki omogoča medsebojno izmenjavo informacij o otroku,njegovemu počutju, razvoju in njegovi vključitvi v skupino. Dober pogovor in sodelovanjeomogočata sprotno reševanje problemov, težav, ki se pojavijo pri otroku. Vrtcu pripisujejodopolnjevalno vlogo pri vzgoji in v enem zapisu je bilo pojasnjeno, da je namen »skupentrud pri vzgoji samostojnega in zadovoljnega otroka.« Torej se starši dobro zavedajo vlogevrtca današnjega časa.Kot sem že zapisala, za novo paradigmo sodelovanja med starši in vzgojitelji ni dovoljsamo, da organiziramo in ponudimo različne oblike sodelovanja, pomemben je cilj,vsebine, metodika, ki prav tako kot pogledi na otroštvo slonijo na novih teoretičnihspoznanjih razvojnih psihologov in pedagogov in zaradi tega je potrebno, da je vzgojiteljnenehno v izobraževalnem procesu. Osnovni cilj načrtovanja je poiskati takšne vsebine inmetode, ki bodo v največji meri prispevale k odprtemu, h konstruktivnemu in k otrokuusmerjenemu dialogu. Drugačno metodiko vodenja, ki zahteva od vseh vključenih aktivnosodelovanje, od vzgojitelja pa vsekakor več priprav. Vsebine sodelovanj, ki so bilenavedene v našem primeru, so se nanašale na področje informiranja in druženja,načrtovanja in izvedbe, skupno reševanje problemov, ni pa bilo zaslediti primere skupneevalvacije kot osnove za nadaljnje načrtovanje. Če bi starše vključili v evalvacijo in iz njeizhajajoče načrtovanje, bi prav gotovo začutili večji vpliv na oblikovanje življenja v vrtcu.V pogovoru s starši zaznavam, da se čutijo pogosto »nemočne« pri vplivanju na celotnoorganizacijo vrtca, kajti možnost neposrednega vpliva imajo starši kot predstavniki Svetastaršev in predstavniki staršev v Svetu zavoda, ostali starši pa posredno preko njih. Inverjamem, če bi ocenjevali sodelovanje med vzgojiteljico in starši ter vrtcem kotorganizacijo in starši ločeno, bi bili njuni oceni različni, v prid sodelovanja z vzgojiteljico.Kakšne usmeritve so se še nakazale po pregledu rezultatov raziskave sodelovanja medstarši in vzgojiteljicami?96

Pavla BrilejDiplomsko deloStarši si v veliki meri želijo individualnih pogovorov, kjer dobe informacije o svojemotroku in tudi napotke za vzgojno delo v domačem okolju, še posebej pa je bilo zaznatiželjo, da starši posredujejo podatke o otroku, kot jih vidijo oni, ker menijo, da to omogočalažje in bolj strokovno delo z njihovim otrokom. Pripisujejo jim velik pomen, kar odražapotrebo po uvajanju čim več individualiziranih oblik sodelovanja. To so nenačrtovanipogovori, ki zahtevajo od vzgojitelja še posebne spretnosti komuniciranja in zbranost.Govorilna ura je ena izmed oblik individualnega sodelovanja, ki se zdi staršem polegvsakodnevnih sprotnih neformalnih pogovorov najpomembnejša. Govorilno uroopredeljujejo kot pogovor, v katerem si »izmenjajo informacije, nasvete in sugestije vzvezi z otrokom«, ali kot »pogovor o razvoju otroka in napredovanju«. Prav je, darazmišljamo tudi o alternativnih individualnih oblikah sodelovanja, kot je bil navedenprimer obiska na domu, skupinske govorilne ure, govorilne ure ob prisotnosti otroka….Zakaj stremimo za čim večjo kakovostjo interakcij med starši in vzgojitelji? Zaradi otrok,ki jih starši v času svoje odsotnosti zaupajo vzgojiteljem.Kakovostna interakcija odpira prostor, kjer se vsi počutijo sprejete, pomembne, kjer sespoštuje drugačnost, zagotavlja možnost izbire in upošteva različnost interesov.Zadovoljstvo staršev se odraža na otrocih in obratno. V raziskavi so starši to potrdili, sajmenijo, da je namen sodelovanja »skupen trud pri vzgoji samostojnega in zadovoljnegaotroka«.Osebni odnos, ki se vzpostavlja med vzgojiteljico in otroki, starši, sodelavci je za vzgojniproces ključnega pomena. V teh odnosih se mi zdi pomembno, da smo z vsakomur enakopošteni in do vseh enako pravični. Medsebojni odnosi morajo biti prežeti s spoštovanjem inljubeznijo.97

Pavla BrilejDiplomsko delo6 LITERATURAARIES, P. (1991). Otrok in družinsko življenje v starem režimu. Ljubljana: ŠKUC:znanstveni inštitut Filozofske fakultete.BAJZEK, J. (2003). Zrcalo odraščanja. Radovljica: Didakta.BATISTIČ ZOREC, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: institutza psihologijo osebnosti.BATISTIČ ZOREC, M. (2004a). Vloga razvojne psihologije v kurikularni prenovi vrtcevin šol. V: Vzgoja, št. 23, str. 4-5.BATISTIČ ZOREC, M. (2004b). Vzgojiteljica in otrok v različnih konceptih vzgoje. V:Dolar Bahovec, E., Bregar Golobič, K., Šola in vrtec skozi ogledalo. Priročnik za vrtce,šole in starše. Ljubljana: DZS, d.d.BATISTIČ ZOREC, M. (2005). Pojmovanja v otroštvu in vzgoji kot dejavnik prikritegakurikula v vrtcu. V: B. Vrbovšek (ur.), Prikriti kurikulum v kurikulu – rutina ali izziv vvrtcu. Ljubljana: Supra.BATISTIČ ZOREC, M. (2006). Ugotavljanje in spodbujanje kakovosti vrtca – dileme inmožnosti. V: B. Vrbovšek (ur.), Kakovost v kurikulu vrtca. Ljubljana: Supra.BELA KNJIGA o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (1995). Ljubljana:Ministrstvo za šolstvo in šport.BRAJŠA, P. (1993). Pedagoška komunikologija. Ljubljana: Glotta nova.ČAČINOVIČ VOGRINČIČ, G. (1998). Psihologija družine. Ljubljana: znanstveno inpublicistično središče.ČAČINOVIČ VOGRINČIČ, G. (2004). Soustvarjanje življenja v vrtcu in šoli. V: DolarBahovec, E., Bregar Golobič, K., Šola in vrtec skozi ogledalo. Priročnik za vrtce, šole instarše. Ljubljana: DZS, d.d.BREGAR GOLOBIČ, K. (2004). Soustvarjanje življenja v vrtcu in šoli. V: Dolar Bahovec,E., Bregar Golobič, K., Šola in vrtec skozi ogledalo. Priročnik za vrtce, šole in starše.Ljubljana: DZS, d.d.HARALAMBUS, M. (1999). Sociologija: teme in pogledi. Ljubljana: DZS.JOGAN, M. (1986). Ženska in diskriminacija. Ljubljana: Delavska enotnost /Človek –družina – družba.Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu (1996). Ljubljana: Sekcija za predšolsko pedagogiko.Konvencija o otrokovih pravicah. (1997). Slovenski odbor za UNICEF.98

Pavla BrilejDiplomsko deloKOVAČ, E. (2000). Etika in vzgoja. Sodobna pedagogika, 51, št. 1, str. 52-62.KROFLIČ, R. (1997a). Avtoriteta v vzgoji. Ljubljana: znanstveno in publicističnosredišče.KROFLIČ, R. (1997b). Med poslušnostjo in odgovornostjo. Ljubljana: založba VIJA.KROFLIČ, R. (2001).Temeljne predpostavke, načela in cilji kurikula za vrtce. V:Marjanovič Umek, L. (ur.), Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: založbaObzorja.KROFLIČ, R. (2002). Izbrani pedagoški spisi. Prenosljivost starševske avtoritete navzgojitelja in vzgojne težave sodobne šole. Ljubljana: Zavod za šolstvo.KROFLIČ, R. (2003a). Etika in etos inkluzivne šole/vrtca. Sodobna pedagogika, 54,posebna izdaja, str. 24-34.KROFLIČ, R. (2003b). Tv intervju – Modro. RTV Slovenija, 1. program. 17.11.2003.KROFLIČ, R. (2003c). Etična osnova vzgoje za strpnost in multikulturnost v predšolskemin osnovnošolskem obdobju. Fifth European CICE Conference: Europe of Many Cultures.London: CICE publication, str. 165-170.KROFLIČ, R. (2005). Strokovna avtonomija vrtca in vzgojiteljice. Portorož: XV.strokovni posvet Skupnosti vrtcev Slovenije.KURIKULUM ZA VRTCE (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, urad zašolstvo.LASH, C. (1986). Narcistička kultura. Američki život u doba smanjenih očekivanja.Zagreb: INTRO »Naprijed«.LEPIČNIK VODOPIVEC, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati.Ljubljana: Misch, Oblak in Schwarz.LEPIČNIK VODOPIVEC, J., (2006). Pedagoški vidik kakovosti v vrtcu – pogled starševna kakovost v vrtcu. V: Vrbovšek, B. (ur.), Kakovost v kurikulu vrtca. Ljubljana: Supra.LUKAS, E. (1993). Družina in smisel. Celje: Mohorjeva družba.MARJANOVIČ UMEK, (2002). Razvojna psihologija kot izziv predšolski vzgoji v vrtcu.Sodobna pedagogika, 53, št. 3, str. 10-19.MARJANOVIČ UMEK, L., FEKONJA, U., KAVČIČ, T. IN POLJANŠEK, A. (2002).Kakovost v vrtcih. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.MARJANOVIČ UMEK, L., ZUPANČIČ, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.99

Pavla BrilejDiplomsko deloMARJANOVIČ UMEK, L., ZUPANČIČ, M., FEKONJA, U., idr. (2004). Dejavnosti vvrtcu: kako jih ocenjujejo starši? Sodobna pedagogika, 55, št. 3, str. 74-92.MUSEK, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta,Oddelek za psihologijo.Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovnopomočjo za otroke s posebnimi potrebami. Sprejeto na 57. seji SSSI, 17.4. 2003. Ljubljana.PUHAR, A. (1982). Prvotno besedilo življenja: oris zgodovine otroštva na Slovenskem v19. stoletju. Zagreb: Globus.SAGADIN, J. (2003). Statistične metode za pedagoge. Maribor: Obzorja.SAGADIN, J. (2004). Tipi in vloga študij primerov v pedagoškem raziskovanju. Sodobnapedagogika, 55, št. 4, str. 88-100.SALECL, R. (1987). Družinska vzgoja in nadzorovanje skozi zgodovino. V:Revija zakriminalistiko in kriminologijo, 38, št. 3, str. 212-219.SATIR, V. (1995). Družina za naš čas. Ljubljana: Cankarjeva založba.Slovar slovenskega knjižnega jezika / (glavni uredniški odbor Anton Bajec… et al.).(1994). Ljubljana: DZS.ŠEBART KOVAČ, M. (1990). O namenih in stilih vzgajanja nekoliko drugače. V: Iskanja,št. 9, str. 48-96.ŠEBART KOVAČ, M. (1994). Ob letu družine ali »…in če postane temu ali onemu otrokudomača gruda premajhna…«. Sodobna pedagogika, št. 9-10, str. 491-498.ŠEBART KOVAČ, M. (2004). Uvod k tematskemu delu številke. V: Sodobna pedagogika,55 (121), št. 3, str. 6-8.ŠTEFANC, D. (2004). Pogled na koncept partnerstva med šolo in domom z vidikaposeganja v zasebnost družine. Sodobna pedagogika, 55, št. 3, str. 24-38.ULE, M., KUHAR, M. (2003). Mladi, družina, starševstvo. Ljubljana: Fakulteta zadružbene vede.ULE, M. (2003) Tipi družin in socialne mreže.(www.fdv.unilj.si/Raziskovalni/socialna%20psihologija/center_za_socialno_psihologijo.htm,pridobljeno 14. 4. 2006).USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE. (2001). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.100

Pavla BrilejDiplomsko deloVONTA, T. (1998). Vključevanje družin v življenje vrtca. V: Žirovnik, A. (ur),Državljanski forum za humano šolo: Družina – šola. Ljubljana: center za posodabljanjeprocesa vzgoje in izobraževanja, Pedagoški inštitut.ZAKON O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA –Zakon o vrtcih. (1996), Uradni list RS dne 29.2.1996.101

Pavla BrilejDiplomsko delo7 PRILOGE102

Pavla BrilejDiplomsko deloPriloga A: IZOBRAZBA IN OBLIKE SODELOVANJA POSTRATIFIKACIJSKIH VZORCIHIzobrazba vzgojiteljice in oblike sodelovanja (skupna, skupinska, individualna)1. stratifikacijski vzorecIzobrazba Individualne oblikesodelovanjaVzgojiteljica A4 + 3 1. Govorilne urevisoka 2. Predstavitev poklicastrokovnaVzgojiteljica B4 +3visokastrokovnaVzgojiteljica C4+3visokastrokovnaSkupinske oblikesodelovanja1. Izdelovanje venčkov2. Doživljajski izlet3. Priprava nekonstruiranegamateriala zaotrokeSkupne oblike1.Predstavitev starih žit in njihovauporaba v prehrani2. Decembrsko srečanje3. Uvodni roditeljski sestanek4. Nastop otrok v mesecu družine5. Zaključna prireditev1. Govorilne ure Ni bilo 1. Roditeljski sestanki: poprogramu vrtca – seznanjanjestaršev.2. Delavnice (skupna): izdelovanjeizdelkov za otroke.3. Prireditve: razveseliti drugdrugega (otrok – starš).1. Problemske govorilne ure,2. Galerija v vrtcu – pogovoro otroku ob likovnem izdelku,3. Predstavitev poklicev4. Govorilne ure2. stratifikacijski vzorec1. Delavnice ob Tetkijeseni,2. Problemskagovorilna ura v skupini,3. Pogovor ob galeriji1. Nastop ob materinskem dnevu2. Izdelovanje presenečenja zaotroke3. Zaključna prireditev4. Informativni roditeljski sestanekIzobrazba Individualne oblikesodelovanjaVzgojiteljica D4 +2 1. Govorilne urevišja 2. Obisk mamice z dojenčkom,obisk nosečnice, obisk babiceVzgojiteljica E4 +2 1.Govorilne ure skupajvišja vzgojiteljica in pomočnica,2. Govorilne ure na domu.3. Predstavitev poklicev:učiteljica, frizerka, pletenjekošar – dedi.4. Poročanje o potovanju naKubo ob slikah – mamica.5. Sodelovanje s predstavnikomSkupinske oblikesodelovanja1. Praznično druženje: pekapeciva, izdelava adventnihvenčkov2. Prihod jeseni - Tetkajesen, delavnice1. Delovna akcija: pripravanekonstruiranega materialaza igro in ustvarjanje(rezanje lesa).2. Delavnice: izdelovanjevenčkov, lutk.3. Delavnice bo Jurjevanju –izdelovanje ogrlic iznaravnega materiala.Skupne oblike1. Roditeljski sestanek -informativni2. Predstavitev nove oblikeučenja – igre, pesmi, govor,gibanje3. Izdelovanje presenečenja4. Nastop otrok obmaterinskem dnevu.5. Zaključna prireditev1. Informativni roditeljskisestanek.2. Roditeljski sestanek –predavanje o žitih, uporaba vpraksi.3. Nastop otrok ob zaključkuprojekta o družini.4. Doživljajski izlet za staršein otroke skupaj z zunanjimi103

Pavla BrilejDiplomsko delostaršev v ekosvetu.4. Praznovanja – Tetka6. Zbiranje različnega materiala Jesen, Babica Zima,Gospodična Pomlad,Kresnik;5. Ekoakcije: postavitevkompostnika, urejanje gredicVzgojiteljica E4 1. Govorilne ure,srednja 2.sodelovanje s posameznimistarši: predstavitev ruskegajezika, obisk babice – zeliščarke,obisk frizerke3. koncert v vrtcu – mamicaglasbenica.4. obisk na kmetiji5. obisk Kmetijske šole – ogledvrtnarije, kjer je zaposlen staršsodelavci5. Zaključni izlet vLjubljano.6. Zaključna prireditev:orientacijski pohod,podelitev diplom1. informativni sestanek nazačetku leta.2. delavnice s starši –presenečenje za otroke.3, nastop otrok obmaterinskem dnevu4. zaključna prireditev3. stratifikacijski vzorecIzobrazbaIndividualne oblikesodelovanjaVzgojiteljica G5 letna 1. Govorilne ure2. Predstavitev poklica3. Vključevanje starih starševv vzgojno delo4. Pogovor z lovcem5. Spremstvo ob podelitvinajvoščilniceVzgojiteljica H5 letna 1. Gvorilne ure2. Obisk domačije: ogledmlina, ogled živali.3. Obisk starša v skupini:zdravnik, vrtnar, mizar.4. Izdelava pogač za ptice.5. Prinašanje različnegamateriala.Vzgojiteljica ISkupinske oblikesodelovanjaSkupne oblike1. Peka prazničnega peciva 1. Roditeljski sestanki po2. Dramatizacija pravljice LDN3. Postavitev prazničnega 2. Predstavitev starih običajev:drevescatrgatev, kožuhanje, luščenjefižola, koledovanje, prikazgodovanja3. Jesenske športne igre4. Nočni pohod na Uršolo1.Peka prazničnega peciva2. Starši zaigrali igrico zaotroke3. Prisotnost staršev na izletu– za Ciciban planinec5 letna 1. Govorilne ure Skupinskih oblik ni bilo1. Roditeljski sestanki poLDN2. Zaključni izlet v Ljubljano:ogled živalskega vrta,lutkovnega gledališča1. Informativni roditeljskisestanek2. Delavnica in izobraževanjeza starše3. Nastopi otrok obmaterinskem dnevu4. Nastop otrok in podelitevdiplom ob zaključku104

Pavla BrilejDiplomsko deloPriloga B: PRIMERI DOBRE PRAKSEVzgojiteljica APrimeri dobre prakse: vsebine in osnovni namenVzgojiteljica /pomočnica vzgojiteljice1. Predstavitev starih žit in njihova uporaba v prehrani – praktične delavnice z g. Turinkom,oblika: skupna, vsebina in osnovni namen: ekološko ozaveščanje staršev, vplivati na kvalitetoživljenja.2. Obisk frizerke v skupini, vsebina in osnovni namen: seznanitev s poklicem, premagovanjestrahu pred neznanim, obogatitev simbolne igre.3. Jesenska tržnica (skupna): druženje s starši, predstavitev poljskih pridelkov.4. Izdelovanje venčkov iz slanega testa (skupinska) : pogovor o starih običajih, pomoč starševin starih staršev pri delu, ki zahteva več individualnega dela (lažja izvedba programa).5. Decembrsko srečanje (skupno): predstavitev pomena branja v predšolskem obdobju,izdelovanje presenečenj za otroke – vreče za prenašanje knjig in misel za otroka.5. Nastop otrok v mesecu družine.6. Zaključna prireditev: iskanje palčkov ob izpolnjevanju različnih nalog.Starši1. Roditeljski sestanki: izdelovanje presenečenj za otroke, seznanitve z različnimi vzgojnimivsebinami, druženje. Obveščanje o vseh pomembnih podatkih, dogodkih, zahtevah.2. Zbiranje materialov: pomoč pri zbiranju raznega materiala za potrebe otrok v vrtcu.3. Vsakodnevna komunikacija: dobro sodelovanje; dnevni pogovor: v nekaj stavkih zjutraj alipo koncu bivanja o otrokovem počutju, preživetem dnevu.4. Prevzem otroka: jutranji prijazen in než en sprejem otroka v skupino, objem in kratekpogovor oz. spodbuda za lažji začetek. Individualni pogovori o otrokovem razvoju,prilagajanju , z namenom omogočiti čim boljše razvijanje in čim boljše počutje v vrtcu tersodelovanje med vrstniki, z vzgojiteljico in starši.5. Govorilne ure pogovor in izmenjava informacij, nasvetov in sugestij v zvezi z otrokom.7. Skupni izleti.8. Jesenska tržnica.OblikaFormalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaFormalnoFormalnoformalnoFormalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaFormalnaNeformalnaNeformalnaVzgojiteljica BPrimeri dobre prakse: vsebine in osnovni namenVzgojiteljica/ pomočnica vzgojiteljice3. Delavni ce: izdelovanje lutk za otroke.4. Prireditve: razveselimo drug drugega (nastop otrok v mesecu družine, zaključna prireditev)starši1. Roditeljski sestanki: razne delavnice, obvestila.2. Govorilne ure: pogovor o razvoju otroka, in napredovanju.3. Izdelovanje presenečenja za otroke – lutkica.Negativen primer: premalo komuniciranja med nami ter sodelovanja; preredko govorilne ure,ki se nam zdijo pomembne.OblikaFormalnaFormalnaFormalnaFormalnaFormalnaFormalna105

Pavla BrilejDiplomsko deloVzgojiteljica CPrimeri dobre prakse: vsebine in osnovni namenVzgojiteljica /pomočnica vzgojiteljice1. Delavnice ob tetki jeseni: vključitev staršev v vzgojno delo in ozaveščanje o načinu dela.2. Izdelovanje presenečenj za otroke ob prazničnem decembru.3. Problemske govorilne ure (individualno, v paru in skupinsko): rešitev problema - možnosti,pomoč.3. Predstavitev galerije v vrtcu (skupinska, individualna): stik s starši z likovno razstavo inpogovor o izražanju otroka.4. Vključitev posameznega starša v oddelek – umetnik, mama z dojenčkom…: sodelovanje,obogatitev vzgojnega dela.5. Nastopi ob materinskem dnevu6. Zaključna prireditev: prikaz življenja v vrtcu, sodelovanje.OblikaNeformalnaFormalnaNeformalnaNeformalnaFormalnaFormalnaNegativen primer: Starš pripelje otroka v vrtec in pravi, da ga vključi v vrtec » ker je glasen,nemogoč« in da ga bomo v vrtcu že naučili »reda« brez njegovega sodelovanja..Starši1. Sprotno obveščanje o otroku in njegovem razvoju – individualni pogovori. Kratka srečanjaob prihodu in odhodu: predaja tekočih informacij o otroku, življenju in delu v oddelku.2. Skupni sestanki ob prazniku, zaključku leta.3.Delavnice – likovne, ustvarjalne, lutkovne: želja, da bi jih bilo čim več ter da bi se starši čimbolj odzivali. Izdelovanje in oblikovanje raznih izdelkov za otroke. Novoletna delavnica:ustvarjanje presenečenja za otroke, sproščeno druženje staršev in vzgojiteljice / pomočnice.Druženje in spoznavanje staršev med seboj, komunikacija z vzgojiteljicama, razveseljevanjeotrok.4. Roditeljski sestanki: Predstavitev plana dela v oddelku, obveznosti staršev, pravila,dogovori, aktualnosti, pomembne za vse starše. Staršem je dana možnost za dajanje predlogovin iskanje skupnih rešitev.5. Proslava ob materinskem dnevu: otroci pripravijo program in darila za starše.6. Zaključna prireditev: otroci se predstavijo s kulturnim programom.7. Govorilne ure: seznanitev o vedenju otroka. Izmenjava mnenj, posvetovanje.8. Možnost vključevanja v neposredno vzgojno delo ob posebnih priložnostih: soustvarjanježivljenja in dela v oddelku (igranje starša na instrument).NeformalnaFormalnaNeformalnaFormalnaFormalnaFormalnaFormalnaNeformalnaNegativen primer: sodelovanje »med vrati« ob prihodu po otroka: dobila sem informacijo, daotrok ne zdrži v skupnih druženjih (jutranji krog) ves čas. Bil je med najmlajšimi vkombiniranem oddelku. Zaskrbelo me je »razumevanje različnih potreb«, vendar sem kmaludobila zaupanje nazaj ravno preko pogovorov med vrati in govorilnih ur.Vzgojiteljica DPrimeri dobre prakse: vsebine in osnovni namenVzgojiteljica /pomočnica vzgojiteljice1. Obisk mamice z dojenčkom, obisk nosečnice, obisk babice: bogatenje vzgojnega programa.2. Praznično druženje: peka peciva, izdelava adventnih venčkov.3. Prihod jeseni - Tetka jesen, delavnice;4. Predstavitev nove oblike učenja – igre, pesmi, govor, gibanje5. Zaključna prireditev: otroci se predstavijo s kulturnim programom.Starši1. Oblikovanje lutke kot darila za otroke: lutka kot vzgojni medij pri razvoju komunikacije ingovora. Pozitivno sporočilo za otroka.OblikaNeformalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaFormalnaFormalna106

Pavla BrilejDiplomsko delo2. Spremstvo v času plavalnega tečaja: omogočanje otroku lažje izvedbe zaradi posebnepotrebe.3. Sprotno reševanje težav in dnevno spremljanje otrokovega počutja.4. Individualen pogovor o otrokovih posebnostih – rešitev določene problematike. Seznanitevo sprotnih dogajanjih – kratki dnevni pogovori.5. Govorilne ure: individualni pogovor o otroku.6. Roditeljski sestanek: predstavitev splošnih značilnosti skupine, odnosov med otroki invzgojnim osebjem. Informacije o celotnem programu.7. Nastop otrok: prikaz dela v skupini.8. Tetka Jesen: spoznavanje otrok in staršev v skupini.NeformalnaNeformalnaNeformalnaFormalnaFormalnaFormalnaNeformalnaVzgojiteljica EPrimeri dobre prakse: vsebine in osnovni namenVzgojiteljica /pomočnica vzgojiteljice1.Govorilne ure skupaj vzgojiteljica in pomočnica, govorilne ure na domu: posredovanjeinformacij o otroku, svetovanje, pridobivanje informacij.2. Predstavitev poklicev: učiteljica, frizerka, pletenje košar – dedi: bogatenje vzgojnega dela,razvijanje predstav pri otroku – osnova za simbolno igro.3. Poročanje mamice o potovanju na Kubo ob slikah.4. Sodelovanje s predstavnikom staršev v ekosvetu.5. Zbiranje različnega materiala: obogatitev vzgojnega dela s pomočjo različnih materialov6. Delovna akcija: priprava nekonstruiranega materiala za igro in ustvarjanje (rezanje lesa).7. Delavnice: izdelovanje venčkov, lutk: obogatitev vzgojenega dela, individualna pomočotroku, vzgoja k preprostosti, usmerjanje staršev k razvijanju idej za samostojno izdelovanjeigrač.8. Delavnice bo Jurjevanju – izdelovanje ogrlic iz naravnega materiala.9. Praznovanja: Tetka Jesen, Babica Zima, Gospodična Pomlad, Kresnik;10. Ekoakcije: postavitev kompostnika, urejanje gredic.11. Roditeljski sestanek – predavanje o žitih, uporaba v praksi, nastop otrok: osveščanjestaršev in otrok o pomenu žit v prehrani in njihova uporabna vrednost.13. Nastop otrok ob zaključku projekta o družini: predstavitev vzgojnega dela, druženje večgeneracij.14. Doživljajski izlet za starše in otroke: predstavitev možnosti preživljanja prostega časa,spoznavanje bližnje okolice s pomočjo zunanjih sodelavcev.15. Zaključni izlet v Ljubljano: ogled lutkovne predstave in živalskega vrta.16. Zaključna prireditev: orientacijski pohod, podelitev diplom.Negativni primer: v skupini 4-6 let so šli na plavalni tečaj samo otroci, ki so zadnje leto vvrtcu. Ena mamica je zahtevala za mlajšega otroka, da se udeleži tečaja. Ker ji ni bilo ugodeno,otrok cel mesec ni hodil v vrtec.Starši1. Govorilne ure: individualni pogovor, spremembe v razvoju, morebitne težave. Izmenjavainformacij, dogovor o obojestranskem sodelovanju pri pomoči otroku. Počutje otroka vskupini, njegov odziv.2. Skupinska srečanja: izražanje mnenj, pogovor o morebitnih težavah pri vzgoji, napredovanje– izmenjava izkušenj..3. Srečanja ob raznih dogodkih, praznikih: druženje staršev z otroki ter vzgojiteljico inpomočnico ter skupno praznovanje: tetka Jesen, gospodična Pomlad…4. Predstavitev poklica - učiteljica nemškega jezika: nekonvencionalno druženje otrok s starši.5. Roditeljski sestanki: sprotna izmenjava informacij.seznanitev z delovnim načrtom.Posredovanje znanja o zdravi prehrani, spoznavanje žit in praktična uporaba. Degustacija zizdelki, ki so nastali s pomočjo otrok.6. Vsakodnevni pogovor.7. Obisk na domu: mojemu otroku in meni je pomenilo neizmerno veliko.OblikaFormalnaNeformalnaNeformalnaFormalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnoNeformalnoNeformalnoFormalnoFormalnoFormalnoNeformalnoFormalnaFormalnaFormalnaFormalnaNeformalnaNeformalnaFormalnaNeformalnaNeformalna107

Pavla BrilejDiplomsko delo8. Skupno izdelovanje daril za otroke.9. Peka peciva.10. Po palčkovih poteh.11. Plakati: poročanje o delu v vrtcu, doma dograjujemo.12. Veseli december: druženje starši – otroci – vzgojiteljice.13. Predstavitev poklica: frizerka.14. Pohod v naravo: druženje.FormalnaNeformalnaFormalnaFormalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaVzgojiteljica FPrimeri dobre prakse: vsebine in osnovni namenVzgojiteljica /pomočnica vzgojiteljice1. Sodelovanje s posameznimi starši: predstavitev ruskega jezika, obisk babice – zeliščarke,obisk frizerke.2. Koncert v vrtcu – mamica glasbenica.3. Obisk na kmetiji.4. Obisk Kmetijske šole – ogled vrtnarije, kjer je zaposlen starš.5. Delavnice s starši: izdelovanje presenečenja za otroke.8. Nastop otrok ob materinskem dnevu.9. Zaključna prireditev.Starši1. Individualen pogovor, govorilne ure: izvedeti o otrokovem počutju in udejstvovanju.Pogovor o otrokovih dosežkih, vključenosti v skupino, o njegovem obnašanju in odnosu dodrugih.2. Informativni sestanek: dobimo podatke, kaj se v vrtcu dogaja. Predstavitev dela v vrtcu nasplošno, predstavitev programa.3.Delavnice: razveseliti otroke, druženje in zabava staršev in vzgojiteljic. Pogovor z drugimistarši o vzgoji. Sporočiti otroku, da ga imamo radi: napišemo kratko sporočilo.4. Različna srečanja - kostanjev piknik, izdelava novoletnih okraskov, pogrinjkov: popestritevaktivnosti v vrtcu, angažirati stare starše – druženje več generacij.5. Predlogi staršev za obogatitev vzgojnega dela – branje določenih knjig, obisk kakšnezanimivosti, predstavitev poklica: čim več otrok spozna dobre slikanice in določene teme,otroci spoznajo stvari, ki jih drugače ne bi… .OblikaFormalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaFormalnaFormalnaFormalnaNeformalnaFormalnaFormalnaFormalnaNeformalnaNeformalnaVzgojiteljica GPrimeri dobre prakse: vsebine in osnovni namenVzgojiteljica /pomočnica vzgojiteljice1. Predstavitev poklicev.2. Pripovedovanje pravljic v vrtcu ali doma ob krušni peči (babice).3. Lovec na obisku.4. Pomoč pri prevozu ob podelitvi priznanja za Naj voščilnico.5. Dramatizacija pravljice - starši za otroke.6. Peka prazničnega peciva (babice, mamice): priprava na praznike, spoznajo stare jedi.7. Postavitev prazničnega drevesca.8. Trgatev, kožuhanje, luščenje fižola, koledovanje, prikaz godovanja: predstavitev starihobičajev, predstavitev projekta širši javnosti.9. Jesenske športne igre: pomoč pri izvajanju iger in aktivno udejstvovanje.10. Nočni pohod na Uršolo: druženje, skupno doživljanje prazničnega decembra.11. Zaključna prireditevNegativen primer: mati ni bila prisotna na roditeljskem sestanku in se ni pozanimala, kaj smose pogovarjali, zato je vzkipela – najprej po telefonu, potem še osebno ob prihodu po otrokaOblikaNeformalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaFormalna108

Pavla BrilejDiplomsko deloStarši1. Dejavnosti ob rojstnem dnevu: starš je izdelal naloge, ki so jih otroci opravili in si pridobilinagrado – drugačno, prijetno in zanimivo za otroke.2. Dramatizacija – starši za otroke: spoznavanje staršev med sabo, povezovanje, spoznavanježivljenja v vrtcu.3. Izdelovanje presenečenja za otroke ob novem letu – škatlice, v njih so bile sestavljanke zotrokovim imenom in znakom: otroci so s tem okrasili jelko, kasneje pa so se igrali ssestavljanko.4. Prehrana – pomoč pri skrbi za otroka, zaradi prevelike telesne teže.5. Pomoč pri spodbujanju govora, navajanje na pospravljanje.6. Piknik: skupno druženje vzgojiteljic, staršev in otrok, spoznavanje širše okolice.9. Vsakodnevni kratki pogovori ob prihodu ali odhodu: lep pozdrav, nasmeh, lepa misel, kiotroka in mene prijetno pogrejejo in vsakodnevno motivirajo.10. Kuhanje z mamo, staro mamo: druženje generacij.NeformalnaNeformalnaFormalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaVzojiteljica HPrimeri dobre prakse: vsebine in osnovni namenVzgojiteljica /pomočnica vzgojiteljice1. Obisk domačije - ogled mlina, domačih živali: spoznavanje življenja v domačem okolju.2. Predstavitev poklica – obisk starša v skupini (zdravnik, mizar, vrtnar): predstavitev poklica,obogatitev vzgojnega dela.3. Izdelovanje pogače za ptice: pomoč staršev pri izdelavi.4. Prinašanje različnega materiala: obogatitev dela v skupini.5. Peka peciva: lažja izvedba vzgojne dejavnosti.6. Dramatizacija pravljice – starši za otroke: razveseliti in presenetiti otroke.7. Starši se pridružijo na izletu Ciciban planinec.8. Skupni zaključni izlet v Ljubljano ogled lutkovne predstave in živalskega vrta.9. Nastop otrok ob materinskem dnevu.10. Zaključna prireditev.Negativen primer: otrok je posodil svojo kapo drugemu otroku, sam je imel kapuco. Ker jetako želel. Doma je otrok rekel, da mu je drugi otrok kapo vzel. Starš se je razhudil nad nami,da ne dovoli jemanja kape oziroma posojanja.Starši1. Vsakodnevno srečevanje v vrtcu: pogovor o otroku in njegovem sodelovanju.2. Roditeljski sestanek: seznanitev z delom v vrtcu, kurikulom.3. Decembrsko srečanje – izdelovanje presenečenj za otroke, pomen branja v predšolskemobdobju.4. Govorilne ure: razvoj otroka, napredek, vedenje, posebnosti.5. Dramatizacija pravljice »Babica Zima«: uprizoritev igre za otroke, doživljanje, vrednotenje,primerjanje, presenečenje.6. Prireditve ob materinskem dnevu, zaključku šolskega leta.OblikaNeformalnoNeformalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaNeformalnaFormalnaFormalnaFormalnaFormalnaNeformalnaFormalnaFormalnaFormalnaNeformalnaNeformalnaFormalnaVzgojiteljica IPrimeri dobre prakse: vsebine in osnovni namenVzgojiteljica /pomočnica vzgojiteljice1. Delavnice in izobraževanje za starše (npr. Pomen branja in pisanja v predšolskem obdobju).2. Nastopi otrok ob materinskem dnevu.3. Nastop ob zaključku leta in podelitev diplom.OblikaFormalnaFormalnaFormalna109

Pavla BrilejDiplomsko deloStarši1. Individualni pogovori ob reševanju problema, hitri, kratki pogovori ob prihodu in odhodu:vedeti želimo ali se otrok isto obnaša v vrtcu kot doma; spremljanje otrokovih dosežkov; nakaterih področjih je otrok uspešnejši.2.Roditeljski sestanki predstavitev programa. Načrtovanje in analiza dejavnosti, ki podpirajootrokovo učenje in napredek.3. Delavnica - izdelovanje daril za otroke: izmenjava izkušenj, druženje staršev, otroci se učijood staršev.4. Na spodbudo staršev, so si začeli otroci umivati zobe.5. Prireditve, zaključki, srečanja: družabna srečanja staršev in otrok, otroci pokažejo, kaj so senaučili, vzgojiteljica in pomočnica predstavita kratek pregled aktivnosti in sprejemata predlogeza naprej.NeformalnaFormalnaNeformalnaNeformalnaFormalnaNegativen primer: pozabili sta oddati prijavnico za eno izmed dodatnih dejavnosti.110

Pavla BrilejDiplomsko deloPriloga C: ODZIV VZGOJITELJIC NA POBUDE STARŠEVOdziv vzgojiteljic na pobude staršev in pogostost izražanja pobud staršev1. stratifikacijski vzorecvzgojiteljica A:Mnenje starševZelo pozitivno; pozitivno; z zanimanjem;povesta mnenje in opažanja.6 × redko, 1× nikoli Včasihvzgojiteljica B:Mnenje vzgojiteljice in pomočnicevzgojiteljiceSprejemava v okviru možnosti, skušavauresničiti.Mnenje staršev Mnenje vzgojiteljice in pomočnicevzgojiteljiceDobro; izpolnita želje; korektno in pozitivno sta Prisluhneva, se pogovorimo, če je možnozainteresirani; ni posebnega zanimanja; zelo upoštevava.veseli sta novega predloga, zamisli.5× redko, 1 × včasih Včasihvzgojiteljica C:Mnenje staršev Mnenje vzgojiteljice in pomočnicevzgojiteljiceZ njima se je možno pogovoriti; skupaj Sprejemava, upoštevava, če je v skladu spregledamo, dopolnimo, odvzamemo – kurikulom vključiva v delo.primerno vzgojni situaciji; sprejemata, skušatauresničiti; vesele so pobude s strani staršev; zveseljem sprejemata - uresničita ali posredujetadalje; pozitiven odziv; občasno posvetovalen;sta dojemljivi in poslušata.2 × nikoli, 3 × redko, 2 × včasih Včasih2. stratifikacijski vzorecvzgojiteljica D:Mnenje staršev Mnenje vzgojiteljice in pomočnicevzgojiteljicePrisluhneta; o vseh morebitnih težavah se Upoštevava mejo strokovnega pristopapogovorimo sproti v obojestransko posameznikov in celotnega oddelka.zadovoljstvo; vedno pozitivno; zamisli inpripombe usmerijo v korist otrok; kljubpobudam, delajo po svojem urniku; jihsprejemata.2 × nikoli, 4 × redko, 1 × včasih Včasih111

Pavla BrilejDiplomsko delovzgojiteljica E:Mnenje staršev Mnenje vzgojiteljice in pomočnicevzgojiteljiceČe je le izvedljivo, pride do uresničitve; vednoprisluhneta vsaki pripombi, pobudi in se truditaPrisluhneva, se pogovoriva s starši, kako birealizirali zamisli, povabiva k sodelovanju oz.realizirati in odpraviti težave v zvezi s uresničitvi zamisli, analizirava, kar nama služipripombo, se o njih pogovoriti; vedno pri nadaljnjih podobnih situacijah.prisluhnejo, če se le da tudi realizirajo; pobudesprejemata, strokovno dopolnita in posredujetaotrokom; Večino stvari se pogovorimo; zzanimanjem in zavzetostjo prisluhneta, vglavnem sproti odgovorita, včasih popremisleku – vsekakor pa z veseljem sodelujeta;zainteresirane za nove pobude.5 × redko, 1× včasih, 1 × pogosto Pogostovzgojiteljica F:Mnenje starševMnenje vzgojiteljice in pomočnicevzgojiteljiceJih sprejemata; nimamo pobud; zelo pozitivno; Skušava uresničiti njihove zamisli, sprejetiskupaj analiziramo, kako kakšno stvar izpeljati; njihove ideje, če so v okviru zmožnosti, tudivedno prisluhneta; sta veseli naših pobud in se starši morajo upoštevat meje soodločanja.trudita, da jih izpeljeta, če je v njuni moči; zelose trudita in tudi izpeljeta.2 × nikoli, 5 × redko Redko3. stratifikacijski vzorecvzgojiteljica G:Mnenje staršev Mnenje vzgojiteljice invzgojiteljiceZ razumevanjem sprejemata in jih upoštevata -v okviru njihovih načrtov in zmožnosti; prositatudi sami za pomoč; obe zelo prisluhneta mojimvprašanjem, pripombam in sproti vse pojasnita,razložita; sta komunikativni; optimističnonaravnani; poskušata vključiti v program našepobude; se dobro odzivata; s pogovorom stvarihitro uredimo; pozitivno sprejemata.1× nikoli, 6 × redko, 1 × včasih Včasihvzgojiteljica H:pomočnicePobude, zamisli, pripombe skušava uresničitisproti ali v bližnji prihodnosti.Mnenje staršev Mnenje vzgojiteljice in pomočnicevzgojiteljiceJima popolnoma zaupam; dobro; jih upoštevata;pozitivno – iščeta rešitve, možnosti, usmerjata;Jih poslušava, če se da nanje odgovoriva, ali jihpretehtava in vključiva v najino delo.dobro; z vsem razumevanjem in dobrimirešitvami; ne dajem pobud – ni odziva.3 × nikoli, 3 × redko, 1 × včasih Včasih112

Pavla BrilejDiplomsko deloVzgojiteljica I:Mnenje staršev Mnenje vzgojiteljice in pomočnicevzgojiteljiceNa pobudo staršev, sta začeli izvajati projekt Veseli sva vsake pobude, zamisli in pripombeBerimo skupaj; jih sprejemata in poskušata in jih vnašava v delo z otroki.vnesti v vsakdanje življenje v vrtcu; poslušatain se trudita ugoditi željam, seveda znotrajpolitike vrtca; dobro; pozitivno; sprejematamnenje; skupno iščemo rešitve; mislim, da niproblema.2 × nikoli, 2 × redko, 3 × včasih Pogosto113

Pavla BrilejDiplomsko deloPriloga D: Ocene možnosti vpliva staršev na oblikovanje življenja v vrtcuVzgojiteljica Izobrazba Delovna doba Ocena vpliva -staršiOcena vpliva -vzgojiteljiceVzgojiteljica A VISOKA strokovna2 2.85 5Vzgojiteljica B VISOKA strokovna7 2.15 3Vzgojiteljica C VISOKA strokovna 12 3.56 3Vzgojiteljica D VIŠJA 182.57 3Vzgojiteljica E VIŠJA 26 3.65 3Vzgojiteljica F SREDNJA 4 leta 23 3.14 3Vzgojiteljica G SREDNJA 5 let 30 3.37 4Vzgojiteljica H SREDNJA 5 let 29 2.50 4Vzgojiteljica I SREDNJA 5 let 27 2.28 3Skupna ocena staršev: 2.89Skupna ocena vzgojiteljic: 3.44114

Pavla BrilejDiplomsko deloPriloga E: osebnostne lastnosti, znanja, sposobnosti, spretnosti…vzgojiteljice/pomočnice vzgojiteljice, ki so pomembne za dobrokomunikacijo s starši – po mnenju staršev in vzgojiteljicMnenje starševPoznavanje psihologije in pedagoškega dela;delovne izkušnje; odprtost; prijaznost;komunikativnost; odkritost v pogovoru; realnoporočanje; sposobnost zdrave presoje;samokritičnost ; iskrenost ; veselje za delo zotrok; strpnost; razumevanje staršev; poštenost;sposobnost vodenja in iskanja rešitev;občutljivost za različ nosti; sposobnost reševanjakonfliktov; rahločutnost; profesionalnost;sposobnost presojanja; umirjenost; objektivnost;nepristranskost; odločnost; empatičnost;potrpežljivost; fleksibilnost; da je inovativna;ekstravertirana; da čuti potrebo po sodelovanju;čustvena; da ima smisel za humor;. da znasvetovati, poslušati; da zna opazovati; da jesamozavestna; da ima pozitiven pogled naživljenje; sposobnost sočutja in topline.Mnenje vzgojiteljice in pomočnicevzgojiteljiceSposobnost vživljanja; pozitivna naravnanost;splošna razgledanost; ak tivno poslušanje,razumevanje starša – empatija, sposobnost zadialog; poznavanje razvojnih značilnosti otroka;da je sposobna komunikacije na strokovniravni, sposobnost pozornega poslušanja,retorične sposobnosti, sproščenost, samozavest,fleksibilnost; pomemben je značaj vzgojiteljice.115

Pavla BrilejDiplomsko deloPriloga F: ANKETNI VPRAŠALNIK ZA VZGOJITELJICEAnketni vprašalnik za tandem / vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljiceProsim, da se skupaj čim bolj poglobita v vsebino vprašanj in nanje odgovorita glede navajine vidike sodelovanja s starši zadnji dve leti (šol.leto 2004/05, 2005/06) .Podatke bom uporabila izključno samo za dipl omsko delo.Starost vzgojiteljice (obkrožite ustrezno):• 25 – 35 let,• 36 – 45 let,• 46 in več.Stopnja izobrazbe vzgojiteljice: srednja, višja, visoka (ustrezno podčrtaj).Stop nja izobrazbe pomočnice vzgojiteljice: srednja, višja, visoka (ustrezno podčrtaj).Število delovnih let:V zadnjih treh letih sem se_________-krat udeležila stalnega strokovnega izpopolnjevanja– vzgojiteljica, ___________-krat - pomočnica.Starost otrok v oddelku: od do (v letih in mesecih).• Katere programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja izbirate?( v vsaki vrsti označite en sam kvadratek)Vzgojiteljica: NIKOLI VČASIH POGOSTO VEDNO- programe z aktualno, novo vsebino(npr. o novih pogledih na razvoj otroka,kurikularnem načrtovanju…)- Programe, v katerih je poudarek naalternativnih pristopih dela- Programe, ki so namenjeni osebnostnirasti (npr. sprostitvenih tehnikah)- Programe, v katerih so predstavljenedobre rešitve iz praksePomočnica vzgojiteljice: NIKOLI VČASIH POGOSTO VEDNO- programe z aktualno, novo vsebino(npr. o novih pogledih na razvoj otroka,kurikularnem načrtovanju…)- Programe, v katerih je poudarek naalternativnih pristopih dela- Programe, ki so namenjeni osebnostnirasti (npr. sprostitvenih tehnikah)- Programe, v katerih so predstavljenedobre rešitve iz prakse116

Pavla BrilejDiplomsko delo1. Opišita primere dobrega sodelovanja s starši v šolskem letu 2004/05 in 2005/06(naziv sodelovanja, oblika / individualna, skupinska, skupna /, vsebina in osnovninamen).Naziv sodelovanja s starši: Oblika: Vsebina in osnovni namen:117

Pavla BrilejDiplomsko delo2. Opišita negativen primer sodelovanja s starši.3. Starši se na vaju povprečno obračajo s pripombami, idejami, pobudami;ustrezno obkrožita:a. nikolib. redko (do 1x na mesec)c. včasih (do 1x na teden)d. pogosto (večkrat na teden).4. Opišita, kako se odzivata na njihove pobude, zamisli, pripombe.5. Na kaj naj bi bila po vašem mnenju vzgojiteljica/pomočnica vzgojiteljiceposebej pozorna v komunikaciji s starši?6. Katere osebnostne lastnosti, znanja, sposobnosti, spretnosti… vzgojiteljice/pomočnice vzgojiteljice so po vašem mnenju najpomembnejše za dobrokomunikacijo s starši ?7. Kaj menita, kakšen naj bo namen sodelovanja med vzgojiteljico in pomočnicovzgojiteljice ter starši ?118

Pavla BrilejDiplomsko delo8. kako ocenjujeta vpliv staršev na oblikovanje življenja v vrtcu (vpliv naorganizacijo življenja v vrtcu, na vsebinski kontekst, vključevanje v dejavnostiv oddelku…)nimajo vplivavplivimajo velik1 2 3 4 59. Želiva še sporočit:Za odgovore se vama iskreno zahvaljujem!Pavla Brilej119

Pavla BrilejDiplomsko deloPriloga G: ANKETNI VPRAŠALNIK ZA STARŠEAnketni vprašalnik za staršeProsim, da se poglobite v vsebino vprašanj in nanje odgovorite glede na vaše vidikesodelovanja z vzgojiteljico in pomočnico v oddelku, v katerem je vaš otrok, v zadnjihdveh letih.Zbrane podatke bom uporabila izključno za diplomsko delo.Pavla BrilejMoj otrok je v oddelku / ustrezno obkrožite/ :2. Od 1 -2 let3. Od 2 – 4 let4. Od 4 – 5 let5. Od 5 – 6 let6. Od 3 – 5 let7. Od 3 – 6 let1. Opišite primere dobrega sodelovanja z vzgojiteljico / pomočnico vzgojiteljiceoddelka, v kateri je vaš otrok (naziv sodelovanja, oblika / individualna, skupinska,skupna /, vsebina in osnovni namen).Naziv sodelovanja: Oblika: Vsebina in osnovni namen:120

Pavla BrilejDiplomsko delo2. Opišite negativen primer vašega sodelovanja z vzgojiteljico/pomočnicovzgojiteljice v oddelku vašega otroka.3. Kot soustvarjalec življenja v vrtcu izražam pobude, ideje, pripombe, želje(obkrožite črko pred odgovorom, ki vam najbolj ustreza):a. nikolib. redko ( 1x na mesec ali manj)c. včasih (do 5x na mesec)d. pogosto (skoraj vsak dan)4. Opišite, kako se odzivata vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice na vašepobude, zamisli, pripombe.5. Na kaj naj bi bila po vašem mnenju vzgojiteljica/pomočnica vzgojiteljiceposebej pozorna pri komunikaciji z vami?6. Katere osebnostne lastnosti (znanja, sposobnosti, spretnosti…) vzgojiteljice/pomočnice vzgojiteljice so po vašem mnenju najpomembnejše za dobrokomunikacijo s starši ?121

Pavla BrilejDiplomsko delo7. Kaj menite, kakšen je namen sodelovanja med vzgojiteljico in pomočnicovzgojiteljice ter starši ?8. Kako ocenjujete vaš vpliv na oblikovanje življenja v vrtcu (upoštevanje vašegamnenja, predlogov, možnost sodelovanja v oddelku, vpliv na organizacijo…)nimam vplivaimam velikvpliv1 2 3 4 59.Želimo še sporočit:Za odgovore se iskreno zahvaljujem!Pavla Brilej122

Pavla BrilejDiplomsko deloPriloga H: opis primera govorilne ure na domuPrimer govorilne ure na domuStarše deklice Ane – ime je zaradi anonimnosti izmišljeno – sem povabila na govorilnouro. Oče, s katerim sem se pogovarjala, je dejal, da bi rad nekaj vprašal, pa ne ve, kakšenbo odziv. »Ja, prosim?«, sem rekla in z zanimanjem prisluhnila, kaj bi rad. »Ali bi bilo kajnarobe, če te mi povabimo domov na govorilne ure?« »Torej želite govorilne ure nadomu?«, sem vprašala in ko je oče videl, da se mi ne zdi nemogoče, je z olajšanjem dejal:» Ja. Radi bi, da nam svetuješ, kako naj z Ano ravnamo doma.« Dogovorila sva se za dan inuro.Sama sem se pripravila kot ponavadi za vsakega otroka, poleg tega pa sem razmislila odrugih vidikih vzgoje, ki v vrtcu ne izstopajo tako kot doma.Po začetnem pozdravu so me povabili v njihov dom. Najprej sta mi starša povedala, da staželela takšno obliko pogovora, ker se jima zdi tisti čas v vrtcu za pogovor prekratek in se vtistem hipu ne spomnita vsega, o čemer bi se rada pogovorila. »Poleg tega sva lahko obazraven in tudi najini otroci.«Najprej sem se morala posvetiti Ani, ki je zbujala pozornost na različne načine, pokazalami je igrače, zapela pesem…potem smo lahko pogovor začeli skupaj s starši. Dejansko juni zanimalo samo, kako se odziva v vrtcu, temveč tudi, kako vzgajati doma ob določenihsituacijah. Tudi Ana je izrazila popolnoma sproščeno, kaj jo v vrtcu moti, česa si želi ševeč , s čim je zadovoljna. Ker sta to starša, ki tudi sicer aktivno sodelujeta pri oblikovanjuživljenja v vrtcu (pomoč pri vpeljevanju ekoloških tem, jasno izražanje mnenj gledeorganizacije…), smo v zaključnem, malo manj formalnem delu, skupaj oblikovali zamisliin ideje, kaj v vrtcu manjka – npr. teme s tehnično vsebino, za katere se posebej zanimajofantje in kako bi lahko to izvedli.Domov sem odhajala z dobrimi občutki. Govorilna ura je obsegala predstavitev mojegavidenja deklice Ane na eni strani ter na drugi vpogled, kako jo sprejemajo starši. Napodlagi tega sem lahko oblikovala smernice za vzgojno delo zanjo. Želeli so tudisvetovanje pri vzgoji doma. Ob koncu smo skupaj oblikovali ideje za obogatitev vzgojnegadela v oddelku.123

Pavla BrilejDiplomsko deloPriloga I: opis sodelovanja s staršiKAKO SODELOVANJE MED VRTCEM IN DOMOM DOŽIVLJAMO STARŠIV prispevku bom skušala opisati, kako sem doživljala vrtec kot mama štirih otrok, skaterimi sem vrtec obiskovala vsega skupaj več kot deset let. V tem obdobju smo bili tudistarši v vrtcu pogosti obiskovalci in smo z zaposlenimi v vrtcu in tudi starši med saborazvijali res kvalitetne medsebojne odnose. Ti so prispevali k pozitivnemu ozračju v vrtcuin posledično tudi na dobro počutje naših otrok.DVOMI OB VPISUOb prvem vpisu sina v vrtec sem zelo malo poznala delo v vrtcu, zato sem bila malo vskrbeh, kako se bo moj otrok v vrtcu počutil. Še bolj pa so mi po glavi rojila vprašanja,kako bomo doma vedeli, kaj v vrtcu počnejo, kako se moj otrok vključuje v dejavnosti, kakose počuti in še marsikaj drugega, saj dvoletni otrok še ne bo znal povedati, kako je bilo vvrtcu. Vedela sem, da imajo tudi v vrtcu kdaj kakšen roditeljski sestanek in upala, da botudi kakšna možnost pogovora o otroku na govorilnih urah. Ampak kako bom sprotivedela, kaj se je v vrtcu dogajalo…POSTOPNO UVAJANJE OTROKA V VRTECMoji dvomi so se začeli razblinjati že ob uvajanju. Prve ure otrokovega bivanja v vrtcusem lahko bila v skupini tudi jaz. Kaj hitro sem si ustvarila vtis o vrtcu, skupini,vzgojiteljici in pomočnici, načinu dela. Moram reči, da je bil ta prvi vtis res prijeten.Menim, da je tak način postopnega uvajanja otroka pozitiven, ne samo za otroka, ampak jepomemben tudi za oblikovanje prvega vtisa staršev o vrtcu in je hkrati prvi korak koblikovanju medsebojnega odnosa med starši in vzgojiteljico. Če je ta stik pozitiven, jepremagana prvi stopnica na poti medsebojnega sodelovanja.FORMALNE OBLIKE SODELOVANJA1. Predstavitev tematskih sklopov na oglasni deskiOb prvih obiskih vrtca sem dobila tudi odgovor na to, kako bom sproti vedela, kaj sedogaja v vrtcu. Na oglasni deski pred vrati igralnice je plakat, na katerem je napisanatema, ki jo trenutno »obravnavajo« v vrtcu. Pa ne samo naslov teme, ampak je podrobnoopisana vsebina, cilji, oblike in metode dela, ob koncu pa so še »zadolžitve« za otroke alistarše, besedilo pesmi, ki se je učijo in še kakšna zanimivost.2. Roditeljski sestanki Na uvodnem roditeljskem sestanku smo starši seznanjeni z načinom dela v vrtcu, zdoločenimi pravili, s hišnim redom, z načrtom dela za tekoče šolsko leto. Prav tako paimamo starši možnost sooblikovanja in soodločanja pri načrtovanju dela. Še posebejso dobrodošle naše vzpodbude, pripombe in dodatni predlogi. Vzgojiteljica pa naspozove, da naj razmislimo, kaj bi sami lahko prispevali k pestrejšemu delu v vrtcu.124

Pavla BrilejDiplomsko delo Predavanje o strokovnih temah.3. Govorilne ureEnkrat mesečno smo starši povabljeni na govorilne ure, kjer se lahko z vzgojiteljicopogovorimo o svojem otroku; o tem, kako se počuti v vrtcu, kako sodeluje, kako je uspešenpri različnih zaposlitvah…Posebej bi rada izpostavila, da sem zelo zadovoljna s pozitivnim gledanjem vzgojiteljice naotroke in s tem, da so otroci sprejeti takšni, kot so, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Vuvodu razgovora nam vzgojiteljica vedno pove kaj zanimivega, novega, pozitivnega ootroku, proti koncu pa nam »podtakne« tudi kakšne pripombe, vzpodbude, nasvete… Privzgojiteljici pa smo večkrat dobili tudi pomoč v določenih situacijah (priprava na obisk prizdravniku…) ali pri oblikovanju navad (pravočasno odhajanje v posteljo, umivanje zob…).NEFORMALNE OBLIKE SODELOVANJA1. Delovna in druga srečanja s staršiPogosteje kot klasični roditeljski sestanki v frontalni obliki, kjer so starši predvsempasivni poslušalci, pa so v naši enoti organizirana različna delovna in druga srečanja. Najjih naštejem nekaj:- Izdelovanje, šivanje igrač ali drugih daril, ki so namenjena otrokom, okraskov zanovoletne jelke…- Gledališka ali lutkovna predstava staršev za otroke – presenečenje za otroke.- Neobvezna srečanja na določeno temo (npr. izdelovanje novoletnih aranžmajev…)- Tradicionalni jesenski piknik s tržnico na kateri starši prodajamo otrokom za gumbe,žetone … Ob tem pa nas vzgojiteljica »poduči«, kako se moramo vesti do otrok, kako sepogovarjati z njimi itn.- Delovne akcije, na katerih starši skupaj z otroki pomagamo pri obnovi igral nazunanjih površinah vrtca.- Skupni izleti v naravo z znanim ali neznanim ciljem.- Srečanje z zabavnimi družabnimi igrami…Takšna srečanja so bolj neformalna, ozračje postane bolj sproščeno. Ob zadolžitvah,nalogah, problemih, ki jih je treba rešiti skupaj se zmanjša trema pred drugimi starši vskupini in prav tako pred vzgojiteljico in pomočnico.Hkrati pa je več možnosti sproščenega pogovora med starši, tudi v manjših skupinah.Starši se vmes pogovarjamo o otrocih, spoznavamo, da imajo tudi v drugih družinahpodobne težave, si izmenjujemo izkušnje pri delu z otroci in za kakšen nasvet prosimo tudivzgojiteljico.2. Prireditve za staršeOb praznikih ali ob zaključkih posameznih projektov otroci svoje dejavnosti, izdelke,pesmice, dramatizacije predstavijo na prireditvah za starše, ki jih popestrijo z razstavamina določeno temo.125

Pavla BrilejDiplomsko deloStarši spoznamo, kaj vse so otroci videli, doživeli, ustvarili in se naučili. Verjemite, da soto za nas starše najbolj ganljivi trenutki, saj ni otroka, ki se ne bi na kakršenkoli načinpredstavil ali sodeloval pri prireditvi. Otrokom se ob takih nastopih krepi samopodoba, sajjavno nastopajo vsi (lahko v skupini, starejši pa tudi samostojno).3. Starši kot nosilci dejavnostiObčasno lahko starši, dedki, babice prevzamemo v vrtcu tudi vlogo akterjev različnihdejavnosti:- predstavitve poklicev, lahko v vrtcu ali v delovnem okolju,- prikaz različnih dejavnosti, kmečkih opravil, običajev,- pomoč vzgojiteljici pri izvedbi različnih aktivnosti (npr. planinski krožek …)4. Skupni nastopi otrok in staršev (folklorna skupina)Starši skupaj z otroki vsako leto nastopamo kot skupina, v kateri otroci plešejo, starši pajih spremljamo s petjem in igranjem na ljudska glasbila. Vsakoletni program koreografiravzgojiteljica.Starši tako doživimo nastop pred občinstvom skupaj s svojimi otroki, ob tem se lahko tudivživimo v otrokov položaj, ko je le-ta izpostavljen na odru. S programom se udeležujemorevije folklornih skupin Pika Poka v Rogaški Slatini, nastopamo pa tudi na različnihkulturnih prireditvah.ZAKLJUČNE MISLIStarši smo z vsemi temi načini sodelovanja pogosti obiskovalci vrtca, skupaj se dobropočutimo.Vzgojiteljica je v vlogi organizatorja vseh teh pestrih dejavnosti. Daje nam pobude,pre dlaga, nas pridobi za aktivno sodelovanje. Tako se postopno ustvari klima dobregamedsebojnega sodelovanja. Hkrati pa smo starši ob izvajanju dejavnosti skupaj z otrokideležni pozitivnega vzgleda v odnosu do otrok. Najbolje je, če vzgojiteljica otrokom instaršem ponudi tiste dejavnosti, ki jih sama rada počne. Osebnostno se ob tem krepi otrok,ne glede na to, ali je ta dejavnost trenutno »moderna« ali ne.Otroci vrtca tako ne jemljejo kot nek prostor, kjer so v varstvu v času odsotnosti staršev,ampak je zanje tudi prostor, kjer skupaj s starši doživijo marsikaj prijetnega inzanimivega. Tako vrtec postane zanje bolj domač prostor, saj tudi starši pridemo vanj, dabi spoznali tisto, kar otrokom nekaj pomeni.Na teh srečanjih pridobivamo tudi starši. Svoje otroke spoznavamo v drugačni luči – kakose vedejo v skupini, kakšni so do sovrstnikov, kako se znajdejo v določenih situacijah.Vsega tega v družini ne bi mogli opaziti.Med sabo se spoznavamo tudi različni starši. Pomagamo si z izmenjavanjem izkušenj vdoločenih situacijah z otroki, skupaj razrešujemo nastale konfliktne situacije.126

Pavla BrilejDiplomsko deloZ medsebojnim pogovorom in naklonjenostjo razrešimo marsikatero zadrego. Med nami sepostopno razvije prijateljstvo in do vstopa otrok v šolo vzpostavimo že pravi partnerskiodnos.ZAHVALAVsem vzgojiteljicam in pomočnicam za enkratno in bogato predšolsko obdobje naših otrokter za čudovito popotnico, ki jo dajete našim otrokom za življenje. Nam staršem papomagate, da prisluhnemo svojim otrokom in se veselimo skupaj z njimi.127

Spodaj podpisana Pavla Brilej izjavljam, da je diplomsko delo z naslovomStarši kot soustvarjalci življenja v vrtcu moje avtorsko delo.