Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" - Skopje 

FAKULTET ZA VETERINARNA MEDICINA 

VODI^ NIZ STUDIITE 

informacii za studiskata programa i 

uslovite za studirawe 

u~ebna 2009/2010 

Skopje, 2009

SODR@INA 

Voveden zbor na Dekanot .................................................................. 4 

I. Istorijat na Fakultetot za veterinarna 

medicina - Skopje ............................................................................ 5 

1. Istorijat ..................................................................... 7 

2. Dosega{na nastavna dejnost.......................................... 7 

3. Kadrovska sostojba........................................................ 9 

II. Upravna i organizaciona postavenost 

na fakultetot .................................................................................. 11 

1. Upravuvawe ....................................................................13 

2. Organizaciona struktura na Fakultetot ....................14 

3. Nastavno-nau~en i sorabotni~ki kadar ..................... 15 

III. Prostor i oprema na Fakultetot 

za veterinarna medicina ............................................................. 17 

IV. Studentski parlament i drugi formi na organizirawe na 

Studentite na FVM-S ................................................................... 25 

1. U~estvo na studentite vo upravuvaweto ..................... 27 

2. Internacionalna veterinarna studentska 

organizacija - Makedonija (I V S A Macedonia) ............. 28 

V. Nastavno-obrazovna, nau~no-istraùva~ka i 

aplikativna dejnost na FVM-S .................................................... 29 

VI. Osnovni principi na studirawe po 

Evropskiot kredit transfer sistem …………….................. 33 

VII. Pravila na studirawe ................................................................ 37 

1. Organizacija na studiite ............................................. 39 

2. Pravila na studirawe ................................................. 39 

3. Proverka na znaewata i ocenuvawe ........................... 41 

4. Ispitni sesii ............................................................... 44 

5. U~ebna godina, semestralna nastava ........................ 44 

VIII. Obem i organizacija na studiskata programa .................... 45

IX. Organizacija na studiskata programa 

po godini ............................................................................................ 53 

X. Uslovi za zapi{uvawe vo povisoka 

godina na studii .............................................................................. 69 

XI. Prakti~ni informacii za studentite .................................... 73 

1. Sedi{te na Fakultetot za veterinarna medicina ..... 75 

2. Uslovi i na~in na zapi{uvawe na integrirani 

studii ............................................................................... 75 

3. Status na student ............................................................ 75 

4. Prava i obvrski na studentot ........................................ 76 

5. Miruvawe na obvrskite na studentot ........................... 78 

6. Prestanok na statusot na student ................................. 78 

7. Disciplinski merki ........................................................ 78 

8. U~estvo na studentite vo upravuvaweto ..................... 80 

XI. Pravilnik za diplomski trud ................................................. 81 

1. Pravilnik za postapkata na prijavuvawe, 

podgotovka i odbrana na diplomskiot trud na FVM ....... 83

Po~ituvani studenti, 

Ja prodolùvame tradicijata na 

veterinarnata medicina od 1927 godina, 

vnedrena od Veterinarniot institut, 

prenesena na Fakultetot za veterinarna 

medicina. Osnovan vo 1991 godina, pretstavuva mlad, no ambiciozen 

~len na Evropskata Asocijacija, vo postapka za ramnopravnost so 

evropskite i svetskite standardi i vo ~ekor so sovremenite 

tekovi, tehnologii i soznanija za uspe{na dejnost, a so toa i 

afirmacija na veterinarnata medicina i veterinarnoto zdravstvo 

kako neosporliv i pove}e od potreben segment na ìvotot. 

Celta na ovoj vodi~ pretstavuva zapoznavawe so dejnosta na 

Fakultetot, mestoto i ulogata na studentite vo obrazovniot proces, 

kako i procesite i trendovite za osovremenuvawe i integrirawe na 

visokoto obrazovanie vo edinstveniot evropski prostor preku 

Bolowskiot proces. 

Pokraj kvalitetnata edukacija na studentite, akreditacijata na 

laboratoriite spored evropskite standardi, aproksimacija na 

evropskoto zakonodavstvo, zdravstvenata za{tita na ìvotnite, 

biosigurnosta na hranata, kontrolata na zoonozite i 

blagosostojbata na ìvotnite, pretstavuvaat imperativ na na{eto 

postoewe. 

[irokoto pole na dejnosta na veterinarnata struka i 

veterinarnata medicina vo celina, ni davaat golemi mo`nosti za 

rabota, samodokaùvawe i mo`nost da pridoneseme vo 

podobruvawe na kvalitetot na dene{noto ìveewe, no sekako so 

{iroki pogledi kon ona {to bi bila na{a idna aktivnost za 

obezbeduvawe podobra idnina. Maksimalnite zalo`bi za 

evaluacija na Fakultetot i brojnite sovladani ve{tini od idnite 

doktori po veterinarna medicina se na{ite motivi za evropski 

standardi. Zatoa, ona {to pretstavuva neosporliv fakt - lajtmotiv 

na na{ata dejnost i funkcionirawe e postojaniot razvoj i 

unapreduvawe na veterinarnata medicina i veterinarnoto 

zdravstvo kako preduslov za sî ona {to sme i sakame da bideme. 

Qubovta kon ìvotnite i veterinarnata profesija ni davaat 

mnogu za da bideme sre}ni, a svetot da go napravime poubav. 

Veterinarnata medicina kako zdravstvena profesija, zaedno so 

humanata medicina se najbitnite subjekti odgovorni za globalnoto 

javno zdravje. Zdravite ìvotni zna~at i zdravi lu|e, a maksimata 

edno zdravje, edna medicina, eden svet e potvrda za toa. 

Skopje, 2009 

Dekan 

Prof. d-r Mi{o Hristovski

I 

ISTORIJAT NA FAKULTETOT ZA 

VETERINARNA MEDICINA 

SKOPJE

I 

ISTORIJAT NA FVM 

1. Istorijat 

Veterinarniot fakultet vo Skopje e osnovan vo u~ebnata 

1991/1992 godina, kako nasoka na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje 

so Re{enie od 1.XI 1991 godina, izdadeno od Ministerstvoto za 

obrazovanie i fizi~ka kultura. So ova Re{enie, Zemjodelskiot 

fakultat be{e zadolèn da otpo~ne so nastava na 6.XI 1991 godina 

so studiite na prva i vtora godina, so studenti vrateni od drugite 

veterinarni fakulteti na biv{ata SFR Jugoslavija. 

Na 30.I 1993 godina, Nastavno-nau~niot Sovet na Zemjodelskiot 

fakultet vo Skopje donese odluka za izdvojuvawe na nasokata na 

veterinarniot studium vo zaseben Veterinaren fakultet. 

Po sklu~uvawe dogovor pome|u Veterinarniot fakultet, 

Veterinarniot institut, Glavnata veterinarna bolnica i 

Zemjodelskiot fakultet za obezbeduvawe prostor i oprema {to }e 

se koristi za izvr{uvawe na studiite po veterinarna medicina, 

mati~nata komisija utvrdi deka se ispolneti site neophodni uslovi 

za otpo~nuvawe so rabota na Veterinarniot fakultet. Vrz osnova 

na toa, Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura donese 

re{enie od 20.IV 1994 godina, so {to go verificira formiraweto i 

raboteweto na Veterinarniot fakultet vo Republika Makedonija. 

Na barawe na Veterinarniot fakultet, Osnovniot Sud - Skopje 

I, na 26.IV 2000 godina donese re{enie za izvr{ena promena na 

nazivot na Veterinarniot fakultet vo Fakultet za veterinarna 

medicina (FVM). 

Vladata na Republika Makedonija, vo ramkite na svoite prava 

i obvrski, na predlog na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, na 

sednica odràna na 20.X 2003 godina, donese Odluka za 

pripojuvawe na Veterinarniot institut kon Fakultetot za 

veterinarna medicina. 

2. Dosega{na nastavna dejnost 

So formiraweto na Fakultetot, vo 1991 godina, be{e usvoen 

studiski plan koj vo golema merka nalikuva{e na istite od 

fakultetite vo biv{ite jugoslovenski prostori, no prilagoden na 

lokalnite mo`nosti i kapaciteti vo ~ove~ki resursi i prostor. 

So odvojuvaweto od Zemjodelskiot fakultet be{e izvr{ena 

izmena i dopolnuvawe na studiskiot plan, pri {to bea isfrleni 

odredeni nastavni celini i vovedeni novi. Po ovoj studiski plan i 

programa vo traewe od 5 godini (10 semestri) i so vkupen fond od 

4710 ~asovi (2580 ~asovi teoretska i 2130 ~asovi prakti~na 

nastava) vo ovoj moment ja pratat nastavata samo u{te studentite na 

petta godina. 

7

Vodi~ niz studiite 

Istorijat na FVM 

Vo u~ebnata 2003/2004 godina be{e formirana rabotna grupa na 

FVM so zada~a za izgotvuvawe nov nastaven plan i reorganizacija 

na nastavniot proces pri FVM. Kako pojdovna osnova za rabota, 

grupata go koriste{e predlog-nastavniot plan do koj se dojde vo 

ramkite na zada~ite koi proizlegoa od Tempus proektot 

"Unapreduvawe na veterinarnata edukacija vo Republika 

Makedonija" (Joint European Project No CD-JEP-15017-2000). Rabotnata 

grupa temelno analizira i golem broj studiski planovi i programi 

na akreditirani evropski fakulteti, kako i brojni novi soznanija 

vo podra~jeto na biomedicinata koi ne bea vklu~eni vo starata 

studiska programa. Dopolnitelno, vo tekot na procesot na 

evaluacija, Fakultetot be{e poseten od previzitaciskata komisija 

na Evropskata asocijacija na veterinarni fakulteti (EAEVE) ~ija 

polnopravna ~lenka e i FVM. Komisijata dade korisni i vredni 

soveti za nedostatocite vo edukaciskiot proces, koi treba da se 

koregiraat. Pogolem del od sugestiite koi se odnesuvaa na 

studiskiot plan bea razgledani i implementirani vo noviot plan 

so koj se zapo~na od u~ebnata 2006/2007 godina. 

Zemaj}i gi predvid steknatite iskustva i dobienite sugestii, 

no i specifi~nostite na veterinarnata struka vo Makedonija 

Fakultetot podgotvi sovremena studiska program prema principite 

i barawata na Bolowskata deklaracija so voveduvawe na 

Evropskiot kredit transfer-sistem (EKTS) so koja se ovozmoì 

lesno priznavawe na diplomata i po{iroka mobilnost na 

profesorite/studentite vo ramkite na evropskoto obrazovno 

podra~je. 

So donesuvawe na Zakonot za visoko obrazovanie (Sl. vesnik 

na RM br. 35/2008 od 14.03.2008 g.), kako i na Zakonot za izmenuvawe 

i dopolnuvawe na zakonot za visokoto obrazovanie (Sl. vesnik br. 

103/2008 i br. 26/2009) i potrebata od implementacija na odredbite 

sodràni vo niv, posebno vo delot koj se odnesuva na preodnite i 

zavr{nite odredbi (~len 180), proizleze i potrebata od 

usoglasuvawe na visokoobrazovnata i nau~na dejnost na Fakultetot 

za veterinarna medicina vo Skopje prema zakonskite barawa, 

osobeno vo delot na studiskata programa. So citiraniot ~len, 

visoko obrazovnite ustanovi se dol`ni da gi vovedat studiskite 

programi za visoko obrazovanie i studiskite programi za 

usovr{uvawe vo soglasnost so zakon postepeno najdocna do 

studiskata 2009/2010 godina. 

Trgnuvaj}i od gornoto be{e utvrdena potrebata od izmenuvawe, 

dopolnuvawe i usoglasuvawe na postoe~kata studiska programa na 

FVM-S za koja cel be{e formirana Komisija. 

8



Po konsultaciite so predmetnite nastavnici Komisijata go 

izgotvi proektot za izmeni i dopolnuvawa na studiskata programa 

usoglasena so barawata na ZVO. 

Imaj}i gi vo predvid isklu~ocite koi se odnesuvaat za 

studiskite programi za reguliranite profesii, na koja pripa|a i 

veterinarnata profesija (Directive 2005/36/EC of the European 

Parliament and of the Council of 7th September 2005; The European 

Communities (Recognition of Professional Qualifications) Regulations 2007 

No. 2781 from 19th October 2007), so izmenite i dopolnuvawa na 

studiskata programa na Fakultetot za veterinarna medicina vo 

Skopje od u~ebnata 2009/2010 godina se organizaraat integrirani 

studii od prv i vtor ciklus. 

Studiraweto na FVM-S so usvoenite izmeni i dopolnuvawa na 

studiskiot plan i ponatamu traat 5.5 godini (11 semestri), a site 

napraveni izmeni vo programata se odraz na sledeweto na 

aktuelnite sostojbi vo veterinarstvoto vo zemjata i Evropskata 

Unija, svetskata veterinarna nauka, no i op{testvenite sostojbi 

osobeno vo oblasta na zemjodelstvoto i stopanstvoto vo celina. 

3. Kadrovska sostojba 

Integriranite studii po veterinarna medicina na Fakultetot 

za veterinarna medicina vo Skopje ja realiziraat nastavnici i 

sorabotnici od Fakultetot so isklu~ok na predmetite 

Biostatistika i Biofizika, vo ~ie realizirawe u~estvuvaat 

nastavnici od Prirodno-matemati~kiot fakultet pri 

Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" vo Skopje. 

9



10

II 

UPRAVNA I ORGANIZACIONA 

POSTAVENOST NA FAKULTETOT 

11

II 

UPRAVANA I ORGANIZACIONA POSTAVENOST 

1. Upravuvawe 

Soglasno Zakonot za visoko obrazovanie i Statutot na 

Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” - Skopje, upravuvaweto i 

rakovodeweto na Fakultetot se ostvaruva preku slednive organi: 

‣ Dekan - rakovoden organ na Fakultetot. Na dekanot mu 

pomagaat dva prodekana (za nastava i za nauka) 

‣ Dekanatska uprava - organ na Fakultetot sostaven od 

dekanot, prodekanite, rakovoditeli na institutite i 

pretsedatelot na Sojuzot na studentite na Fakultetot za 

veterinarna medicina; 

‣ Nastavno-nau~en sovet - stru~en organ koj go so~inuvaat 

izbranite redovni profesori, vonredni profesori i 

docentite na Fakultetot kako i pretstavnici na 

sorabotnicite i pretstavnici na studentite na Fakultetot 

izbrani od organite na Sojuzot na studentite 

Dekan na Fakultetot 

Prof. d-r Mi{o Hristovski, hristovskim@fvm.ukim.edu.mk 

Prodekan za nastava 

Prof. d-r Romel Velev, vromel@fvm.ukim.edu.mk 

Prodekan za nauka 

Prof. d-r Toni Dovenski, dovenski@fvm.ukim.edu.mk 

Sekretar na Fakultetot 

Ana A. Ordanoska, diplomiran pravnik 

Dekanatska uprava 

D-r Mi{o Hristovski, redoven profesor 

D-r Toni Dovenski, vonreden profesor 

D-r Romel Velev, vonreden profesor 

D-r Dine Mitrov, docent 

D-r Vladimir Petkov, vonreden profesor 

D-r Pavle Sekulovski, docent 

Aleksandar Ginovski, student 

13


Upravna i organizaciona postavenost 

2. Organizaciona struktura na Fakultetot 

Za vr{ewe na svojata dejnost, Fakultetot e organiziran vo 

nastavno-nau~ni organizacioni edinici - instituti. Vo ramkite na 

institutite se katedrite, laboratoriite, centrite i klinikite. Za 

vr{ewe na stru~no-administrativnite raboti na Fakultetot 

odgovorna e stru~nata slu`ba. Biliotekata vo sklopot na 

Fakultetot u~estvuva vo kreiraweto na politikata na 

bibliote~noto rabotewe vo ramkite na integriraniot bibliote~en 

sistem na Univerzitetot. 

Nastavno-nau~ni organizacioni edinici 

Institut za hrana (IH) 

Veterinaren institut (VI) 

Institut za reprodukcija i biomedicina (IRBM) 

Stru~na slu`ba 

Studentski pra{awa 

Oddelenie za op{ti, pravni i finansiski raboti 

Adresa na Fakultetot 

ul. Lazar Pop - Trajkov 5-7 1000 Skopje, R. Makedonija 

tel: ++ 389 2 3240 700 

faks: ++ 389 2 3114 619 

web site: http://www.fvm.ukim.edu.mk 

14



3. Nastavno-nau~en i sorabotni~ki kadar 

Na Fakultetot za veterinarna medicina se ostvaruvaat 

integrirani studii od prv i vtor ciklus i studii od tret ciklus 

(doktorski studii). Nastavata na integriranite studii od prv i 

vtor ciklus na Fakultetot za veterinarna medicina ja izveduvaat 

redovni profesori, vonredni profesori, docenti, asistenti i 

pomladi asistenti. 

Redovni profesori 

‣ Prof. d-r Mi{o Hristovski 

‣ Prof. d-r Velimir Stojkovski 

‣ Prof. d-r Georgi Mickovski 

‣ Prof. d-r Dino ^r~ev 

‣ Prof. d-r Mihajlo Adamov 

‣ Prof. d-r Risto Prodanov 

Vonredni profesori 

‣ Prof. d-r Toni Dovenski 

‣ Prof. d-r Romel Velev 

‣ Prof. d-r Vlatko Ilieski 

‣ Prof. d-r Vladimir Petkov 

‣ Prof. d-r Plamen Troja~anec 

Docenti 

‣ Doc. d-r Dine Mitrov 

‣ Doc. d-r Ivan~o Naletoski 

‣ Doc. d-r Igor Ul~ar 

‣ Doc. d-r Pavle Sekulovski 

‣ Doc. d-r Zehra Hajrulai-Musliu 

‣ Doc. d-r Blagica Sekovska 

‣ Doc. d-r Slav~o Mreno{ki 

‣ Doc. d-r Goran Nikolovski 

15



Asistenti 

‣ Ass. m-r Florina Popovska-Per~ini} 

‣ Ass. m-r Jovana Stefanovska 

‣ Ass. m-r Qup~o Mickov 

‣ Ass. m-r Aleksandar Dodovski 

‣ Ass. m-r Lazo Pendovski 

‣ Ass. m-r Dean Jankuloski 

‣ Ass. m-r Aleksandar Cvetkovi} 

‣ Ass. m-r Katerina Blagoevska dipl. biol 

Pomladi asistenti 

‣ Ass. dvm Radmila ^r~eva-Nikolovska 

‣ Ass. dvm Sloboden ôkrevski 

‣ Ass. dvm Iskra Cvetkovi} 

‣ Ass. dvm Nikola Adamov 

‣ Ass. dvm Ksenija Ilievska 

‣ Ass. dvm Kiril Krstevski 

‣ Ass. dvm Igor Xaxovski 

‣ Ass. dvm Sandra Kostova 

‣ Ass. dvm Irena Celeska 

16

III 

PROSTOR I OPREMA NA 

FAKULTETOT ZA VETERINARNA 

MEDICINA 

17

III 

PROSTOR I OPREMA NA FVM 

Nastavno-obrazovniot proces se izveduva vo prostoriite na 

Fakultetot za veterinarna medicina, osven po predmetot 

Biofizika koj se izveduva na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo 

Skopje. 

Fakultetot za veterinarna medicina raspolaga so eden 

amfiteatar i tri predavalni so vkupno 160 sedi{ta za 

realizirawe na nastavata na visoko-stru~no sofisticiran na~in. 

Predavalnite se opremeni so moderna audio-vizuelna oprema 

(videobim, grafoskop, episkop, slajd proektor, TV i video oprema) i 

personalni kompjuteri koi se povrzani na internata mreà na 

Fakultetot i imaat pristap na Internet. 

Za izveduvawe na prakti~nata nastava na studentite im se na 

raspolagawe 5 ve`balni (ve`balna za hemija, biohemija, 

fiziologija i patofiziologija; ve`balna za mikrobiologija, 

zarazni bolesti i bolesti na ìvina; ve`balna za parazitologija; 

ve`balna za farmakologija i toksikologija i ve`balna za 

vnatre{ni bolesti), 3 u~ilnici (mikroskopska; u~ilnica za 

rentgenologija i kompjuterska u~ilnica), 2 sali za sekcija 

(osteolo{ka sala so sala za sekcija po anatomija i sala za sekcija 

po patolo{ka morfologija) i 1 sala za anestezija i operacija vo 

sklopot na klinikata za doma{ni milenici koja e vo finalna faza 

na realizacija. U~ilnicite i ve`balnite se opremeni so moderna 

tehni~ko-tehnolo{ka oprema so najsovremeni performansi. 

19


Prostor i oprema na FVM 

Klini~kata praksa se izveduva i na nekolku komercijalni 

farmi za mle~ni kravi i ovci, sviwarski i ìvinarski farmi, 

ribnici i vo pove}e veterinarni stanici i ambulanti vrz osnova na 

zaemni dogovori za sorabotka. 

Fakultetot poseduva i kompjuterska u~ilnica vo sklop na 

bibliotekata so 10 novi kompjuteri i so permanentna internet 

konekcija, kako i pristap do CLIVE bazata na podatoci. 

Preku realizacija na Tempus proektot CD JEP-15017-2000 

”Unapreduvawe na veterinarnata edukacija vo R. Makedonija” 

fakultetot stana asocijativen ~len na CLIVE konzorciumot. So toa 

toj se zdobi so mo`nosta za upotreba na kompjuterski edukativni 

programi izdadeni od ovoj konzorcium vo svoite nastavni programi. 

Zbogatuvaweto na bibliotekata so novi naslovi na 

kompjuterski edukativni materijali, kako i opremeniot 

kompjuterski centar, na studentite im ovozmoùva ne samo 

koristewe na CLIVE edukativnite programi tuku i poednostaven 

pristap do internet i do najva`nite me|unarodni bazi podatoci od 

oblasta na veterinarnata medicina. 

20



Kompjuterskiot centar e dizajniran za upotreba na studentite i 

profesorite od Fakultetot so cel upotreba na modularna nastava. 

Vakviot pristap ja osovremeni nastavata i ja ovozmoì polesna 

primena na EKTS. Na studentite im se dostapni preku 70 

edukativni programi od CLIVE paketot. 

Ovie programi moàt da gi koristat i doktorite po 

veterinarna medicina zainteresirani za kontinuiran 

profesionalen razvoj i studentite od srodnite oblasti kako na pr. 

Medicina, Zemjodelski ili Biolo{ki nauki. Za ovaa cel e 

izrabotena i informativna bro{ura so skraten prikaz na 

kompjuterskite edukativni programi koj gi sodrì kompjuterskiot 

centar. 

Nastavniot personal ima dostap do 80 kompjuteri povrzani vo 

interna mreà i permanentno konektirani na internet. 

Za potrebite na nastavata, kontinuirano ili povremeno se 

koristi i aparaturata za nau~no-istraùva~ki i komercijalni celi 

(mikroskopi, ultrazvu~ni skeneri, rentgen aparat, biohemiski 

analizatori i sl.) na fakultetot. 

21



Fakultetot poseduva biblioteka koja e kompjuterizirana i 

raspolaga so bibliote~en fond od nad 3000 knigi, u~ebnici, 

bilteni, monografii, zbornici, periodika i dr. potrebni u~ebni 

pomagala. 

FVM-S e i ~lenka na "Sredno Evropskata programa za 

univerzitetska razmena" (Central European Exchange Program for 

University Studies) ili skrateno CEEPUS. Toa e programa za 

interuniverzitetska sorabotka i mobilnost (razmena na studenti i 

nastavnici) vo ramkite na edna vospostavena mreà. Mre`nata 

sorabotka se vospostavuva me|u najmalku tri Univerziteta, a 

voobi~aeno se realizira vo sektori na univerzitetsko nivo za 

ostvaruvawe na razli~ni op{ti celi i definirawe na aplikacii 

za mobilnost na studenti i nastavnici. So programata e zapo~nato 

vo 1993 godina, a vo ovoj moment e na sila dogovorot CEEPUS II, 

potpi{an vo 2003 godina. Sega{ni dogovoreni strani se Albanija, 

Avstrija, Bugarija, Hrvatska, ê{ka, Makedonija, Ungarija, Polska, 

Romanija, Srbija, Crna Gora, Slova~ka i Slovenija. 

Univerzitetite priklu~eni vo mreìte na CEEPUS II imaat 

obvrska celosno da go priznaat periodot na studii ili trening vo 

partnerskite univerziteti, a kako osnova za me|usebno priznavawe 

sluì EKTS ili nekoj drug kompatibilen sistem. Za olesnuvawe na 

akademskata mobilnost, kursevite i/ili predavawata se dràt na 

angliski, germanski ili francuski jazik. Studentite koi studiraat 

vo ramkite na CEEPUS II se oslobodeni od registracija i/ili 

{kolarina. 

22



Od 2006 godina, FVM-S e ~lenka na regionalnata mreà na 

veterinarni fakulteti VetNEST (Veterinary Network of European Student 

and Staff Transfer) ~ie jadro e formirano vo 1993 godina od 

fakultetite vo Brno, Budimpe{ta, Ko{ice, Qubqana i Viena. Vo 

2003 godina kon ovaa mreà se priklu~uvaat i fakultetite od 

Zagreb i Vroclav, a vo 2006 i fakultetot od Tirana i Bosna i 

Hercegovina. 

Vo akademskata 2008/2009 godina na FVM se dodeleni 5 

patuvawa za studenti vo traewe od 4 meseci (1 semestar) i 5 

prestoi za nastavniot kadar vo traewe od po 1 mesec. Isto taka, na 

FVM e ostvaren prestoj na 1 nastavnik i 2 studenti poslediplomc. 

Koordinator na VetNEST mreàta na FVM e prof. d-r Toni 

Dovenski. 

23



24

IV 

STUDENTSKI PARLAMENT I 

DRUGI FORMI NA 

ORGANIZIRAWE NA STUDENTITE 

NA FAKULTETOT ZA 

VETERINARNA MEDICINA 

25

IV 

STUDENTSKI PARLAMENT 

1. U~estvo na studentite vo upravuvaweto 

So zapi{uvawe na Fakultetot za vetrinarna medicina, sekoj 

student stanuva ~len na studentskiot parlament na Fakultetot. 

Studentskiot parlament na fakultetot im ovozmoùva na 

studentite ostvaruvawe na zaedni~kite interesi kako partneri vo 

procesot na visokoto obrazovanie. Kako del od akademskata 

zaednica, studentite na Fakultetot prestavuvaat motor vo 

implementirawe na Bolowskata deklaracija i procesot na 

voveduvawe na novite evropski standardi vo veterinarnata 

profesija. 

Vo upravuvaweto so Fakultetot studentite u~estvuvaat preku 

svoi pretstavnici koi gi izbiraat vo studentskiot parlament 

spored uslovite utvrdeni so zakon i Statutot na Univerzitetot. 

Studentite na FVM-S izbiraat tri pretstavnici koi 

u~estvuvaat vo rabotata na sednicite na Nastavno-nau~niot sovet 

na fakultetot. Predstavnicite se izbiraat na neposredni, fer i 

demokratski izbori, vrz osnova na posebni kriteriumi propi{ani 

so pravilnik. Mandatot na pretstavnicite na studentskiot 

parlament e 2 godini, so pravo na u{te eden posledovatelen izbor. 

Pretstavnici od studentskiot parlament na fakultetot 

~lenuvaat i vo studentskiot parlamen na Univerzitetot. Niv isto 

taka gi izbira studentskiot parlament na fakultetot so mandat od 

2 godini. Brojot na predstavnici od sekoj fakultet vo Studenstkiot 

parlament na Univerzitetot se odreduva proporcionalno na brojot 

na studenti na fakultetot. 

Finansiraweto na studentskiot parlament na Univerzitetot i 

fakultetite se utvrduva so poseben pravilnik za finansirawe i so 

Statutot na Studentskiot parlament na Univerzitetot. 

Vo studentskiot parlament ramnopravno ~lenuvaat i najmalku 

po eden pretstavnik od studentskite formi na samoorganizirawe 

na Univerzitetot, utvrdeni so akt na Studentskiot parlament. 

Studentskiot parlament na Univerzitetot ima svoj 

pretsedatel, koj se izbira na tajni i neposredni izbori so mandat 

od 2 godini, bez pravo na u{te eden posledovatelen izbor. Na~inot 

na kandidirawe i izbor se utvrduva so Statut na Studentskiot 

parlament na Univerzitetot. Pravilnicite gi donesuva 

Studentskiot parlament na Univerzitetot. Rabotata na 

Studentskiot parlament na Univerzitetot i fakultetite se 

utvrduva so statutot na Studentskiot parlament na Univerzitetot. 

27


Drugi formi na organizirawe 

2. Internacionalna veterinarna studentska organizacija - 

Makedonija - I V S A Macedonia 

Internacionalna veterinarna studentska organizacija (IVSA) 

pretstavuva me|unarodna asocijacija na studentite po veterinarna 

medicina osnovana 1951 godina vo Utreht - Holandija. Asocijacijata 

broi pove}e od 50 ~lenki niz celiot svet i e postojano angaìrana 

za vospostavuvawe vrski so zemjite koi ne se nejzini ~lenki. Kako 

lokalen ogranok, IVSA Makedonija pri Fakultetot za veterinarna 

medicina vo Skopje stanuva del od golemoto IVSA semejstvo na 

20.VII 1994 godina po letniot kongres vo Berlin. Na{iot lokalen 

komitet vo ~lenstvoto na IVSA e registrirano pod ustavnoto ime na 

na{ata zemja. 

IVSA Makedonija vo sklop na svetskata IVSA so sedi{te vo 

Kopenhagen gi ima slednive celi i zada~i: podobruvawe na 

kvalitetot na studiite, razmena na iskustva i informacii, 

me|usebno pomagawe (donacija na literatura i drugi pomagala), 

ovozmoùvawe rabota na nau~ni proekti, zapoznavawe so novite 

dostignuvawa od veterinarnata medicina, kako i organizirawe 

grupni i individualni razmeni na studentite, u~estvo na 

studentite na simpoziumi i kongresi vo organizacija na svetskata 

IVS A, kako i na lokalni sobiri vo organizacija na poedini 

fakulteti za veterinarna medicina, a sî so cel ostvaruvawe na 

pogolema aktivnost i informiranost na studentite-~lenovi na 

IVSA. 

Vo dosega{niot period, IVSA Makedonija so uspeh raboti i 

dejstvuva blagodarenie na angaìraweto na site studenti koi bile 

i sî u{te se nejzini ~lenovi, kako i blagodarenie na poddr{kata 

koja IVSA Makedonija ja dobiva vo izminative 12 godini od 

Fakultetot za veterinarna medicina. Uspesite se sogleduvaat 

preku aktivnostite koi IVSA Makedonija gi ima realizirano vo 

prethodnite godini. Tie aktivnosti vklu~uvaat u~estvo na site 

kongresi i simpoziumi od 1994 god. pa navamu, realizacija na 

mnogubrojni grupni razmeni, letni studentski praksi niz skoro site 

zemji na Evropa i vo SAD, organizacija na IVSA Macedonian ”Lake 

Week” kako i mnogu drugi IVSA aktivnosti. I V S A Makedonija vr{i 

upis na novi ~lenovi na po~etokot na sekoja studiska godina. 

^lenovi moàt da bidat site studenti na Fakultetot bez razlika 

na godinata na studii. 

28

V 

NASTAVNO-OBRAZOVNA, 

NAU^NO- ISTRA@UVA^KA I 

APLIKATIVNA DEJNOST NA FVM 

29

V 

NASTAVNO-OBRAZOVNA, NAU^NO-ISTRA@UVA^KA 

I APLIKATIVNA DEJNOST NA FVM 

Fakultetot za veterinarna medicina - Skopje vr{i nastavnoobrazovna, 

nau~no-istraùva~ka i aplikativna dejnost od oblasta 

na veterinarnoto zdravstvo. 

Misija na FVM se ostvaruva preku organizirawe 

studii, 

prenesuvawe na znaewa, razvoj i promocija na obrazovanieto i 

naukata vo veterinarnoto zdravstvo vo RM, razvoj na kreativnite 

sposobnosti, podgotvuvawe na studentite za zanimaweto doktor po 

veterinarna medicina za koe e potrebno stru~no znaewe i 

sposobnost za nau~en pristap vo rabotata, pottiknuvawe na 

tehnolo{kiot razvoj vo veterinarstvoto i gradewe pozicii za 

idninata. 

Pokraj griàta za zdravjeto na ìvotnite, veterinarnata 

dejnost igra zna~itelna uloga i vo javnoto zdravstvo i toa preku 

obezbeduvawe zdrava i kvalitetna hrana od animalno poteklo. 

Veterinarite, so svojata nezamenliva uloga vo proizvodstvoto i 

prometot na hranata ja pottiknuvaat doverbata na potro{uva~ite 

kako i uspe{ nosta na sto~arskoto proizvodstvo. Golemata va`nost 

na veterinarnata profesija koja se temeli na kvalitetnata 

edukacija e dokaàna i so istraùvawata sprovedeni vo sklop na 

proektot VET 2020 (Socrates Thematic Network Project). 

Vo svojata aplikativna dejnost, FVM isto taka e fokusiran i 

kon i mplementacija i odrùvawe na standardite za kvalitet ISO 

9001: 2000, so cel uslugite za zadovoluvawe na barawata na 

klientite da bidat na zna~itelno povisoko profesionalno nivo. 

Ostvaruvaweto na nastavno-obrazovnata misija na Fakultetot 

se odviva preku organizirawe na integrirani studii od prv i vtor 

cikl us, kako i studii od tret ciklus (doktorski studii) so 

steknuvawe nau~en stepen doktor po veterinarna medicina i doktor 

na nauki od podra~jeto na veterinarnata medicina. 

Metodite na rabota preku koi se ostvaruva politikata na 

Fakultetot se: 

‣ Timska rabota na pove}e nastavno-nau~ni kadri od poseben 

profil, zavisno od prirodata na problemot {to e predmet 

na analiza, tretman i re{avawe 

‣ Primena na ambulantski i bolni~ki pristap vo lekuvaweto, 

so sogleduvawe na pri~inite i posledicite za nastapuvawe 

na promenite, so gradewe i predlagawe merki za nivno 

otstranuvawe, ublaùvawe i spre~uvawe na propratni 

komplikacii 

31


Nastavno-obrazovna, nau~no … 

‣ Primena na nau~no-statisti~ki metodi vo nau~niot i 

aplikativniot pristap, so {to se pro{iruvaat znaewata vo 

vrska so zakonitostite koi ja sledat tehnologijata na 

animalnoto proizvodstvo, {to e od osobeno zna~ewe koga se 

imaat predvid strogite barawa na evropskiot i svetskiot 

pazar pri trgovijata so dobitok i proizvodite od 

ìvotinsko poteklo 

‣ Primena na socijalno-medicinski i epidemiolo{ki metodi 

vo sogleduvawe na zdravstvenata sostojba i pronao|awe 

na~ini za re{avawe na problemite od patologijata, koja ima 

svoja socijalna i ekonomska vrednost 

Vo ramkite na svojata osnovna dejnost, Fakultetot za 

veterinarna medicina gi primenuva slednive principi na rabota: 

‣ Principot na nau~nost, koj vo realizacijata na nastavnoobrazovnata 

i nau~no-istraùva~kata dejnost e zasnovan na 

primena na sovremenite nau~ni soznanija od oblasta na 

veterinarnata medicina i drugite kompatibilni nau~ni 

disciplini preto~eni vo praktikata 

‣ Principot na realnost, koj se sostoi vo evaluacija na 

postignatite rezultati vo ramkite na aplikativnite 

aktivnosti, vo smisla na zadovoluvawe na rezultatite od 

dadenoto i o~ekuvanoto vo dadeni okolnosti i uslovi 

‣ Principot na permanentno zgolemuvawe na efikasnosta i 

kvalitetot na edukacijata kako odraz na tvore~koto i 

rabotno angaìrawe na nastavniot, nau~niot i 

sorabotni~kiot kadar, kako i angaìraweto na samite 

studenti. 

Preku nau~noto usovr{uvawe na kadri koi se bavat so nau~no 

istraùvawe, edukacija, razvoj i aplikacija od oblasta na 

veterinarnoto zdravstvo, FVM-S vr{i permanentno unapreduvawe 

na veterinarnata zdravstvena za{tita, produkcija, reprodukcija, 

higiena i tehnologija na proizvodite od ìvotinsko poteklo, kako i 

ishranata na doma{nite ìvotni. 

32

VI 

OSNOVNI PRINCIPI NA 

STUDIRAWE PO EVROPSKIOT 

KREDIT TRANSFER SISTEM

VI 

OSNOVNI PRINCIPI NA STUDIRAWE PO 

EVROPSKIOT KREDIT TRANSFER SISTEM 

Fakultetot za veterinarna medicina - Skopje zapo~na so 

primena na Evropskiot sistem na transfer na krediti (ECTS - 

European Credit Transfer System) vo svojot nastavno-obrazoven proces od 

u~ebnata 2006/2007 godina. Toa e sistem na akademsko priznavawe 

na studiite {to ima za cel da obezbedi sozdavawe na kreativno 

naso~en i soodvetno motiviran student kon studiraweto, mobilen 

na nacionalno i me|unarodno nivo so {to mu se ovozmoùva 

me|unarodna konkurentnost na evropskiot intelektualen prostor. 

EKTS e vospostaven vo 1989 godina, prvenstveno kako pilot 

studija vo ramkite na programata Erazmo (Erasmus) so cel 

priznavawe na periodi na studirawe vo stranstvo na mobilnite 

studenti preku transfer na krediti. Kako transfer sistem, EKTS 

denes 

e pro{iren vo preku 30 zemji i e voveden vo nad iljada 

visokoobrazovni institucii. 40-te zemji potpisni~ki na 

Bolowskiot proces go identifikuvaa EKTS kako eden od kamen 

temelnicite na Evropskiot prostor na visoko obrazovanie. Golem 

broj zemji so zakon go imaat usvoeno EKTS kako sistem za 

akumulacija vo svoite visokoobrazovni sistemi, a kaj drugi ovoj 

proces e vo tek. Vo pove}eto zemji, EKTS stana uslov za 

akreditacija. Ciri{kata konferencija za transfer i akulmulacija 

na krediti, odràna vo oktomvri 2002 godina od strana na 

Evropskata univerzitetska asocijacija (European University 

Association) , ja potvrdi centralnata uloga na EKTS vo visokoto 

obrazovanie. 

EKTS e izgraden vrz osnova na me|usebna doverba na visokoobrazovnite 

institucii i e baziran na tri osnovni elementi: 

kompletni informacii za studiskata programa i angaìranost na 

studentite; spogodba za priznavawe na studiskite programi me|u 

partnerskite institucii (studentot) i koristewe na kreditni 

edinici kako indikator na studentskata angaìranost (obemot na 

zavr{ena rabota na studentot za opredelen period vo tekot na 

studiraweto). 

EKTS kreditite pretstavuvaat numeri~ki vrednosti dodeleni 

na studiski edinici (predmetni programi) za da se opi{e 

angaìranosta na studentot koja mu e potrebna za nivno 

kompletirawe. Tie go odrazuvaat kvantitetot na rabotata {to go 

bara sekoja predmetna programa vo odnos na vkupniot kvantitet na 

rabota potrebna da se zavr{i soodvetnata akademska godina, a 

pretstaven so predavawa, prakti~na rabota (ve`bi), seminari, 

terenska rabota, samostojno u~ewe i proverka na znaewata. EKTS se 

bazira na celosna angaìranost na studentot i ne e ograni~en samo 

na kontaktnite ~asovi (poseta na ~asovite). 

35


Osnovni principi na studirawe po EKTS 

EKTS kreditite se pove}e relativna merka za angaìranosta 

na studentot vo sovladuvaweto na studiskata programa. 

EKTS se bazira vrz principot deka 60 krediti odgovaraat na 

optovaruvaweto na redoven student vo tekot na edna akademska 

godina. Optovaruvaweto na studentite vo redovnite studiski 

programi vo Evropa naj~esto iznesuva od 1500 do 1800 ~asovi 

godi{no, i vo toj slu~aj eden kredit ozna~uva 25 do 30 rabotni 

~asovi. 

Kreditite vo EKST moàt da se steknat samo so uspe{no 

zavr{uvawe na postavenite zada~i i soodvetno ocenuvawe na 

postignatiot obrazoven izlez. Obrazovnite izlezi se setovi na 

kompetencii, koi ozna~uvaat {to eden student }e znae, }e razbira 

ili }e moè da napravi po zavr{uvawe na eden proces na u~ewe, 

bez ogled na negovoto vremetraewe. 

Zemaj}i gi predvid preporakite na ”EKTS vodi~ite” i 

upatstavata na Univerzitetot ”Sv. Kiril i Metodij”, studiskata 

programa na Fakultetot za veterinarna medicina vklu~uva 

intenzivno izveduvawe na nastavata so voveduvawe ”moduli” i 

”blok” nastava na srodni predmetni programi, racionalizacija na 

nastavnite programi, namaluvawe na brojot na ~asovi od teoretska 

nastava, pogolem fond ~asovi za individualni aktivnosti, 

voveduvawe na {iroka paleta na izborni predmeti, voveduvawe 

novi metodi na edukacija: interaktivna nastava, seminari, 

individualni proekti, samostojna rabota, samostojna praksa vo 

veterinarni institucii po sopstven izbor, teoretski ve`bi, 

voveduvawe novi metodi za kontinuirana proverka na znaeweto i 

transparenten sistem vo formiraweto na zavr{nata ocenka. So 

eden zbor, centralnoto mesto vo edukativniot proces so studiskata 

programa na FVM-S go ima studentot, a kadrovskite i 

organizacionite strukturi se podredeni na negovite potrebi. 

36

VII 

PRAVILA NA STUDIRAWE

VII 

PRAVILA NA STUDIRAWE 

1. Organizacija na studiite 

Integriranite studii od prv i vtor ciklus na Fakultetot za 

veterinarna medicina se organizirani vo 5.5 godini ili 11 

semestri. 

Predmetnite programi (predmetite) se organizirani 

kako 

zadolìtelni, izborni i fakultativni: 

- zadolìtelnite predmeti studentot zadolìtelno gi 

zapi{uva sekoj semestar, dokolku gi ispolnil uslovuva~ kite 

kriteriumi. 

- izbornite predmeti studentot gi zapi{uva vo zavisnost od 

sopstvenite èlbi i od sopstveniot plan za doobrazba i 

prod labo~uvawe na svoeto znaewe i ve{tini 

- fakultativnite predmeti imaat za cel da gi pro{irat 

znaewata na studentot i od drugi oblasti, osven od veterinarnata 

medicina 

2. Pravila na studirawe 

Primenuvaj}i go Pravilnikot za edinstvenite pravila za 

studirawe n a Univerzitetot ”Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje, kako i 

Pravilnikot za edinstvenite osnovi za kredit-sistemot, preminot 

od edna na druga studiska programa i preminot od edna na druga 

visokoobrazovna ustanova vo sostav na Univerzitetot ”Sv. Kiril i 

Metodij” vo Skopje, Fakultetot za veterinarna medicina gi 

primenuva slednive pravila na studirawe i kredit-sistem: 

• Sekoj predmet od studiskata programa e obeleèn so kod, so 

koj se definiraat programskite sodrìni, metodite na 

nastava i u~ewe i na~inot na proverka na znaeweto i 

ocenuvaweto 

• Sekoja predmetna programa se izrazuva so to~no opredelen 

broj kreditni poeni, so koi se iskaùva celokupnata 

optovarenost na studentot za sovladuvawe na istata 

• Kreditni poeni se dodeluvaat samo na onie studenti koi }e 

gi ispolnat uslovite za polagawe i uspe{no }e ja zavr{at 

predmetnata programa. Uslovite {to treba da gi ispolni 

studentot za uspe{no zavr{uvawe na predmetnata programa 

se definirani od nositelite na nastavnata programa 

• Brojot kreditni poeni {to studentot treba da gi ostvari za 

da se zdobie so odredena stru~na podgotovka se dviì : 

- za eden semestar do 30 kreditni poeni 

- za edna godina do 60 kreditni poeni 

39


Pravila na studirawe 

• Studentot vo sekoj semestar zapi{uva predmeti so vkupno 30 

krediti. 

• Studentot moè da polaga ispit od opredelena predmetna 

programa otkako }e ostvari minimalen broj bodovi od 

kontinuiranata proverka, predvidena so programata 

• Vidot, karakterot i na~inot na realizacija na zavr{nite 

ispiti za soodvetnite predmetni programi gi opredeluva 

Fakultetot 

• Fakultetot vo ramkite na internata mobilnost na studentot, 

propi{uva uslovuva~ki kriteriumi, t.e. prethodno 

sovladani predmetni programi kako uslov za zapi{uvawe vo 

nareden semestar ili povisoka godina na studii. 

• Uslovite i kriteriumite {to gi postavuva Fakultetot imaat 

za cel da mu ovozmoàt na studentot naso~uvawe vo smisla 

koi predmeti treba da gi poloì za da zapi{e nareden 

semestar ili povisoka godina na studii spored studiskata 

programa, a za polesno i posoodvetno nejzino sovladuvawe 

• Studentot koj zapi{al ednosemestralni predmeti vo 

zimskiot semestar, na zavr{noto ocenuvawe moè da se javi 

vo terminot vo januari, a dokolku ne postigne pozitiven 

rezultat, moè da se javi vo opredelen termin vo maj/juni i 

avgust/septemvri. Student koj zapi{al edno semestralni 

predmeti vo letniot semestar, na zavr{noto ocenuvawe 

moè da se javi vo terminot vo maj/juni, a dokolku ne 

postigne pozitiven rezultat - kako uslov za steknuvawe 

krediti, moè da se javi vo opredelen termin vo 

avgust/septemvri i januari. 

• Studentot moè da gi zapi{e predmetnite programi od 

naredniot semestar ili od povisokata studiska godina, 

dokolku gi ispolni uslovite i kriteriumite {to gi 

postavuva Fakultetot 

• Na krajot na sekoj semestar se sproveduva anonimna anketa 

za sekoj nastaven predmet poodelno 

40



3. Proverka na znaewata i ocenuvawe 

Vo zavisnost od karakterot na predmetnata programa, znaewata 

na studentot se proveruvaat kontinuirano vo tekot na nastavnoobrazovniot 

proces (preku periodi~ni proverki) i zavr{no (so 

ispit). 

Preku kontinuiranoto ocenuvawe, studentot steknuva bodovi 

za sekoja aktivnost propi{ana so soodvetnata predmetna programa. 

Predmet na ocenuvawe (boduvawe) na studentot vo tekot na 

nastavno-obrazovniot proces moè da bide i poseta na predavawa, 

uspe{no realizirani ve`bi, uspe{no realizirana prakti~na 

rabota, izrabotka na seminarska rabota, terenska rabota, 

samostojna/doma{na rabota, izvr{eni konsultacii, u~ewe vo 

biblioteka, mentorstvo na drugi studenti, izrabotka ili 

realizirani proekti, osvoeni nagradi/pofalnici i drugi 

studentski aktivnosti. 

Zavr{nata ocenka na uspe{no sovladanata predmetna 

programa, pretstavuva zbir na bodovite od periodi~nata proverka 

na znaeweto, bodovite od propi{anite aktivosti na studentot vo 

tekot na nastavno - obrazovniot proces (poseta na predavawa, 

ve`bi, seminarska rabota i dr.) i bodovite od zavr{nata proverka 

na znaeweto. 

Periodi~nata proverka na znaewata se vr{i pismeno, po pat na 

testovi ili prakti~no (kolokviumi), vo zavisnost od karakterot na 

predmetnata programa. Pismeniot na~in na proverka na znaeweto 

(testot) kako forma na proverka na znaewata se odrùva po 

prethodna najava i trae po pravilo najdolgo 2 {kolski ~asa. Za edna 

predmetna programa moè da se organiziraat najmnogu 2 do 3 testa 

vo tekot na eden semestar. 

Pismeniot na~in na proverka na znaeweto (testot) e od tipot 

na po ve}ekraten izbor (najmalku 4 ponudeni odgovori od koi samo 

eden 

e to~en) ili kombinacija na del sostaven na principot na 

pove}ekraten izbor i del koj se sostoi od pra{awa za dopolnuvawe 

ili drug otvoren tip pra{awa (sovpa|awe, konstrukcija). 

Brojot pra{awa opfateni so pismeniot na~in na proverka na 

znaeweto se vo sklad so potrebite i osobenostite na predmetnata 

programa. Testot vo pravilo se smeta za poloèn ako studentot 

osvoil najmalku 50% od predvidenite bodovi. 

Predmetnata programa se smeta za uspe{no sovladan dokolku 

studentot preku periodi~nata proverka na znaeweto i propi{anite 

aktivosti vo tekot na nastavno-obrazovniot proces osvoi najmalku 

60% od mo`nite 100% bodovi predvideni со предметната 

програмa. 

41



Kaj poedini predmeti dokolku studentot ne pokaàl uspeh na 

edna ili na dvete od predvidenite periodi~ni proverki na znaewe 

nastavnikot moè da predvidi pismena ili usmena zavr{na 

proverka na znaewe (zavr{en ispit) koja }e se odnesuva na 

periodi~nata proverka od koja ne e pokaàn uspeh. 

N a zavr{na proverka na znaewe (zavr{en ispit) kaj poedini 

predmeti studentot moè da pristapi otkako }e ostvari minimalen 

broj bodovi od propi{anite aktivnosti (predavawa, ve`bi, 

seminarska rabota i dr.) i periodi~nata proverka na znaewe 

predvideni so predmetnata programa. 

Zavr{niot ispit od soodvetnata predmetna programa moè da e 

usten, odnosno prakti~en (del od prakti~nata nastava) ili pismen. 

Predmet na zavr{niot ispit po pravilo ne bi trebalo da bide 

povtorna proverka na znaeweto {to studentot uspe{no gi 

demonstriral za vreme na periodi~nata proverka. Pra{awata na 

pismeniot i usmeniot zavr{en ispit mora da bidat opfateni so 

ponudenata programa i/ili listata na pra{awa, odnosno 

kompjuterska baza na pra{awa. 

Odgovorite na pra{awata zadolìtelno se opfateni so 

dostapnite osnovni u~ebni pomagala prethodno odobreni zaedno so 

nastavnite programi od strana na Nastavno-nau~niot sovet na 

Fakultetot i objaveni na javno mesto (oglasna tabla), dadeni vo 

informativniot paket i/ili internet stranicata na Fakultetot na 

po~etokot na u~ebnata godina. 

Zavr{niot ispit, po pravilo se drì vo eden del. Dokolku 

ispitot e pismen moè da trae najmalku 1, a najmnogu 2 {kolski 

~asa. Rezultatite od pismeniot ispit se objavuvaat vo rok od 2 dena 

od denot na odrùvawe na zavr{niot ispit. Ovoj rok moè da bide i 

podolg, dokolku postojat opravdani pri~ini {to gi ceni prodekanot 

za nastava. Studentot ima pravo na uvid vo pismeno izraboteniot 

zavr{en ispit vo rok od tri dena po objavuvaweto na rezultatite od 

ispitot, ili vo termin {to go objavuva predmetniot nastavnik. 

Dokolku zavr{niot ispit se izveduva kako usten, toj se 

organiz ira kako javen ispit vo prisustvo na drugi studenti. Zavr{- 

niot rezultat (osvoenite bodovi) nastavnikot gi objavuva po 

odràniot zavr{en ispit. 

Kaj pogolemiot broj na predmeti vo zavr{nata ocena (vkupno 

osvoenite bodovi) prisustvoto na teoretskata nastava u~estvuva so 

najmnogu 15%, prisustvoto i aktivnosta (znaeweto) na prakti~nata 

nastava u~estvuva so najmnogu 30%, seminarskite raboti i 

doma{nite zada~i so najmnogu 10%, testovite (kolokviumite) 

u~estvuvaat so najmnogu 20%, a zavr{niot ispit so najmnogu 25% od 

mo`nite 

100%. 

42



Predmetnata programa se smeta za uspe{no sovladana ako 

studentot osvoil najmalku 60% od mo`nite 100% со предметната 

програмa. 

Kaj poedini predmeti dokolku studentot pri kontinuiranata 

proverka na znaeweto (testiraweto) ne pokaè zadovolitelen 

rezultat na edna ili na dvete od predvidenite proverki, a go 

ostvaril predvideniot minimalen broj bodovi od poseta na 

predavawa i ve`bi, moè da pristapi kon kompleten zavr{en 

ispit. Kompleten zavr{en ispit pretstavuva kombinacija na 

kontinuirana proverka na znaeweto (od delot za koj ne e pokaàn 

zadovolitelen rezultat) i na zavr{niot ispit. 

Studentot ima pravo da izleze na zavr{en ispit od poedina 

predmetna programa do 3 pati vo rok od edna godina od 

zapi{uvaweto na predmetnata programa. 

Zavr{nata ocenka za predmetnata programa se izrazuva 

kvantitativno so numeri~ka bodovna vrednost i ocenka adekvatna 

na bodovnata vrednost, od 5 (pet) do 10 (deset). So ocenkata 5 (pet) 

se ocenuva studentot koj ne ja sovladal uspe{no predmetnata 

programa t.e. ocenkata 5 (pet) ozna~uva nedovolen uspeh. 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Uspe{no sovladanata predmetna programa e uslov studentot da 

se stekne so potrebniot broj krediti propi{ani so predmetnata 

programa. Elementite od koi zavisi uspe{noto sovladuvawe na 

oddelnite predmetni programi, uslovite za pristapuvawe na 

proverkata na znaewata, ispitnite barawa, formite i na~inot na 

proverka na znaewata i na ocenuvaweto se utvrdeni so predmetnite 

programi. 

Predmetnite programi gi izrabotuvaat predmetnite nastavnici 

vo soglasnost so prodekanot za nastava, a gi odobruva Nastavnonau~niot 

sovet. 

Zavr{na ocenka se dobiva i za zadolìtelnite i za izbornite 

predmetnii programi. Fakultativnite predmetni programi ne se 

ocenuvaat, no redovnoto sledewe na propi{anite aktivnosti vo 

ramkite na predmetot, se uslov za da se dobie kredit. 

43



4. Ispitni sesii 

Zavr{na proverka na znaewata (ispit) se izveduva vo tri 

ispitni sesii: 

o januarska (od 8 januari do 1 fevruari), 

o majsko-junska (od 15 maj do 15 juni) i 

o avgustovsko-septemvriska (od 15 avgust do 15 

septemvri). 

Soglasno Statutot na Univerzitetot, Nastavno-nau~niot sovet 

na FVM-S vrz osnova na usvoeniot Univerzitetski kalendar 

najmalku 3 meseci pred zavr{uvawe na tekovnata akademska godina 

go nosi i objavuva kalendarot za nastava i nerabotni denovi za 

idnata akademska godina. 

Terminite za odrùvawe na ispitite vo sekoja sesija se 

zakaùvaat blagovremeno pri krajot na sekoj semestar i se 

oglasuvaat na oglasna tabla i/ili na veb stranicata na Fakultetot. 

Sledeweto, vodeweto i administrativnata poddr{ka na 

studentite vo tekot na studiraweto se reguliraat so aktite na 

Univerzitetot. 

5. U~ebna godina, semestralna nastava 

• U~ebnata godina zapo~nuva na 15 septemvri, a zavr{uva na 

15 maj slednata godina. 

• Nastavata vo zimskiot semestar zapo~nuva na 15 septemvri, 

a zavr{uva na 31 dekemvri slednata godina (15 nedeli). 

• Nastavata vo letniot semestar zapo~nuva na 1 fevruari, a 

zavr{uva na 15 maj istata godina (15 nedeli). 

Koordinator na kredit transfer sistemot 

Fakultetski kredit-koordinator 

Doc. d-r Slav~o Mreno{ki 

Tel: +389 2 3240768 

e-mail: mrenoski@fvm.ukim.edu.mk 

44

VIII 

OBEM I ORGANIZACIJA NA 

STUDISKATA PROGRAMA 

45

VIII 

OBEM I ORGANIZACIJA 

Vo soglasnost so celokupnite promeni na op{testvenite 

priliki, dene{niot doktor po veterinarna medicina e soo~en so 

zna~itelno porazli~ni i posloèni problemi od veterinarot vo 

minatoto. Poradi toa, osobeno va`no be{e da se sozdadat uslovi za 

studium koj }e ima kako rezultat obrazuvan veterinar koj e 

podgotven 

za kontinuirano obrazovanie vo tekot na celiot raboten 

vek, se so cel zgolemuvawe na sposobnosta za pruàwe visoko 

profesionalna usluga. 

Novost vo izmenetata studiska programa e vospostavuvawe na 

struktura koja obezbeduva pouspe{no sovladuvawe na materijata i 

ve{tinite neophodni za rabota vo malata praksa (doma{ni 

milenici i kowi), golemata praksa (farmski ìvotni) kako i vo 

podra~ 

jeto na bezbednosta na hranata i javnoto zdravstvo. 

Nastavata vo sklop na studiskata programa obezbeduva 

sovladuvawe na ve{tinite na komunicirawe i profesionalno 

odnesuvawe. 

Studiskata programa e formulirana na na~in so koj studentot 

se pottiknuva za samostojno rabotewe. Predavawata se baziraat na 

prikaz na problemi, dodeka so seminarite studentite se 

motiviraat za samostojno re{avawe na zadadenite problemi, 

profesionalna komunikacija i timska rabota. Programata na 

ve`bite se temeli isklu~ivo na sovladuvawe na ve{tinite 

neophodni za idnata rabota vo strukata. 

Znaeweto na studentite vo tekot na studiite se proveruva 

preku kontinuirani proverki i transparentnost vo formiraweto na 

zavr{nata ocenka preku bodovna skala so koja se vrednuva 

aktivnosta, trudot i znaeweto po sekoja predmetna programa. 

Zemaj}i gi predvid zakonskite odredbi vo Zakonot za visoko 

obrazovanie, Evropskata direktiva 2005/36/EC za prepoznavawe na 

profesionalni kvalifikacii (Directive 2005/36/EC of the European 

Parliament and of the Council of 7th September 2005) i preporakite od 

strana na EAEVE, izmenetata studiska programa na Fakultetot za 

veterinarna medicina - Skopje vklu~uva: 

- voveduvawe na nastavni predmeti koi ne bea realizirani so 

dosega{nata studiska programa, a se opfateni so Evropskata 

direktiva 2005/36/EC; 

- promena na rasporedot na poedini nastavni predmeti po 

godini na studii; 

- intenzivno izveduvawe na nastavata so racionalizacija na 

odredeni nastavni predmeti; 

- namaluvawe na brojot na ~asovi teoretska nastava i pogolem 

fond ~asovi za individualni aktivnosti; 

47


Obem i organizacija 

- voveduvawe na izborni predmeti na sekoja godina na studii i 

zgolemuvawe na brojot na ponudeni izborni nastavni predmeti vo 

odnos na zadolìtelnite; 

- promena na strukturata na izveduvawe na nastavata po 

odredeni nastavni predmeti (predavawa, seminari i ve`bi) i 

voveduvawe novi metodi na u~ewe: individualni proekti, 

samostojna rabota, samostojna praksa vo veterinarni institucii po 

svoj izbor, teoretski ve`bi i dr.; 

- izveduvawe na 10% od nastavnite predmeti od sekoja 

studiska godina preku prakti~na (klini~ka) nastava od istaknati 

stru~waci od praktikata; 

- organizirawe na zadolìtelna poseta na studentite na 

prakti~na nastava vo traewe od najmalku 10% godi{no; 

- novi metodi za kontinuirana proverka na znaeweto i 

transparenten sistem vo formiraweto na zavr{nata ocenka. 

48

OBEM I ORGANIZACIJA NA STUDISKATA PROGRAMA 

1 semestar 2 semestar 3 semestar 4 semestar 5 semestar 6 semestar 

Анатомија на 

Анатомија на Физиологија на Физиологија на Патолошка 

Патолошка 

животните 

(10.0 ECTS) 


(9.5 ECTS) 


(6.0 ECTS) 


(8.5 ECTS) 

физиологија 

(5.5 ECTS) 

физиологија 

(4.0 ECTS) 

Хистологија 

со Хистологија со Исхраната на 

Исхраната на 

Фармакологија 


ембриологија 


домашните 

домашните 

(5.5 ECTS) 

(5.5 ECTS) 

(2.5 EC TS) 

(5.0 ECTS) 


(4.5 ECTS) 


(4.5 ECTS) 

Биофизика 

(5.0 ECTS) 

Хранливи, 

лековити 

и 

отровни растенија 

(3.0 

ECTS) 

Сточарство 

(4.5 ECTS) 


(4.5 ECTS) 


морфологија 

(5.5 ECTS) 


морфологија 

(7.0 ECTS) 

Биологија на 

клетка 

(5.0 ECTS) 

Хемија 

(5.0 ECTS) 

Биостатистика 

(2.5 ECTS) 

Биохемија 

(9.0 

ECTS) 

Однесување и 

благосостојба 

на животните 

(2.0 

ECTS) 

Изборни 

предмети 

(1.5 

ECTS) 

Анимална хигиена 

(4.5 ECTS) 


(2.0 ECTS) 

Паразитологија и 

паразитарни 

заболувања 

(5.5 ECTS) 

Микробиологија 

Микробиоло 

гија Клиничка 

(4.5 ECTS) 

(4.5 ECTS) 

анатомија 

на 


(3.0 ECTS) 

Рурална економија 

Имунологија Изборни предмети 

(2.0 ECTS) 

(2.0 ECTS) 

(4.0 ECTS) 


паразитарни 

заболувања 

(4.5 ECTS) 

Основи на 

клиничка и 

лабораториска 

дијагностика 

(4.0 ECTS) 

Визуелни 

дијагностички 

методи (3.0 ECTS) 

Изборни предмети 

Изборни предмети Клиничка 

(4.0 ECTS) 

(4.0 ECTS) 

биохемија 

(2.0 ECTS) 

49

7 semestar 8 semestar 9 semestar 10 semestar 11 semestar 

Внатрешни болести на 

домашни миленици и 

копитари (5.0 ECTS) 


домашни миленици 

и копитари (4.0 ECTS) 

Хигиена и технологија 

на месо, риби, јајца и 

мед (3.5 ECTS) 


на месо, 

риби, јајца и 

мед (4.0 ECTS) 

Клиничка пракса : 


(3.0 ECTS) 

Репродукција 

(7.0 ECTS) 


(9.0 ECTS) 


на млеко (4.0 ECTS) 

Безбедност на храна 

и ветеринарно јавно 

здравство 

(4.0 ECTS) 

Клиничка пракса : 

фармски животни 

(3.0 ECTS) 

Заразни заболувања на Заразни заболувања на Биологија и патологија Биологија 

и патологија 

Амбулаторна 

клиника 

домашните животни 

(6.0 ECTS) 


(4.0 ECTS) 

на риби (4.0 ECTS) на пчели ( 2.5 ECTS) 

(3.0 ECTS) 



(6.0 ECTS) 

Општа хирургија со 

анастезиологија 

(6.0 ECTS) 



(5.0 ECTS) 

Специална хирургија 

со ортопедија 

(5.5 ECTS) 


(2.5 ECTS) 

Офталмологија 

(2.0 ECTS) 

Специална хирургија со 

ортопедија 

(4.0 ECTS) 

Ветеринарна 

епидемиологија 

(2.0 ECTS) 

Управно ветеринарство 

(2.0 ECTS) 

Менаџмент со здравјето 

на стадото (2.5 ECTS) 


токсикологија (2.0ECTS) 


(4.0 ECTS) 

50 

Биологија 

и патологија 

на дивеч ( 2.0 ECTS) 

Болести на птиците 

(6.5 ECTS) 

Основи на менаџмент 

со менаџмент на 

ветеринарна 

пракса 

(3.5 ECTS) 

Судско ветеринарство и 

ветеринарна 

етика 

(3.5 ECTS) 


(4.0 ECTS) 

* Vkupen broj na krediti: 330 EKTS 

* U~estvoto na zadolìtelni predmeti ne nadminuva 75% od vkupnata studiska progr ama 

* 10% od zadolìtenite i 10% od izbornite predmeti od sekoja studiska godina }e se izveduvaat 

preku klini~ka praksa 

Изборни предмети од 

група 1, 2, 3 ili 4 

(4.0 ECTS) 

Самостојна пракса 

надвор од рамките на 

Факулт 

етот (7.0 ECTS) 

Подготовка и одбрана 

на дипломски 

труд 

(10.0 ECTS)

Vo di ~ niz stu diite Obem i organizacija 

Vo tekot na prvite 

deset semestri studentot 

treba 

da gi 

zapi{e 

i sovlada zadolìtelnite 

bazi~ ni, predklini~ki i 

klini~ki 

nastavni predmet i (Jadro - Core) 

, kako i del 

od 

ponudenite izborni predmeti. 

Edinaesetiot semestar e predviden za steknuvawe prakti~ni 

iskustva i ve{tini vo veterinarnata praktika preku 

zadolìtelnata rotacija na kliniki te za doma{ni milenici, 

klinikata za 

farmski ìvotni i ambulatornata klinika. 

Osven 

toa 

vo sklop na tendencijata 

za specijalizirana 

doo brazba 

(naso~uv awe na st udentot 

- Track), 

vo 

ovoj semestar na 

sekoj student 

vrz osnova na èlbata i brojot na slobodni mesta }e 

mu bide ovozmoèno da izbere poedini predmeti od ~etirite grupi 

na izborni predmeti povrzani so poedinoto naso~uvawe (doma{ni 

milenici; farmski ìvotni; higiena na animalnite produkti i 

veterinarno javno zdravstvo; biologija i patologija na ribi, p~eli, 

dive~ 

, animalna 

higiena, ekologija i etologija). Studentite }e se 

nas o~ uvaat 

na toj na~ 

in {to na 

po~ etokot na edinaesetiot 

semestar 

od mo`nite ~etiri 

naso~u vawa 

(doma{ 

ni milenici; farmski 

ìvotni; 

higiena 

na anima lnite 

produkti i veterinarno javno 

zdravstvo; 

biologija 

i patologija 

na ribi, p~eli, 

dive~, 

animalna 

higiena, ekologija i etologija) }e odberat primarno i alternativno 

naso~uvawe. Dokolku na poedinoto naso~uvawe se prijavat pove}e 

kandidati od brojot na slobodni mesta, prednost za upis vo 

primarnoto naso~uvawe }e imaat podobrite studenti. Uspe{nosta 

na studentot }e se utvrduva vrz 

osnova na osvoenite ECTS 

kreditni 

poe ni i prosekot 

na oceni 

do zapi{ 

uvaweto 

vo edinaeseti 

semestar. 

Vo tekot na 

edinaese ttiot 

semestar studento t }e bide 

zado lèn da pomine 

i 210 rabotni ~asovi samostojna praksa vo 

nekoja od veterinarnite 

organizacii (Extramural practise) so cel 

zapoznavawe so opsegot na idnata profesija. 

Kako potvrda na uspe{nosta vo sovalduvaweto na osnovite na 

nau~nata 

rabota 

studentot 

vo edinaesetiot semestar }e treba da 

pri javi, 

podgotvi 

i odbrani 

diploms ka rabota. Studentot }e moè 

da ja brani izrabotenata 

diplomsk a rabota 

po osvojuvaweto na 

vkupno 320 

kreditn i poeni, a uspe{ 

nata odbrana }e nosi 10 poeni. 

Studentot 

koj } e zavr{i 

integrirani 

akademski 

stud ii od prv i 

vtor ciklus vo traewe od 5.5 godini (11 semestri) i osvoi 330 

kreditni poeni se zdobiva so diploma i dodatok na diploma za 

zavr{ 

en Fakultet za veterinarna medicina i se steknuva so 

titulata 

doktor p o veterinarna medicina (DVM). 

51

Vodi~ niz studiit e 

Obem i organizacija 

So zavr{ 

uvawe na akademskite 

studii na FVM-S studentot se 

zdobiva so kompetencii 

za: 

- lekuvawe 

na ìvotnite; 

- re{avawe na problematikata na veterinarnoto javno 

zdravstvo; 

- u~ estvo vo za{tita na ~ovekovata okolina; 

- izveduvawe 

na 

terensk a, klini~ka i laboratoriska 

dijagnostika; 

- preventivno suzbivawe na zaraznite bolesti i zoonozite; 

- proektira we i u~estvuvawe 

vo izrabotka 

na programi za 

razvivawe i unapreduvaw e na dejnosta na sto~ 

arskoto proizvodstvo 

i proizvodstvoto na prozivodi 

od ìvotinsko poteklo 

i 

ìvotinski 

prozivodi; 

- razvivawe 

na site 

oblici 

na za{tita na ìvotite 

i 

ìvotnata sredina, neguvawe na etikata i humaniot odnos 

kon 

ìvotnite. 

52

IX 

ORGANIZACIJA NA STUDISKATA 

PROGRAMA PO GODINI 

53

IX 

ORGANIZACIJA PO GODINI 

Kод на 

пред м. 

прогр. 

FVM111 

Назив на предметната 

програма 

I ГОДИНА – 1 и 2 семестар 

Семестар 

Зимски 

I 

Лет ен 

II 

пр в пр в 

Вкуп 

часо 

ви 

кред. 

поен 

Анатомија на животните 60 75 60 75 270 19.5 

FVM112 Биологија на клетка 30 30 60 5.0 

FVM113 Биофизика 30 30 60 5.0 

FVM114 Хемија 30 30 60 5.0 

FVM115 Биостатистика 15 30 45 2.5 

FVM116 Хистологија со ембриологија 15 15 30 45 105 7.5 

FVM117 Биохемија 60 60 120 9.0 

FVM118 Хранливи, лековити и отровни 15 30 45 3.0 

растенија 

FVM119 

Однесување и благосостојба 


15 15 

30 2.0 

Изборен предмет 15 15 1.5 

Вкупно 390 420 810 60.0 

Изборни предмети II семестар 

Kод на 

предметна 


FVM001 

FVM002 

Назив на предметна 

програма/ 

фонд на предавања и вежби 

Voved vo veterinarnata 

medicina 

Stranski jazik 

Часови 

настава 

Kредитни 

поени 


15 1.5 2 

semestar 

15 1.5 2 

semestar 

Napomena: ovie izborni predmeti studentot moè da gi izbere i vo 

povisokite 

studiski godini 

55


Organizacija po godini 

II ГОДИНА – 3 и 4 семестар 


Kод на 

предм. 



Зимски 

III 

Летен 

IV 

Вкуп 

часо 

кред. 

поени 

прогр. 

пр в пр в ви 

FVM211 Физиологија на животните 45 30 60 60 195 14.5 

FVM212 

Исхраната на домашните 


30 30 30 30 120 9.0 

FVM213 Сточарство 30 30 30 30 120 9.0 

FVM214 Анимална хигиена 30 30 15 15 90 6.5 

FVM215 Микробиологија 30 30 30 30 120 9.0 

FVM216 Рурална економија 15 15 30 2.0 

FVM217 Имунологија 15 15 30 2.0 

Изборен/ни предмет/и 45 45 90 8.0 

Вкупно 420 375 795 60.0 

Изборни предмети III и IV семестар 

Kод на 



Назив на предметна програма/ 


Часови 



поени 


FVM003 

Za{tita na ìvotna sredina 

(15+0) 

56 

15 1.5 3 semestar 

FVM004 Animalna ekologija (15+15) 30 2.5 3 semestar 

FVM005 Ekotoksikologija (15+15) 30 2.5 3 semestar 

FVM006 

FVM007 

FVM008 

Hemija na prirodni soedinenija 

(15+15) 

Anatomija na egzoti~ni i 

laboratoriski ìvotni (15+30) 

Za{tita i upravuvawe so 

zagrozeni vidovi ìvotni (6+24) 



30 2.5 4 semestar



FVM009 

Proizvodstvo na kabasta 30 

dobito~na hrana (15+15) 

2.5 4 semestar 

FVM010 Zoologija na dive~ (15+15) 


FVM011 Blagosostojba na ribi (15+15) 30 2.5 4 semestar 

FVM012 P~elarstvo (15+15) 30 2.5 4 semestar 

FVM013 

Ekonomika i organizacija na 

sto~arsko proizvodstvo (30+15) 


Napomen a: ovie izborni predmeti studentot mo` e da gi izbere i vo 

povisokite studiski godini 

57



III ГОДИНА - 5 и 6 семестар 

Kод на 

предм. 

прогр. 




Зимски 

V 

Летен 

VI 

пр В пр в 

Вкуп. 

часови 

кред. 

поени 

FVM311 Патолошка физиологија 30 30 30 30 120 9.5 

FVM312 Фармакологија 30 30 45 30 135 11.0 

FVM313 Патолошка морфологија 30 30 45 60 165 12.5 

FVM314 


паразитарни заболувања 

30 30 30 45 135 10.0 

FVM315 Клиничка анатомија на 15 30 45 3.0 


FVM316 

Основи на клиничка и 

лабораториска дијагностика 

30 30 60 4. 0 

FVM317 Визуелни дијагностички 15 30 45 3.0 

методи 

FVM318 Клиничка биохемија 15 15 30 3.0 

Изборен/ни предмет/и 45 45 4.0 

Вкупно 390 390 780 60.0 

Изборни предмети V семестар 

Kод на 



FVM014 

FVM015 

Назив на предметна програма/ 


Diverzitet i za{tita na divi 

mesojadi (15+15) 

Diverzitet i za{tita na grablivi 

ptici (15+15) 

58 

Часови 


Kредит 

ни 

по ени 


30 2.5 5 

semestar 

30 2.5 5 

semestar 

FVM016 Diverzitet i za{tita na ribi 

30 2.5 5 

(15+15) 

semestar 

FVM017 

Ornamentalna akvakultura (15+15) 

30 2.5 5 

semestar



FVM018 

FVM019 

FVM020 

Sportski i rekreativen ribolov 30 

2.5 5 

(15+15) 

semestar 

Osnovi na citolo{kata 

dijagnostika (30+15) 

Veterinarna hematologija (30+15) 

45 

4.0 5 

semestar 

45 4.0 5 

semesтар 

Napomena: ovie izborni predmeti studentot moè da gi izbere i vo 

povisokite 

studiski godini 

59



IV ГОДИНА – 7 и 8 семестар 

Kод на 

предм. 

прогр. 

FVM411 





копитари 


Зимски 

VII 

Летен 

VIII 


Вкуп. 

часови 

кред. 

поени 

30 60 30 30 150 9.0 

FVM412 Репродукција 45 60 60 75 240 16.0 

FVM413 

FVM414 

FVM415 

FVM416 


анестезиологија 

Заразни заболувања на 




Специjална хирургија со 


45 45 90 6. 0 

45 30 30 30 135 10.0 

45 45 30 45 165 11.0 

30 60 90 5.5 

Изборен/ни предмет/и 30 30 2.5 

Вкупно 450 450 900 60.0 

Изборни предмети VIII семестар 

Kод на 

пр едметна 





Часови 



поени 


FVM021 Tropski parazitarni bolesti 15 1.5 8 

(15+0) 

semestar 

FVM022 Racionalna primena na 15 1.5 

antimikrobnite lekovi (15+0) 

FVM023 

Kinologija (11+ 19) 

30 2.5 

8 

semestar 

8 

semestar 

Napomena: ovie izborni predmeti studentot moè d a gi izb ere i vo 

povisokite studiskи godini 

60



V ГОДИНА – 9 и 10 семестар 

Kод на 

предм. 

прогр. 

FVM416 

FVM511 

FVM512 

FVM513 



Специjална хирургија со 


Хигиена и технологија на 

месо, риби, јајца и мед 


млеко 

Биологија и патологија на 

риби 

Семестар Вкуп. кред. 

Зимски 

IX 

Летен 

X 

часови поени 


30 30 60 4.0 

30 15 30 30 105 7.5 

30 30 60 4.0 

30 30 60 4.0 

FVM516 Ветеринарна епидемиологија 15 15 30 2.0 

FVM517 Ветеринарна токсикологија 15 15 30 2.0 

FVM518 Офталмологија 15 15 30 2.0 

FVM519 

Менаџмент со здравјето на 

стадото 

15 30 45 2.5 

FVM520 Управно ветеринарство 15 15 30 2.0 

FVM514 Судско ветеринарство и 

ветеринарна етика 

30 15 45 3.5 

FVM515 Основи на менаџмент со 

менаџмент на ветеринарна 

30 15 45 3.5 

прaкса 

FVM521 Безбедност на храна и 

ветеринарното јавно 

30 30 60 4.0 


FVM522 Биологија и патологија на 

дивеч 

15 15 30 2.0 

FVM523 Биологија и патологија на 

пчели 

15 30 45 2.5 

FVM524 Болести на птиците 45 45 90 6.5 

Изборен/ни предмет/и 45 45 90 8.0 

Вкупно 435 420 855 60.0 

61



Изборни предмети IX семестар 

Kод на 



FVM024 

FVM025 

FVM026 

FVM027 

FVM028 




Marketing na veterinarnata 

praksa (15+ 0) 

Sovremeni sistemi za 

bezbednost na hrana (15+15) 

Upravuvawe so kanalite za 

nabavka na animalni proizvodi 

(30+0) 

Mikrobiologija na hrana (15+15) 

Часови 


15 


поени 

30 2.5 


1.5 9 

semestar 

9 

semestar 

30 2.5 9 

semestar 

30 2. 5 9 

semestar 

Tehnolo{ki procesi na 

30 2.5 9 

ìvinarska farma (15+15) 

semestar 

FVM029 30 2.5 9 

Akvakultura (15+15) 

semestar 

FVM030 

FVM031 

Klini~ka farmakologija (30+15) 

Hemija na hrana (30+15) 

45 4.0 9 

semestar 

45 4.0 9 

semestar 

Изборни предмети X семестар 

FVM032 Hirurgija na koà (15+0) 15 1.5 10 semestar 

FVM033 

Odbrani hirur{ki tehniki vo 

oftalmologijata (15+ 0) 

FVM034 

O dbrani tehniki za hirur{ka 

redukcija na frakturi (15+ 0) 

FVM035 

FVM036 

Napredna reproduktivna 

endokrinologija (15+15) 

Klini~ka ishrana na ku~iwa i 

ma~ki (15+15) 

62 


15 1.5 10 

semestar 



FVM037 Tropski zarazni bolesti (15+15) 30 2.5 10 semestar 

FVM038 Odgleduvawe i bolest i na noevi 30 2.5 10 semestar 

(15+15) 

FVM039 

Odgleduvawe i bolesti na gulabi 30 2.5 10 semestar 

(15+15)



FVM040 Organsko p~elarewe (15+15) 30 2.5 10 semestar 

FVM041 

Ekolo{ka kontrola na bolestite 30 

kaj p~elite (15+15) 

FVM042 

Menaxment na bolestite kaj dive~ot 

( 15+15) 

FVM043 

Parazitologija vo јavno zdravstvo 30 2.5 

(15+15) 

2.5 10 semestar 


10 semestar 

F VM044 [ tetni antinutritivni materii vo 30 2.5 10 semestar 

dobito~nata hrana (15+15) 

FVM045 Aditivi vo dobito~nata hrana - 

m odulatori na zdravjeto (15+15) 


FVM046 Ostatoci i kontaminenti vo 

30 2. 5 10 semestar 

hranata (15+15) 

FVM047 T oksikologija na otrovnite 30 2. 5 10 semestar 

rastenija (15+15) 

FVM048 Onkologija (30+15) 45 4. 0 10 semestar 

FVM049 Tehniki na anestezija i analgezija 

na poedini vidovi doma{ni 


milenici (15+0) 

FVM050 Veterinarna in spekcija (30+15) 45 4. 0 10 semestar 

FVM051 Promeni vo laboratoriski profil 

kaj zaboluvawa na doma{nite 


milenici (15+15) 

FVM052 U ltrazvu~na dijagnostika na 

reproduktivni naru{uvawa kaj 


kravi (15+15) 

FVM053 Napredna andrologija i 

kriobiologija (15+15) 


63



Kод на 

п редметна 


ФВМ611 



VI ГОДИНА - 11 семестар 

Часови 



поени 

организиран 

како 

Клиничка пракса: домашни 75 3.0 Задолж ителен 

миленици 

ФВМ612 

Клиничка пракса: фармски 

животни 

75 3.0 Задолж ителен 

ФВМ613 Амбулаторна клиника 75 3.0 Задолжителен 

Изборни предмети од група 1, 

2, 3 или 4 

45 4.0 

Изборен 

ФВМ 614 

Самостојна пракса надвор од 

рамките на Факултетот 

210 7.0 Задолжителен 

Подготовка и одбрана на 

150 10.0 Задолжителен 

дипломски труд 

Вкупно 630 30.0 

64



ИЗБОРНИ ПРЕДМЕТИ ПОВРЗАНИ СО ПОЕДИНО НАСОЧУВАЊЕ 

XI СЕМЕСТАР 

Група 1 – Домашни миленици 

Kод на 



FVM007 



фонд на предавања и 

вежби 

Anatomija na egzoti~ni i 

laboratoriski ìvotni 

(15+30) 

Часови 



поени 

45 4.0 

FVM 017 Ornamentalna akvakultura 30 2.5 

(15+15) 

F VM 019 

Osnovi na citolo{kata 


45 4.0 

FVM 020 Veterinarna hematologija (30 45 4.0 

+15) 

FVM 021 Tropski parazitarni bolesti 15 1.5 

(15+0) 

FVM 023 Kinologija (11+19) 30 2. 5 

FVM 024 Marketing na veterinarnata 15 1.5 

praksa (15+0) 

FVM 030 Klini~ka farmakologija 

45 4. 0 

(30+15) 

FVM 032 Hirurgija na koà ( 15+0) 15 1.5 

FVM 033 

FVM 034 

FVM 036 

FVM 039 

Odbrani hirur{ki tehniki vo 

oftalmologijata (15+ 0) 

Odbrani tehniki za hirur{ka 

redukcija na frakturi (15+ 0) 

Klini~ka ishrana na ku~iwa i 

ma~ki (15+15) 

Odgleduvawe i bolesti na 

gulabi (15+15) 

15 1. 5 

15 1. 5 

30 2.5 

30 2.5 

FVM 048 Onkologija (30+15) 45 4.0 

FVM 049 

FVM 051 

Tehniki na anestezija i 

analgezija na poedini vidovi 

doma{ni milenici (15+0) 

Promeni vo laboratoriski 

profil kaj zaboluvawa na 

doma{nite milenici (15+15) 

15 1.5 

30 2.5 

65



Група 2 – Фармски животни 

Kод на 






вежби 

66 

Часови 



поени 

FVM009 Proizvodstvo na kabasta 

30 

2.5 

dobito~na hrana (15+15) 

FVM013 Ekonomika i organizacija na 

sto~arsko proizvodstvo 

(30+15) 

FVM 019 Osnovi na citolo{kata 


45 4.0 

45 4.0 

FVM 020 Veterinarna hematologija (30 45 4.0 

+15) 

FVM 021 Tropski parazitarni bolesti 15 1.5 

(15+0) 

FVM 022 

FVM 028 

FVM 030 

FVM 035 

FVM 037 

FVM 038 

FVM 044 

FVM 045 

FVM 047 

FVM052 

FVM053 

Racionalna primena na 

antimikrobnite l ekovi (15+0) 

Tehnolo{ki procesi na 

ìvinarska farma (15+15) 

Klini~ka farmakologija 

(30+15) 

Napredna reproduktivna 

endokrinologija (15+15) 

Tropski zarazni bolesti 

(15+15) 

Odgleduvawe i bolesti na 

noevi (15+15) 

[tetni antinutritivni 

materii vo dobito~nata hrana 

(15+15) 

Aditivi vo dobito~nata hrana 

— modulatori na zdravjeto 

(15+15) 

Toksikologija na otrovnite 

rastenija (15+15) 

Ultrazvu~na dijagnostika na 

reproduktivni naru{uvawa 

kaj kravi (15+15) 

Napredna andrologija i 

kriobiologija (15+15) 

15 1.5 

30 2.5 

45 4.0 

30 2.5 

30 2.5 

30 2.5 

30 2.5 

30 2.5 

30 2.5 

30 2.5 

30 2.5



Група 3 – Хигиена на анимални продукти и ветеринарно јавно 


Kод на 

пр едметна 





вежби 

Часови 



поени 

FVM006 Hemija na prirodni 30 2.5 

soedinenija (15+15) 

FVM 025 

FVM 026 

Sovremeni sistemi za 

bezbednost na hrana (15+15) 

Upravuvawe so kanalite za 

nabavka na animalni 

proizvodi (30+0) 

30 2.5 

30 2.5 

FVM 027 Mikrobiologija na hrana 30 2.5 

(15+15) 

FVM 031 Hemija na hrana (30+15) 45 4.0 

FVM 043 

FVM 046 

FVM 050 

Parazitologija vo јavno 

zdravstvo (15+15) 

Ostatoci i kontaminenti vo 

hranata (15+15) 

Veterinarna inspekcija 

(30+15) 

30 2.5 

30 2.5 

45 4.0 

67



Група 4 – Биологија и патологија на риби, пчели, дивеч, 

анимална хигиена, екологија и ет ологија 

Kод на 






вежби 

Часови 


K редитни 

поени 

FVM003 Za{tita na ìvotna sredina 15 1.5 

(15+0) 

FVM004 Animalna ekologija (15+15) 30 2.5 

FVM005 Ekotoksikologija (15+15) 30 2.5 

FVM008 Za{tita i upravuvawe so 30 2.5 

zagrozeni vidovi ìvotni 

(6+24) 

FVM010 Zoologija na dive~ (15+15) 30 2.5 

FVM011 Blagosostojba na ribi (15+15) 30 2.5 

FVM012 P~elarstvo (15+15) 30 2.5 

FVM 014 Diverzitet i za{tita na divi 30 2.5 

mesojadi (15+15) 

FVM 015 Diverzitet i za{tita na 30 2.5 

grablivi ptici (15+15) 

FVM 016 Diverzitet i za{tita na ribi 30 2.5 

(15+15) 

FVM 018 Sportski i rekreativen 30 2.5 

ribolov (15+15) 

FVM 029 Akvakultura (15+15) 30 2.5 

FVM 040 Organsko p~elarewe (15+15) 30 2.5 

FVM 041 

Ekolo{ka kontrola na 

bolestite kaj p~elite (15+15) 

30 2.5 

FVM042 Menaxment na bolestite kaj 30 2.0 

dive~ot (15+15) 

68

X 

УСЛОВИ ЗА ЗАПИШУВАЊЕ 

ВО 

ПОВИ СОКА ГОДИНА НА СТУДИИ 

69



70

USLOVI ZA ZAPI[UVAWE NA STUDENTI VO POVISOKA GODINA NA STUDII 

1 semestar 2 semestar 3 semestar 4 semestar 5 semestar 6 semestar 

Хранливи, лековити и 

Патолошка физиологија Патолошка физиологија 

Биостатистика 



отровни растенија 

(5.5 ECTS) (4.0 ECTS) 

(2.5 ECTS) 

(4.5 ECTS) 

(2.0 ECTS) 

(3.0 ECTS) 

Биофизика 

Однесување и 

Исхраната на домашните Исхраната на домашните Патолошка морфологија Патолошка морфологија 

(5.0 ECTS) 

благосостојба 


(2.0 ECTS) 


(4.5 ECTS) 


(4.5 ECTS) 

(5.5 ECTS) (7.0 ECTS) 

Хемија 

(5.0 ECTS) 

Анатомија на животните 

(10.0 ECTS) 

Хистологија со 


(2.5 ECTS) 

Биологија на клетка 

(5.0 ECTS) 

Биохемија 

(9.0 ECTS) 

Анатомија на животните 

(9.5 ECTS) 

Хистологија со 


(5.0 ECTS) 


(1.5 ECTS) 


(4.5 ECTS) 

Рурална економија 

(2.0 ECTS) 

Физиологија на 


(6.0 ECTS) 


(4.5 ECTS) 


(4.0 ECTS) 


(4.5 ECTS) 



(5.5 ECTS) (5.5 ECTS) 

Имунологија 



(2.0 ECTS) 

паразитарни заболувања паразитарни заболувања 

(5.5 ECTS) (4.5 ECTS) 

Физиологија на 

Клиничка анатомија на Основи на клиничка и 



лабораториска 

(8.5 ECTS) 

(3.0 ECTS) дијагностика 

(4.0 ECTS) 



Визуелни дијагностички 

(4.5 ECTS) 

(4.0 ECTS) методи (3.0 ECTS) 


Клиничка биохемија 

(4.0 ECTS) (2.0 ECTS) 

- Uslovi za zapi{uvawe na 3 semestar 


- uslov za zapi{uvawe na 7 semestar 

- Uslov za zapi{uvawe na 9 semestar 

- Uslovi do krajot na studiite 

71

7 semestar 8 semestar 9 semestar 10 semestar 11 semestar 

Внатрешни болести на Хигиена и технологија на Хигиена и технологија на 


месо, риби, јајца и мед (3.5 месо, риби, јајца и мед (4.0 

и копитари (4.0 ECTS) ECTS) 

ECTS) 

(3.0 ECTS) 



копитари (5.0 ECTS) 


(7.0 ECTS) 



(6.0 ECTS) 


анастезиологија 

(6.0 ECTS) 



(6.0 ECTS) 


(9.0 ECTS) 



(4.0 ECTS) 



(5.5 ECTS) 



(5.0 ECTS) 


(2.5 ECTS) 


- Uslovi do krajot na studiite 

- Ostanati predmeti 


млеко (4.0 ECTS) 

Офталмологија 

(2.0 ECTS) 



(4.0 ECTS) 


риби (4.0 ECTS) 


епидемиологија 

(2.0 ECTS) 

Управно ветеринарство 

(2.0 ECTS) 

Менаџмент со здравјето на 

стадото (2.5 ECTS) 

Ветеринарна токсикологија 

(2.0 ECTS) 


(4.0 ECTS) 

Безбедност на храна 

и ветеринарно јавно 

здравство (4.0 ECTS) 

Болести на птиците 

(6.5 ECTS) 


дивеч (2.0 ECTS) 


пчели (2.5 ECTS) 

Основи на менаџмент со 

менаџмент на ветеринарна 

пракса 

(3.5 ECTS) 

Судско ветеринарство и 

ветеринарна етика 

(3.5 ECTS) 


(4.0 ECTS) 

Клиничка пракса : домашни 

миленици 

Клиничка пракса : фармски 

животни 

(3.0 ECTS) 

Амбулаторна клиника 

(3.0 ECTS) 

Изборни предмети од група 

1, 2, 3 ili 4 

(4.0 ECTS) 

Самостојна пракса надвор 

од рамките на Факултетот 

(7.0 ECTS) 

Подготовка и одбрана на 

дипломски труд 

(10.0 ECTS) 

72

XI 

PRAKTI^NI INFORMACII ZA 

STUDENTITE

XI 

PRAKTI^NI INFORMACII ZA STUDENTITE 

1. Sedi{te na Fakultetot za veterinarna medicina - Skopje 

Fakultetot se nao|a na 4 km od centarot na gradot vo naselbata 

Avtokomanda, op{tina Gazi Baba. Smesten e pozadi [umarskiot 

fakultet na povr{ina od pribli`no 7500 m 2 i se sostoi od pet 

objekt i (neto povr{ina 3700 m 2 ) vo komleks zaedno so 

Veterinarnata bolnica. Vo neposredna blizina na Fakultetot e 

Studentskiot dom ”Stiv Naumov” 

adresa: ul. Lazar Pop - Trajkov 5-7, 1000 Skopje, R. Makedonija 

tel: ++ 389 2 3240 700 

faks: ++ 389 2 3114 619 

web site: http://www.fvm.ukim.edu.mk 

2. Uslovi i na~in na zapi{uvawe na integrirani studii 

Na integriranite studii na FVM-S moè da se zapi{e lice koe 

ima zavr{eno ~etirigodi{no sredno obrazovanie i koe gi ispolnuva 

uslovite 

i kriteriumite utvrdeni so Konkursot za zapi{uvawe na 

Univerzitetot ,,Sv. Kiril i Metodij,,. 

Pobliskite odredbi za uslovite i kriteriumite za zapi{uvawe 

na studiite se utvrdeni so Pravilnikot za uslovite, kriteriumite 

i pravilata za zapi{ uvawe i studirawe na prv i vtor ciklus 

univerzitetski studii, so Odlukata za srodnost na fakultetite, 

nau~nite oblasti i disciplini i so Konkursot {to go objavuva 

Rektorskata uprava. 

Dodiplomskite studii se organiziraat edinstveno kako 

redovni studii i traat 11 semestri. 

3. Status na student 

Status na student, a so toa i ~len na akademskata zaednica se 

steknuva so zapi{uvaweto na integrirani studii od prv i vtor 

cikl us i doktorski studii (tret ciklus) na Fakultetot. Statusot na 

student se dokaùva so indeks i so studentska legitimacija. 

Studentot ~ie obrazovanie go finansira dràvata, go 

zadrùva statusot student ~ie obrazovanie go finansia dràvata 

najdolgo za vremeto koe e za dva pati podolgo od propi{anoto 

vreme na traewe na studiite, odnosno do krajot na akademskata 

godinavo koja toj rok istekuva. So istekot na toj rok studentot gi 

prodolùva studiite so podnesuvawe na tro{ocite za studirawe 

(kofiansirawe). 

75


Prakti~ni informacii za studentite 

Studentot ~ie obrazovanie go finansira dràvata moè ista 

studiska godina da ja povtoruva samo edna{. Ako vo narednata 

akademska godina ne go stekne pravoto za zapi{uvawe na povisoka 

godina na studii, go gubi statusot na student ~ie obrazovanie go 

finansira dràvata, no ima pravo povtoro da ja zapi{e istata 

studiska godina vo status na student koj samostojno gi podnesuva 

tro{ocite za studirawe. 

Vo vremeto od stav 1 i 2 na ovoj ~len ne se smeta vremeto na 

miruvawe na studentskite obvrski. 

4. Prava i obvrski na studentot 

Студентот има право на: 

- квалитетни студии и образовен процес како што е предвидено со 

студискaтa програмa, 

- слободно искажување на мислење и ставови во текот нанаставата и 

другите активности на високо образовната установа, 

- право на изјаснување за квалитетот (оценување) на наставата и 

наставниците, 

- редовно студирање и статус на редовен студент, 

- редовно да напредува, да се образува и да го заврши студирањето под 

услови кои важеле при уписот, 

- запишување и образование под еднакви услови утврдени со 

закон, статут и студиска програма, 

- учество во управувањето со високообразовната установа согласно 

со овој закон и статутот на високообразовната установа, 

- заштита на своите права и должности пред органите на 

високообразовната установа и заштита на личноста на студентот од 

злоупотреба и на неговото достоинство. 

Студентот има право и да: 

- може да напредува и да ги заврши студиите за пократко време 

отколку што е предвидено со студиската програма, 

- студира истовремено на повеќе студиски програми од различни 

специјалности и да изучува дополнителни курсеви, 

- ги продолжи студиите на друга високообразовна установа ако 

високообразовната установа на која е запишан престане со работа, 

- ги користи библиотеката и базите на податоци, просторот, опремата 

(учебните помагала), софтверот и друга научна и стручна инфраструктура на 

универзитетот и неговите единици, односно на самостојната 

високообразовна установа, 

- учествува во научно-истражувачката и стручната дејност при што 

му се гарантираат авторски, пронаоѓачки и слични права и награди, 

76



- избира и да биде избиран како претставник на студентите во органите 

на високообразовните установи, 

- користи услуги на студентскиот стандард (сместување, исхрана, 

здравствена заштита и друго), градски и меѓуградски превоз според 

условите утврдени со закон од вршителите на соодветните дејности, 

- ги користи универзитетските објекти за спортска и културна 

дејност, 

- преминува од една на друга високообразовна установа, односно од 

едни на други студии и при тоа да ги користи погодностите на кредит 

системот, 

- учествува на работата на студентските организации, 

- учествува во формите на организирање на студентските организации 

утврдени со статутот на универзитетот. 

- ги продолжи студиите што ги прекинал под услови определени со 

статутот на високообразовната установа, 

- користи распуст не помалку од 60 дена во рамките на една 

календарска година, 

- добива државни или други стипендии 

кредит за издршка за време на школувањето, 

или да користи 

финансиски 

- остварува соработка со студентите во земјата и во странство и 

остварува и други права согласно со закон и со статутот на 

високообразовната установа. 

Студентот има обврска да: 

- ги исполнува задачите пропишани во студиските програми, 

- ги почитува одредбите од овој закон, статутот на високообразовната 

установа и другите правни акти на внатрешното уредување, 

- ги применува решенијата на органот на управување, ректорот, 

односно директорот на самостојната високообразовна установа и да 

- дејствува во согласност со студентскиот етички кодекс кој го 

подготвува и одобрува високообразовната установа во согласност со 

студентското претставување. 

Студентите на сите степени на високо образование кои се без родители, 

слепи, глуви, инвалиди од прва и втора група, мајки со деца до шест 

годишна возраст и хоспитализираните имаат право на посебни погодности 

утврдени со статутот на високообразовната установа. 

Правата од ставовите 1 и 2 и обврските од ставот 3 на овој член, 

студентот на високообразовната установа ги остварува во обем и според 

условите утврдени со закон и статутот на високообразовната установа. 

Заради заштита на правата на студентите на секој универзитет 

се формира студентски правобранител. 

Надлежноста, изборот и работата на студентскиот правобранител се 

утврдува со статутот на универзитетот. 

77



5. Miruvawe na obvrskite na studentot 

Na studentot, po negovo barawe, mu miruvaat obvrskite: 

‣ za vreme na bremenost 

‣ za student so dete do 1 godina staros; 

‣ za vreme na bolest podolgo od eden semestar; 

‣ po barawe na studentot 

‣ vo slu~aite za miruvawe na raboten odnos utvrdeni so zakon 

‣ vo drugi slu~ai utvrdeni so zakon i so akt na edinicata. 

Odluka donesuva dekanot na fakultetot. 

6. Prestanok na statusot na student 

Na studentot mu prestanuva statusot na student na Fakultetot 

spored uslovite i postapkata utvrdeni so op{tite akti na 

Univerzitetot. 

Statusot prestanuva a ko studentot: 

• diplomira 

• ne gi zavr{i studiite vo rokot utvrden so zakon i statutot 

• ne go ispolni uslovot za upis vo povisoka godina vo rokovite 

utvrdeni so statutot i pravilata 

• se ispi{e od Fakultetot 

• e isklu~en od Fakultetot 

Statusot moè da bide obnoven spored postapkata utvrdena so 

statutot na Univerzitetot i Statutot, osven a ko statusot 

ne 

prestanal so trajno isklu~uvawe. Tro{ocite za obnovuvawe na 

statusot gi podnesuva studentot. 

7. Disciplinski merki 

Za povreda na dol`nostite i neispolnuvawe na obvrskite, na 

studentot na dodiplomski studii moè da mu se izre~e edna od 

slednive disciplinski merki: opomena, javna opomena i 

isklu~uvawe. 

Isklu~uvawe se primenuva za u~ebnata godina vo ko ja e 

izre~ena. Disciplinskite merki gi izrekuva Komisijata za 

disciplinski merki na Fakultetot. 

Disciplinskata komisija e sostavena od trojca ~lenovi i od 

isto tolku zamenici od koi: eden nastavnik, eden sorabotnik i eden 

~len od studentite na Fakultetot. Di 

sciplinskata komisija ja 

izbira NNS so mandat od dve godini. 

78



Predlog za poveduvawe postapka za disciplinska odgovornost 

moè da podnesat dekanot i organite na studentskata organizacija. 

Po povod predlogot, disciplinskata komisija go soslu{uva 

studentot. Povikuvaweto na studentot na soslu{uvawe se v r{i so 

pismena pokana. Od denot na dobivawe na pokanata 

do 

soslu{uvaweto mora da pominat najmalku osum dena. 

Disciplinskata komisija moè da ja izre~e merkata opomena za: 

1. naru{uvawe na javniot red i mir vo tekot na nastavata 

2. nepristojno odnesuvaw e kon nastavnicite, sorabotnicite 

ili drugite vraboteni, kako i kon drugite studenti 

3. registrirawe prisustvo na drug student 

4. nebre`no odnesuvawe kon imotot na Fakuletot {to moè da 

dovede do o{tetuvawe od pomal obem 

Disciplinskata komisija moè da izre~e javna opomena ili 

isklu~uvawe za: 

1. poseduvawe i koristewe napravi za telefonska i 

elektronska komunikacija vo tekot na ispitit e; 

2. prepi{ uvawe ili davawe kakva bilo pomo{ na drug 

student vo tekot na ispitite; 

3. samovolno registrirawe zaradi dob 

ivawe bodovi od 

aktivnost; 

4. nedozvoleno nosewe oprema za audio i/ili 

videofiksirawe na avtorsko delo, vklu~uvaj} i i 

priklu~eni mobilni telefoni, od strana na studentite, 

pri izveduvaweto na predavawata, ve`bite i 

interaktivnsta nastava; 

5. plagijatorstvo vo forma na prenesuvawe na tu| semin 

arski 

trud ili akademski esej vo svoe ime; 

6. fizi~ki napad so nanesuvawe lesna telesna povreda; 

7. fizi~ki napad so nanesuvawe te{ka telesna povreda; 

8. verbalna ili realna navreda na nastavnik ili 

sorabotnik; 

9. davawe vistiniti podatoci na organite na Fakultetot; 

10. upad vo informati~kiot sistem na Univerzitetot, odnosno 

na fakultetot (veb stranica, elektronski dosijea i sl.) 

11. o{tetuvawe vo procenet iznos nad 100 evra vo denarska 

protiv vrednost poradi nepridrùvawe kon propi{anite 

pravila ili bezobyiren odnos kon imotot na 

Univerzitetot, odnosno fakultetot, kako i prisvojuvawe 

predmeti {to se sopstvenost na Univerzitetot, odnono 

Fakultetot 

79



12. falsifikuvawe na dokumenti voop{to, a osobeno 

falsifikuvawe potpisi na nastavnicite, sorabotnicite i 

drugi lica vo indeksot, ili vo nekoj drug slu`ben 

dokument, falsifikuvawe na ocenka ili drugo 

13. povtoreni lesni disciplinski povredi. 

Protiv re{enieto na Disciplinskata komisija, studentot vo rok 

od 8 dena ima pravo na prigovor do nastavno-nau~niot sovet, kako 

vtorostepen disciplinski organ. Odlukata na nastavno-nau~niot 

sovet e kone~na. 

8. U~estvo na studentite vo upravuvaweto 

Studentite u~estvuvaat vo upravuvaweto preku svoi 

pretstavnici koi gi izbiraat vo Studentskiot parlament na 

Univerzitetot i Fakultetot, spored uslovite utvrdeni so zakon i 

Statutot na Univerzitetot. 

80

XII 

PRAVILNIK ZA 

DIPLOMSKI TRUD

XII 

PRAVILNIK ZA DIPLOMSKI TRUD 

PRAVILNIK 

za postapkata na prijavuvawe, podgotovka i odbrana na 

diplomskiot trud na Fakultetot za veterinarna 

medicina - Skopje 

^len 1 

Diplomiraweto na studentite 

na studiskata programa na 

Fakultetot za veterinarna 

medicina (vo ponatamo{niot 

tekst Fakultetot) e uslovena 

so prijava, podgotovka i javna 

odbrana na dilomski trud. 

^len 2 

Pi{aniot diplomski trud 

pretstavuva samostojna rabota 

na studentot koja pokaùva 

deka toj metodolo{ki pravilno 

gi obrabotuva teoriskite 

i 

prakti~nite problemi, kako i 

deka vladee so osnovnite 

metodi na razvojnata 

i 

istraùva~ka rabota, pri {to 

samostojno polzuva literatura. 

Javnata odbrana na 

diplomskiot trud se sostoi od 

javna prezentacija na trudot od 

strana na kandidatot, pri {to 

toj se koristi so najrazli~na 

oprema { to e vo funkcija na 

pojasno prezentirawe na 

trud ot, kako i so odgovarawe na 

pra{ awa postaveni od strana 

na komisijata vo vrska so 

problematikata {to e predmet 

na trudot. 

^len 3 

Diplomskiot trud se 

prijavuva od nastavno-nau~nata 

oblast {to se neguva na 

Fakultetot i se raboti pod 

nadzor na mentor. 

83 

Mentor od stav 1 na ovoj ~len 

e nastavnik koj ja predava 

predmetnata programa {to ja 

pokriva nastavno-nau~nata 

oblast od koja e zemen 

diplomskiot trud. Mentor moè 

da bide samo nastavnik izbran 

i vraboten na Fakultetot. 

^len 4 

Pravo za prijava na 

diplomski trud studentot 

steknuva otkako }e gi poloì 

site predmetni 

programi 

predvideni so 

studiskata 

programa, odnosno otkako }e gi 

osvoi predvidenite 300 

kreditni poeni koi se uslov za 

upis na edinaesettiot 

semestar. Studentot moè da ja 

brani diplomska rabota po 

osvojuvaweto na vkupno 320 

kreditni poeni, a uspe{nata 

odbrana nosi 10 poeni. 

^len 5 

Studentot moè da izbere 

tema za diplomski trud od 

predloènata lista na 

naslovi, odnosno oblasti za 

izrabotka na diplomski trud. 

^len 6 

Listata na temi za izrabotka 

na diplomski trud ja usvojuva 

Nastavno-nau~niot sovet na 

Fakultetot pred po~etokot na 

u~ebnata godina i se odnesuva 

za studentite koi imaat pravo 

da go zapi{at edinaesetti 

semestar.


Pravilnik za diplomski trud 

Listata na temi od stav 1 na 

ovoj ~len, po isklu~ok moè da 

se revidira vo tekot na 

posledniot semestar. 

^len 7 

Studentot prijavuva tema za 

izrabotka na diplomski trud od 

predloènite temi na poseben 

formular (prijava) koj se 

dostavuva do studentskata 

slu`ba. 

Vo prijavata na diplomskiot 

trud studentot go naveduva 

mentorot, predmetniot program, 

temata i nastavno-nau~nata oblast. 

Studentskata slu`ba ja 

prepra}a prijavata do 

katedrata (mentorot), koj pra}a 

"potvrda" za prijavenata 

diplomska tema do prodekanot 

za nastava za odobruvawe. 

Prodekanot za nastava vodi 

evidencija za izborot na 

temite za diplomski trud. 

Pri odobruvawe na temata, 

prodekanot za nastava na 

predlog od mentorot nazna~uva 

komisija za pregleduvawe i 

ocenuvawe na izraboteniot 

diplomski trud. 

Po eden primerok od 

odobrenata prijava se 

dostavuva do studentskata 

slu`ba, mentorot i kandidatot. 

Na obrazloèno barawe od 

studentot, a vo soglasnost so 

mentorot, prodekanot za 

nastava moè da odobri 

izrabotka i odbrana na diplomski 

trud ~ija tema e nadvor od 

predloèniot spisok na temi 

za izrabotka na diplomski 

trudovi. 

84 

^len 8 

Komisijata za pregleduvawe 

i ocenuvawe se sostoi od tri 

~lena. Mentorot e prv ~len na 

komisijata, a u{te eden nejzin 

~len e nastavnik ili 

sorabotnik od nastavnonau~nata 

oblast od koja e 

temata. 

Vo sostavot na komisijata moè 

da ima najmnogu 1 sorabotnik. 

Vo sostavot na komisijata od 

stav 1 na ovoj ~len moè da ima 

najmnogu eden afirmiran 

stru~wak od oblasta od koja se 

brani trudot, vo slu~aj koga toj 

e izraboten nadvor od 

Fakultetot. 

Za afirmiran stru~wak se 

smeta lice koe najmalku 3 

godini rabotelo na 

problematikata {to ja tretira 

diplomskiot trud. 

^len 9 

Diplomskiot trud se pi{uva 

i brani na makedonski jazik. 

Diplomskiot trud studentot 

moè da po~ne da go raboti po 

osvojuvawe na vkupno 320 

krediti, odnosno po osvojuvawe 

na kreditite od samostojnata 

praksa nadvor od ramkite na 

fakultetot. 

Izrabotkata na prijaveniot 

diplomski trud nemoè da trae 

pokratko od 30 dena i ne 

podolgo od 90 dena od datumot 

na osvojuvawe na kreditite. 

Na obrazloèno barawe od 

studentot prodekanot za nastava 

moè da go prodolì ovoj 

rok, no ne podolgo od {est 

meseci.



Vo slu~aj koga studentot ne go 

predal diplomskiot trud vo 

rokovite utvrdeni so stav 2 od 

ovoj ~len, toj e dolèn da 

otpo~ne postapka za prijava na 

diplomski trud so nov naslov. 

^len 10 

Studentot go predava trudot 

vo tri primeroci otpe~ateni na 

hartija i eden primerok vo 

elektronska forma, preku 

arhivata na Fakultetot do 

~lenovite na komisijata. 

Elektronskiot primerok od 

diplomskiot trud se ~uva vo 

bibliotekata na fakultetot. 

Po isklu~ok, studentot moè 

da izraboti i da predade 

diplomski trud na angliski 

jazik. Dokolku trudot bide 

napi{an na angliski jazik, 

studentot e dolèn eden 

primerok od trudot da dostavi 

na makedonski jazik. 

Elektronskiot primerok od 

trudot zadolìtelno e na 

makedonski jazik. 

^len 11 

Elementite 

{to 

zadolìtelno gi sodrì 

diplomskiot trud im se davaat 

na studentite, kako {ablon vo 

pi{ana ili elektronska forma, 

pri zemaweto na obrasci za 

prijavuvawe na diplomskiot 

trud od slu`bata za studentski 

pra{awa. 

^len 12 

Odbranata na diplomskiot 

trud e javna i e pred komisijata 

vo poln sostav. Vo slu~aj na 

spre~enost na ~len na 

komisijata da prisustvuva na 

zakaànata 

odbrana, 

85 

prodekanot za nastava na 

predlog od mentorot odobruva 

zamena za otsutniot ~len. 

^len 13 

Izraboteniot 

diplomski 

trud se pregleduva od strana na 

~lenovite na komisijata i sekoj 

~len oddelno dostavuva 

pismena ocenka za napi{aniot 

diplomski trud do prodekanot 

za nastava. Sostaven del na 

ovoj Pravilnik e obrazecot na 

izve{taj za ocenka na 

napi{aniot diplomski trud. 

Po pravilo, odbranata na 

diplomskiot tr ud se vr{ i po 

istekot na sedum rabotni dena, 

smetano od denot na 

predavaweto na izraboteniot 

diplomski trud. 

Komisijata ima dol`nost vo 

rok do 5 rabotni dena po 

priemot na trudot da go 

pregleda i da go oceni, i 

obrazecot za ocenka na 

napi{aniot diplomski trud, 

popolnet da go predade na 

prodekanot za nastava. 

Dokolku site ocenki 

od 

~lenovite na komisijata se 

pozitivni, prodekanot za 

nastava odobruva i zakaùva 

termin za javna odbrana na 

trudot. 

Negativnata ocenka za 

predadeniot izraboten trud, 

komisijata po pismen pat so 

obrazloènie ja dostavuva do 

studentot. Diplomskiot trud 

{to e negativno ocenet ne moè 

da se brani.


^len 14 

Diplomskiot trud se ocenuva 

so ocena od 5 do 10. Usnata 

prezentacija na kandidatot e 

predmet na 

ocenuvawe od 

strana na ~lenovite na 

komisijata, a zavr{nata ocenka 

na diplomskiot trud e prose~na 

ocenka od poedine~nite ocenki 

od pismeniot del i ocenkata od 

usnata prezentacija na trudot. 

Komisijata donesenata 

ocenka javno ja objavuva po 

zavr{enata odbrana. 

Ocenkata se vnesuva vo 

zapisnikot od odbranata, ~ij 

obrazec e sostav en del na ovoj 

Pravilnik. 

Zapisnikot go potpi{uvaat 

site ~lenovi na komisijata. 

^len 15 

Ocenkata od zavr{noto 

ocenuvawe na diplomskiot trud 

vleguva vo prosekot na 

studirawe na diplomiraniot 

student kako ocenka na eden 

ispit (zavr{en ispit). 


Uspe{no odbranetiot diplomvo 

predvideniot rok 

ski trud nosi 10 krediti koi 

vleguvaat vo vkupniot broj na 

krediti potrebni da se zavr{i 

studiskata programa. 

^len 16 

Studentot koj dobil 

negativna ocenka na zavr{niot 

ispit ili 

ne predal izraboten diplomski 

trud ili dobil negativna 

ocenka pri pregledot, ima 

pravo da ja povtori postapkata 

za polagawe na zavr{niot 

ispit, no so nova tema i so nov 

mentor. 

^len 17 

Ovoj Pravilnik vaì za 

studentite zapi{ani vo prva 

godina vo u~ebnata 2009/2010 

godina. 

86

Izdava~: 

Fakultet za veterinarna medicina-Skopje 

Za izdava~ot: 

Prof. d-r Mi{o 

Hristovski 

Podgotovka 

Prof. d-r Romel Velev, 

na tekst: 

prodekan za nastava 

Kompjuterska obrabotka i korica: 

STV PRIZMA 

- Skopje 

Pe~ati: 

Tira`: 

100 

Skopje, septemvri 2009. 

CIP- Katalogizacija vo publikacija 

Nacionalna i univerzitetska biblioteka ”Sv. Kliment Ohridski” 

- Skopje 

VODI^ NIZ STUDIITE - Informacii za studiskata progra ma i 

uslovite za studirawe - u~ebna 2009/2010 / [podgotovka na tekst 

Romel Velev. - Skopje: Fakultet za veterinarna medicina, 2009. - 

87 str. ; 24 cm 

ISBN 

1. Velev, Romel 

a) Fakultet za veterinarna medicina (Skopje) - Vodi~i 

COBISS. MK-ID 

87

NASTAVNI SODR@INI 

NA 

ZADOL@ITELNI PREDMETI

Predmet ANATOMIJA NA @IVOTNITE 19.5 Kreditni poeni 

Kod 

FVM111 

Studiska Prva (I) 

godina 

Semestar Prv i Vtor (I i II) 

Vkupno 

~asovi 

270 (120+150) 

I semstar 4+5 (60+75) 

II semestar 4+5(60+75) 

Vid na Zadolìtelen predmet 

predmet 

Preduslovi 

Avtor na 

programata 

prof. d-r Vlatko Ilieski, 

ass.m-r Lazo Pendovski 

Izveduva 

Cel i 

zada~i na 

nastavnata 

programa 

prof. d-r Vlatko Ilieski, ass.m-r Lazo Pendovski 

Teoretskata nastava od predmetot Anatomija na ìvotnite ima za cel da gi zapoznae 

studentite za obemot i poleto na antomijata, pozicijata na doma{nite vidovi vo zoolo{kiot 

sistem, podelba na ìvotinskoto telo na organski sistemi, opisni termini i oblasti na 

teloto. Vo izu~uvaweto na predmetot sudentite detalno }e se zapoznaat so topografskata 

antomija na lokomotornot sistem i toa poodelno za topografskata antomija na predniot 

ekstremitet, zadniot ekstremitet i topografskata antomija na rbeten stolb kako i so 

anatomijata na yidot na gradniot ko{ i yidot na abdominalnata praznina.Topografskata 

anatomija na glava i vrtot preku izu~uvawe na koskite i muskulite na glava i vrat, nosnata 

praznina, paranazalnite sinusi, nazofariks, grklan, di{nik, usna praznina, zabi, jazik, 

plunkovni `lezdi, aparat za xvakawe, goltka, hranoprovod. Studentite }e se zdobijat so 

znaewe za topografijata na gradna praznina na graden ko{, pleura i medijastinum, anatomija 

na belite drobovi, pregled na sprovodnite vozdu{nite pati{ta vklu~uva}i ja traheata, 

glavnite bronhi intrapulmonarnite bronhi i bronhiolite. Vo tekot na ovoj semestar 

studentite }e se zapoznaat so topografskata anatomija na srce od razni cica~i izu~uvaj}i ja 

anatomska gradba i fukcionalna anatomija na srceto, venozen i arteriski krvotok od srceto i 

drenirawe na golemite veni, sistemski krvotok i pulmonaren mal krvotok, inervacija na 

srceto. Vo topografskata anatomija na abdomen (generalno i komparativno) studentite }e se 

zapoznaaat so telesni praznini, serozni membrani, anatomija na prost i sloèn èludnik 

anatomija na tanki i debeli creva, anatomija i topografija na akcesorni `lezdi na 

digestivniot sistem (crn drob, pankreas). Topografskata antomija na karli~nata praznina 

preku opis na urogenitalnite organi i topografijata na bubrezite so anatomija na ma{ki 

reproduktiven sistem: (semenici, akcesorni polovi `ledi, penis i prepucium, muskuli na 

ma{kiot reproduktiven sistem), so anatomija na ènski reproduktiven sistem: (jajnici, 

jajcevodi, matka, vagina, predvorje na vagina i sramnica), so terminalni granki na aorta 

abdominalis i vime. Studentite }e bidat zapoznaeni so organizacija na centralen nerven 

sistem izu~uvaj}i ja ~erepna praznina, mozo~ni obvivki, anatomija i vaskularizacija na mozok 

i 'rbetniot mozok, nervi na glava cerebrospinalni nervi i ganglii, visceralen nerven 

sistem: simpati~en i parasimpati~en nerven sistem, intramuralen nerven sistem. Izu~uvaj}i 

gi setilni organi, koà i ko`ni tvorevini studentite }e se zdobijat so znaewa za so 

anatomija na okoto, uvoto( nadvore{no, sredno i vnatre{no uvo) so koà( generalno i 

komparativno) ko`ni `lezdi, nokti, kanxi, kopita i papci i rogovi. Anatomijata na egzoti~ni 

ìvotni }e }e im ovozmoì na studentite da ja zapoznaat generalno anatomijata na riba, 

zelena iguana, glu{ec, zmija, èlka, lasica, koko{ki, noj, gulabi i na ptici peja~i. 

Prakti~nata nastava od predmetot Anatomija na ìvotnite ima za cel da gi zapoznae 

studentite so op{tite opisni termini koi se koristat vo anatomijata, za ramninite na teloto, 

za opisot na dvièwata na zglobovite i muskulite. So prakti~nata disekcija na kadaveri na 

studentite }e im ovozmoì da se zapoznaat so topografskata anatomija na predniot 

ekstremitet, zadniot ekstermitet i topografskata anatomija na rbeten stolb, so anatomijata 

na yidot na gradniot ko{ i yidot na abdominalnata praznina, prakti~no izu~uvaj}i gi koskite, 

pravej}i disekcija na muskulite, zglobovite i ligamentite, kako i disekcija na krvnite 

sadovi i nervi.Preku prakti~nata disekcija da gi zapoznae studentite so topgrafska 

anatomija na glava i vrat preku prakti~no izu~uvawe na koski, zglobovi i ligamenti na glava 

na vrat (generalno i komparativno), krvni sadovi i limfni jazli na glava i vrat, nosna 

praznina i paranazalni sinusi, usna praznina i plunkovni `lezdi,grklan, di{nik, goltka, 

hranoprovod. Izu~uvaj}i ja topografskata antomija na graden ko{ i abdominalana praznina 

studentite prakti~no }e se zapoznaaat so organite, nervite, krvite sadovi i limfnite jazli 

vo gradnata praznina i abdominalna praznina.Isto taka preku prakti~na disekcija da gi 

zapoznae studentite so topografska anatomija na karli~na praznina i toa so organi, nervi, 

krvi sadovi i limfni jazli vo karli~nata praznina, topografska anatomija na ma{ki 

reproduktivni organi, topografska anatomija na ènski reproduktivni organi. Studentite 

prakti~no }e bidat zapoznaeni so anatomijata na mozo~nite obvivki, anatomija i 

vaskularizacija na mozok i 'rbetniot mozok, kranijalni nervi i ganglii so o~no jabolko, 

orbitalni fascii, muskuli na o~noto jabolko, o~ni kapaci i kowuktiva, solzen aparat, 

vaskularizacija i inrevacija na okoto.

TEORETSKA NASTAVA 

Reden broj Nastavna edinica 

~asovi/ne 

deli 

1(1-4) OSNOVNI FAKTI I KONCEPTI 

NA ANATOMIJATA 1 

2(5-8) OSNOVNI FAKTI I KONCEPTI 


Sodrìna na nastavna edinica 

Nastavna programa: Celi 

Predavawa: Obemot i poleto na antomijata, pozicijata na 

doma{nite vidovi vo zoolo{kiot sistem, podelba na 

ìvotinskoto telo na organski sistemi, opisni termini, 

oblasti na teloto. 

Organizacija i klasifikacija na koskite, periost i koskena 

srcevina. Spoevi pome|u koskite(zglobovi): sinartrozi, 

diartrozi, Organizacija i klasifikacija na muskulite, 

muskulni obvivki, tetivi, tetivni obvivki i sinovijalni 

burzi. Periferni krvni sadovi i limfni sadovi, 

periferni nervi. Metodi na vizuelno-dijagnosti~kata 

anatomija 

Nastaven materijal za modul 1: Video prezentacija: Funkcionalna anatomija na koski 15.27 min i zglobovi 

9.15 min. Slajd prezentacija za telesni ramnini (7 slajda), CLIVE Kompjuterska interaktivana programa: Pod 

koàta na kow - voved vo delovi od anatomijata na kow. Studentite }e rabotat samostojno so prethodna 

prezentacija na predavawa i ve`bi Rabota so sveì , fiksirani i plastinirani preparati 

3( 9-12) LOKOMOTOREN APARAT 1 

(preden ekstremitet- 1) 


(preden ekstremitet 2 ) 


(preden ekstremitet 3) 


Predavawa: Anatomija na preden ekstremitet: koski na 

preden ekstermitet (komparativno) Topografska anatomija 

na graden region( muskuli i muskulni obvivki (origo, 

insercio, funkcija, topografija), inervacija, 

vaskularizacija, limfni jazli). 

Topografska anatomija na rameniot zglob( muskuli i 

muskulni obvivki (origo, insercio, funkcija, topografija), 

inervacija, vaskularizacija, limfni jazli). Topografska 

anatomija na region lakoten zglob( muskuli i muskulni 

obvivki (origo, insercio, funkcija, topografija), 

inervacija, vaskularizacija, limfni jazli). 

Autopodium kaj kow i govedo, {epa kaj ku~e zglobovi i 

ligamenti na preden ekstremitet, Biomehanika na 

dvièwe, Klini~ka anatomija na preden ekstremitet, 

Vizuelno-dijagnosti~ka anatomija na preden ekstremitet. 

Periferen nerven sistem na ekstremiteti: klini~ki 

aspekti i topografija na nervi na preden ekstremitet 

Nastaven materijal: za modul 2Slajd perezentacii:- Funkcionalna anatomija na muskulaturata na predniot 

eklstremitet(35 slajda) Zglobovi na preden ekstremitet 1 (ramen zglob i lakoten zglob) (23 slajda), 

Zglobovi na preden ekstremitet 2 (karpalen zglob i zglobovi na prsti) (37 slajda), Inervacija na preden 

ekstremitet (20 slajda), Zglobovi na preden ekstremitet 3 (prsti) (25 slajda) 

Palpacija na koskeni ispaknatini na zaden ekstremiet kaj ìvo ìvotno. Prezentacii za disekcija: (30 

slajda) 

Video prezentacija: Povrzuvawe na preden ekstremitet 8.45min. Inervacija na noga 12.12min . 

CLIVE Kompjuterska interaktivana programa(kvizovi): Anatomija na preden ekstremitet kaj ku~e: preden 

ektremitet: region na ramo, region nadlaktica, region podlaktica, region {epa , inervacija. Preden 

ekstremitet kaj ku~e(kompletna anatomija) Preden ekstremitet na kow 1: Preden ekstremitet na kow 2 , 

Preden ekstremitet na kow 3 Topografija na ekstremitet kaj kow , Preden ekstremitet na govedo Preden 

ekstremitet kaj ku~e 1 (rentgen anatomija), Preden ekstremitet kaj ma~ka (rentgen anatomija) 

Rabota so sveì , fiksirani i plastinirani preparati 

6( 21-24) LOKOMOTOREN APARAT 

(zaden ekstremitet) 

1 



2 



3 


Predavawa: Anatomija na zaden ekstremitet: koski na 

zaden ekstremitet(komparativno) Topografska anatomija na 

region na kolk( muskuli i muskulni obvivki(origo, insercio, 

funkcija, topografija), inervacija, vaskularizacija, 

limfni jazli), 


Predavawa: Topografska anatomija na region na but( 

muskuli i muskulni obvivki (origo, insercio, funkcija, 

topografija), inervacija, vaskularizacija, limfni jazli) 

Topografska anatomija na kolenov i podkolenov region 

(muskuli i muskulni obvivki (origo, insercio, funkcija, 

topografija), inervacija, vaskularizacija, limfni jazli 

Zglobovi i ligamenti na zaden ekstremitet. Biomehanika na 

dvièwe Klini~ka anatomija na zaden ekstremitet

Vizuelno-dijagnosti~ka anatomija na zaden ekstremitet 

Klini~ki aspekti i topografija na nervi na zaden 

ekstremitet 

Nastaven materijal za modul 3: Video prezentacija: Povrzuvawe na zaden ekstremiet 5.49 min, Dvièwe 

na kow 29.26 min 

Slajd perezentacii:- Zglobovi na zaden ekstremitet 1 (kolk i koleno) 27 slajda Aparat za stoewe i 

inervacija na zaden ekstremitet 30 slajda Zglobovi na zaden ekstremitet 2 (tarzalen zglob) 29 slajda, 

Prezentacii za disekcija: (30 slajda) 

Anatomija na ìvo ìvotno: Palpacija na koskeni ispaknateni na zaden ekstremiet 

CLIVE Kompjuterska interaktivana programa(kvizovi) Anatomija na zaden ekstremitet kaj ku~e:region na 

karlica ,region na but, region na koleno ,region na podkoleno i sko~en zglob ,inervacija . Zaden ekstremitet 

kaj govedo 1 Zaden ekstremitet kaj govedo 2 Koski na zaden ekstremitet(ku~e,kow, govedo) Zglobovi: Zaden 

ekstremitet kaj ku~e 2 (roentgen anatomija) Satpalo kaj kow ,Zaden ekstremitet kaj ma~ka (rentgen 

anatomija)Rabota so sveì , fiksirani i plastinirani preparati 


aksijalen skelet 1 


anatomija na yidot na gradniot 

ko{ 2 


(anatomija na yidot na 

abdominalnata praznina) 3 


Predavawa: Anatomija na rbeten stolb: koski, muskuli i 

zglobovi na rbeten stolb(origo, insercio, funkcija, 

topografija, inervacija, vaskularizacija, limfni jazli) 

Klini~ka anatomija na rbeten stolb Vizuelnodijagnosti~ka 

anatomija na rbeten stolb 


Predavawa:Anatomija na graden ko{: koski, muskuli, 

zglobovi na torakalen yid (origo, insercio, funkcija, 


Anatomija na abdominalen yid: muskuli na abdominalen 

yid(origo, insercio, funkcija, topografija, inervacija, 

vaskularizacija, limfni jazli) 

Nastaven materijal za modul 4 Video prezentacija: Torakalen i abdominalen yid kaj krava 14.48 min. 

Prezentacija so disekcija (30 slajda) 

Rabota so sveì , fiksirani i plastinirani preparati. 

12( 45-48) TOPOGRAFSKA ANATOMIJA 

NA GLAVA I VRAT 

13(49-52) TOPOGRAFSKA ANATOMIJA 


14 (53- 56) TOPOGRAFSKA ANATOMIJA 



Predavawa: Koski na glava(origo, insercio, funkcija, 


Muskuli na glava i muskuli vrat origo, insercio, funkcija, 


(origo, insercio, funkcija, topografija, inervacija, 

vaskularizacija, limfni jazli) 


Nadvore{en nos, nosna praznina, paranazalni sinusi, 

nazofariks, grklan, di{nik(vaskularizacija, inervacija i 

limfni jazli),usna praznina,zabi, jazik, plunkovni `lezdi, 

aparat za xvakawe, goltka, hranoprovod( vaskularizacija i 

inervacija i limfni jazli 


Predavawa:Klini~ka anatomija na glava, vizuelnodijagnosti~ka 

anatomija na glava. Grklan, 

di{nik(topografija, vaskuklarizacija, inervacija) goltka, 

hranoprovod (topografija, vaskularizacija, inervacija 

Nastaven materijal: za modul 5 Video prezentacija Glava od govedo 21.30 min. Vrat od govedo 9.52 min. 

Vrat od kow7.40 min. 

Slajd perezentacii Usna praznina (23 slajda) Nosna praznina (18 slajda) Forma na glava i zabalo (34 slajda) 

Prezentacii za disekcija 30 slajda 

CLIVE Kompjuterska interaktivana programa (kvizovi) Klini~ka anatomija na nosna praznina , 

Topografska anatomija na ku~e: glava (povr{insjka disekcija), glava (dlaboka disekcija), glava (sagitalni i 

transverzalni sekcii), vrat. 


15 (57- 60) PREDISPITNA KOLOKVIUMSKA NEDELA 

16 (61 - 64) TOPOGRAFSKA ANATOMIJA 

NA GRADEN KO[ 1 

17 (65-68) TOPOGRAFSKA ANATOMIJA 



Predavawa: Topografija na gradna praznina klini~ka 

anatomija na graden ko{ pleura i medijastinum anatomija na 

belite drobovi , pregled na sprovodnite vozdu{nite 

pati{ta vklu~uva}i ja traheata, glavnite bronhi 

intrapulmonarnite bronhi i bronhiolite 


Predavawa Opis na anatomskite strukturi na 

komparativnata trahea. Belodrobni ligamenti, hilusot na 

belite drobovi i korenot na belite drobov Opi{i gi 

razlikite kaj belite drobovi kaj razli~nite vidovi



ìvotni Anatomija na beli drobovi,(vaskularizacija, 

inervacija i limfni jazli) Vizuelno-dijagnosti~ka 

anatomija na graden ko{, 


Predavawa Srce: Anatomska gradba i fukcionalna 

anatomija na srceto leva i desna predkomora, leva i desna 

komora, aurikla na predkomorata, zalistocite na srceto i 

skeletotopija pericardium, epicardium miocardium i 

endocardium aorta i truncus pulmonalis, leva i desna 

koronarna arteija venozen krvotok, od srceto i drenirawe 

na golemite veni, sistemski krvotok i pulmonaren mal 

krvotok inervacija na srceto nodus subsinusus, purkinievi 

vlakna Aorta thoracica radiografija i kardiografija na 

srce (, sprovoden sistem na srceto), perikard, krvni sadovi, 

arterio-venozni anastomozi 

Nastaven materijal: za modul 6 Video prezentacija 1.Graden ko{ kow 10.03 min. 2.Graden ko{ kow 17.52 

min.3. Graden ko{ govedo 20.44 min. 2.Graden ko{ govedo 8.25 min. 3.Graden ko{ kow 13.25 min.3.Graden ko{ 

govedo (srce) 15..01 min. 

Slajd perezentacii Prezentacija za disekcija na graden ko{ (30 slajda) 

CLIVE Kompjuterska interaktivana programa(kvizovi) 


NA ABDOMEN 1 

20( 77- 80) TOPOGRAFSKA ANATOMIJA 

NA ABDOMEN 2 


NA ABDOMEN 3 


Predavawa: Abdomen (generalno i komparativno): telesni 

praznini, serozni membrani, anatomija na prost 

èludnik(vaskularizacija, inervacija limfni jazli) Gradba 

i struktura na ednostaven èludnik kaj ku~e, skeletotopija, 

cardia fundus, telo , pilorus kapacitet, golemata i 

malata krivina na èludnikot parietalna i visceralna 

povr{ina. Vnatre{na gradba ne`lezden kratok 

proventrikulus, `lezden region na kardijalni `lezdi, 

vistinski `lezdi na èludnikot svetli ( fundus i korpus) 

i temni ( korpus i pilorus) regii, pilorusni `lezdi kaj 

pilorusot. pilorusni duodenalni sfinkteri. 


Predavawa Komparativna nadvore{na i vnatre{na gradba 

na ednostaven èludnik kaj ma~ka, sviwa i kow. Fundusen 

divertikulum kaj sviwa. Saccus cecus i margo plicatus kaj 

kow. Anatomija na sloèn èludnik (vaskularizacija, 

inervacija limfni jazli) burag, capura omasus abomasums, 

skeletotopija na predèludcite `lebot na hranoprovodot 

anatomija na tanki i debeli creva, 


Predavawa Komparativna makroskopska anatomija 

duadenum, jejunum, i illeum mezenterium, Komparativna 

anatomija na debelite creva, Komparativna anatomija na 

colon, caecum, anus. komparativni razliki kaj doma{nite 

ìvotni. (vaskularizacija, inervacija limfni jazli) 

,anatomija i topografija na akcesorni `lezdi na 

digestivniot sistem ( crn drob, pankreas) (vaskularizacija, 

inervacija limfni jazli) Klini~ka anatomija na abdomen 

Vizuelno-dijagnosti~ka anatomija na abdomen. 

Nastaven materijal za modul 7Video prezentacija Abdomen kow 3 (topografija na abdominalni organi)8.51 

min. Abdomen kow 11.48 min. Abdomen govedo 16.10 min Abdomen govedo 8.13 min Abdomen kow (slepo crevo 

i kolon) 16.53 min. Abdomen govedo 19.21 min. Abdomen kow ( abdominalni oragani) 14.43 min 

Slajd perezentacii Prezentacija za disekcija na abdominalna praznina(30 slajda) CLIVE Kompjuterska 

interaktivana programa(kvizovi): Abdomen na ku~e - kviz Rabota so sveì , fiksirani i plastinirani 

preparati 


NA KARLICA 1 


Predavawa Bubrezi Opis na urogenitalnite organi i 

topografijata na bubrezite fiksiraweto na bubrezite i 

nivniot soodnos so sosednite organi struktura na 

unipiramidalen bubreg, modificiran unipiramidalen i 

multipiramidalen bubreg vaskularizacijata niz bubregot 

komparativnata anatomija na bubrezite na razli~ni vidovi 

ma~ka, ku~e ovca, kow, sviwa i govedo. bubre`nata karlica, 

calices maiores, minores sobiren sistem na kanali , 

nefron glomerul funkcionalna edinica na 

bubregotbubre`na karlica i ureter, mo~en meur i uretra, 

(vaskularizacija, inervacija i limfni jazli)


NA KARLICA 2 


NA KARLICA 3 


Anatomija na ma{ki reproduktiven sistem: semenici, 

akcesorni polovi `ledi, penis i prepucium, muskuli na 

ma{kiot reproduktiven sistem. (vaskularizacija, 

inervacija i limfni jazli) Klini~ka anatomija na ma{ki 

polovi organi Vizuelno-dijagnosti~ka anatomija na ma{ki 

polovi organi Anatomska gradba na testis, epididimidis 

testis i ductus deferences, ligamenti na opa{ot na 

epididimidisot, lig proprium testis, spu{tawe na 

testisite. Razliki vo polo`bata na testisite kaj razli~ni 

vidovi ìvotni. Anatomska gradba na skrotumot funiculus 

spermaticus, pomo{ni polovi `lezdi Gradba na penis kaj 

ku~e, ma~ka, ko`, bik, nerast. Sporedba na fibroelasti~en 

i muskulokavernozen tip na penis., prepucium, mehanizam na 

erekcija. 


Anatomija na ènski reproduktiven sistem: jajnici, 

jajcevodi, matka, vagina, predvorje na vagina i sramnica; 

(vaskularizacija, inervacija i limfni jazli) placenta 

mle~ni `lezdi. Klini~ka anatomija na ènski polovi 

organi Vizuelno-dijagnosti~ka anatomija na ènski polovi 

organi Terminalni granki n aorta abdominalis, vime 

Nastaven material za modul 8: 

Video prezentacija Karlica ku~e 22.25 min. Karlica kow (ma{ki) 23.32 min.Karlica govedo (ma{ki)18.38 

min. Urinaren sistem ku~e 18.24 min. Karlica ku~e 1 20.18 min. Karlica kow (ènski)23.36 min. Karlica 

govedo (ènski) 19.16 min Vime govedo 7.30 CLIVE Kompjuterska interaktivana programa(kvizovi): 

Anatomija na mokra~en sistem Anatomija na bubrezi: ku~e i ma~ka Anatomija na bubrezi: ovca, kow Anatomija 

na bubrezi: sviwa, govedo Vakularna anatomija na bubrezi Vaskularizacija na bubrezi kaj ku~e i kow 

Vaskularizacija na bubrezi kaj sviwa i govedo Komparativna anatomija na mokra~ni meuriRabota so sveì , 

fiksirani i plastinirani preparati 

25(97-100) ORGANIZACIJA NA 

CENTRALEN NERVEN SISTEM 

26 (101-104) ORGANIZACIJA NA 





Predavawa: êrepna praznina, mozo~ni obvivki, anatomija 

i vaskularizacija na mozok i 'rbetniot mozok, nervi na 

glava cerebrospinalni nervi i ganglii, visceralen nerven 

sistem: simpati~en i parasimpati~en nerven sistem, 

intramuralen nerven sistem. Sreden mozok ,Preden mozok, 

Diencefalon, Telencefalon 


Predavawa Jadra na kranijalnite nervi, Kranijalni 

nerviOlfaktoren nerv Opti~en nerv Okulomotoren nerv 

Trohlearen nerv Trigeminalen nerv Abducens Facijalen 

nerv Vestibulokohlearen nerv Glosofaringialen nerv 

Vaugs Akcesoren nerv Hipoglosealen nerv a 


Predavawa Spinalni nervi Dorzalni granki Ventralni 

granki, Vratni ventralni granki, Brahialen plete` 

,Torakalni ventralni granki Lumbalni ventralni garnki 

Lumbosacralen plete` Sakralni i kaudalni ventralni 

granki Periferen avtonomen nerven sstem, Parsimpati~en 

sistem Simpati~en sistem medulla spinalis, Hipotalamus, 

Hipofiza 

Nastaven material za modul 9: CLIVE Kompjuterska interaktivana programa: Voved vo 

mozok - ednostavna antomija na mozok, Istraùvawe na mozok -anatomija - funkcija na mozokot 

CLIVE Kompjuterska interaktivana programa(kvizovi): Anatomija i fiziologija na mozok 

Slajd perezentacii Prezentacii za disekcija na mozok (30 slajda) 


28 (109112) SETILNI ORGANI, KO@A I 

KO@NI TVOREVINI 1 

29 (113-116) SETILNI ORGANI, KO@A I 



Predavawa: Anatomija na oko: o~no jabolko, orbitalni 

fascii, muskuli na o~noto jabolko, o~ni kapaci i 

kowuktiva, solzen aparat, vaskularizacija i inrevacija na 

okoto. 

Anatomija na uvo: nadvore{no, sredno i vnatre{no uvo, 

vestibulokohlearen nerv, muskuli na uvoto 


Predavawa 

Koà( generalno i komparativno): koà, ko`ni `lezdi, 

(vaskularizacija i inervacija). nokti, kanxi, kopita i papci

i rogovi. Klini~ka anatomija na nokti, kanxi, kopita i 

papci i rogovi Vizuelno-dijagnosti~ka anatomija na nokti, 

kanxi, kopita i papci i rogovi 

Nastaven materijal za modul 10: Slajd perezentacii Anatomija na oko( 46 slajda) Anatomija na uvo (14 

slajda) 

CLIVE Kompjuterska interaktivana programa: Normalna ku~e{ka retina - ispituvawe na okoto so direkna 

i indirekna oftalmoskopija 

Rabota so sveì i fiksirani preparati 


Video prezentacija: Kopito 12.15 

Slajd perezentacii: Prezentacii (30slajda) 


30 PREDISPITNA KOLOKVIUMSKA NEDELA 

PRAKTI^NA NASTAVA 

Nastavna edinica i sodrìna na nastavna edinica 

Reden 

broj na 

~asovi 

1 (1-5) OSNOVNI FAKTI I KONCEPTI 


2 (6-10) OSNOVNI FAKTI I KONCEPTI 


Ve`bi: 

Opisni termini: 

dorzalno,ventralno,kranialno,kaudalno,rostralno, 

palmarno,plantarno,medialno,lateralno,proksimalno,dist 

alno, 

superficialno,aksialno,abaksialno,eksternalno,internal 

no. 

Ramnini na teloto: medijalna ,sagitalna,transverzalna 

ramnina. Sekcii: longitudinalna sekcija, transverzalna 

sekcija. 

Ve`bi: 

Koski op{ti termini: condil, epicondil, foramen, fisura, 

krista, fossa, fovea, sulcus, caput, collum, processus, 

tuberculum.Opis na dvièwata nza zglobovite- fleksija 

ekstenzija rotacija( supinacija pronacija) abdukcija, 

adukcija i circumdukcija, 

Demonstracija: Zapoznavawe gi svoite koski e neophodno za 

razbirawe na ortopedijata i dava osnova za razbirawe na 

teloto kaj ìvotnite. Vo sekoj slu~aj koskite se ramka na 

anatomijata. 

Nastaven materijal: Video prezentacija: Funkcionalna anatomija na koski 15.27 min i zglobovi 9.15 min. 

Slajd prezentacija za telesni ramnini (7 slajda), CLIVE Kompjuterska interaktivana programa: Pod koàta 

na kow - voved vo delovi od anatomijata na kow. Studentite }e rabotat samostojno so prethodna 

prezentacija na predavawa i ve`bi Rabota so sveì , fiksirani i plastinirani preparati 

3 (11-15) 

LOKOMOTOREN APARAT 

(preden ekstremitet) 

1 

4(16-20) LOKOMOTOREN APARAT 


2 

5 (21-25) LOKOMOTOREN APARAT 


3 

Ve`bi: 

Topografska anatomija na graden region: koski, muskuli i 


inervacija, vaskularizacija, limfni jazli, zglobovi i 

ligamenti. 

Topografska anatomija na region na rameniot zglob i na 

lakoten zglob: koski, muskuli i muskulni obvivki (origo, 

insercio, funkcija, topografija), inervacija, 

vaskularizacija, limfni jazli, zglobovi i ligamenti. 

Topografska anatomija na autopodium: koski, muskuli i 



ligamenti. 

Nastaven materijal: Slajd perezentacii:- Funkcionalna anatomija na muskulaturata na predniot 

eklstremitet(35 slajda) Zglobovi na preden ekstremitet 1 (ramen zglob i lakoten zglob) (23 slajda), 

Zglobovi na preden ekstremitet 2 (karpalen zglob i zglobovi na prsti) (37 slajda), Inervacija na preden 

ekstremitet (20 slajda), Zglobovi na preden ekstremitet 3 (prsti) (25 slajda) 

Palpacija na koskeni ispaknatini na zaden ekstremiet kaj ìvo ìvotno. Prezentacii za disekcija: (30 

slajda) 


CLIVE Kompjuterska interaktivana programa(kvizovi): Anatomija na preden ekstremitet kaj ku~e: preden 

ektremitet: region na ramo, region nadlaktica, region podlaktica, region {epa , inervacija. Preden 




Rabota so sveì , fiksirani i plastinirani preparati

6(26-30) LOKOMOTOREN APARAT 

(zaden ekstremitet) 1 





Topografska anatomija na region na kolk: koski, muskuli i 



ligamenti. 

Topografska anatomija na region na but: koski, muskuli i 



ligamenti. 

Topografska anatomija na kolenov i podkolenov region: 

koski, muskuli i muskulni obvivki (origo, insercio, 


limfni jazli, zglobovi i ligamenti. 

Nastaven materijal: Video prezentacija: Povrzuvawe na zaden ekstremiet 5.49 min, Dvièwe na kow 

29.26 min 

Slajd perezentacii:- Zglobovi na zaden ekstremitet 1 (kolk i koleno) 27 slajda Aparat za stoewe i 

inervacija na zaden ekstremitet 30 slajda Zglobovi na zaden ekstremitet 2 (tarzalen zglob) 29 slajda, 

Prezentacii za disekcija: (30 slajda) 

Anatomija na ìvo ìvotno: Palpacija na koskeni ispaknateni na zaden ekstremiet 

CLIVE Kompjuterska interaktivana programa(kvizovi) Anatomija na zaden ekstremitet kaj ku~e:region 

na karlica ,region na but, region na koleno ,region na podkoleno i sko~en zglob ,inervacija . Zaden 

ekstremitet kaj govedo 1 Zaden ekstremitet kaj govedo 2 Koski na zaden ekstremitet(ku~e,kow, govedo) 

Zglobovi: Zaden ekstremitet kaj ku~e 2 (roentgen anatomija) Satpalo kaj kow ,Zaden ekstremitet kaj ma~ka 

(rentgen anatomija)Rabota so sveì , fiksirani i plastinirani preparati 


(aksijalen skelet) 

10 (46-50) 

LOKOMOTOREN APARAT 

(anatomija na yidot na gradniot 

ko{) 


(yidot na abdominalnata 

praznina) 

Ve`bi: Topografska anatomija na rbeten stolb: koski na 

rbeten stolb muskuli i muskulni obvivki na rbeten 

stolb(origo, insercio, funkcija, topografija), inervacija, 

vaskularizacija, limfni jazli, zglobovi i ligamenti. 

Topografska anatomija na graden ko{: koski na graden ko{ 

muskuli i muskulni obvivki na graden ko{(origo, insercio, 



Topografska anatomija na abdominalen yid: muskuli i 

muskulni obvivki na abdominalen yid(origo, insercio, 



Nastaven materijal: Video prezentacija: Torakalen i abdominalen yid kaj krava 14.48 min. Prezentacija 

so disekcija (30 slajda) Rabota so sveì , fiksirani i plastinirani preparati. 







Topgrafska anatomija na glava: koski, zglobovi i ligamenti 

na glava (generalno i komparativno), muskuli za xvakawe, 

muskuli na liceto,( origo, inserco, funkcija, topografija) 

inervacija, vaskularizacija i limfni jazli na glava. 

Nosna praznina i paranazalni sinusi, usna praznina i 

plunkovni `lezdi. grklan, goltka. 

Topografska anatomija na vrat muskuli i muskulni obvivki 

na vrat (origo, inserco, funkcija, topografija) inervacija, 

vaskularizacija i limfni jazli), Krvni sadovi na vrat 

nervi na vrat, di{nik(topografija, vaskuklarizacija, 

inervacija), hranoprovod(topografija, vaskularizacija, 

inervacija) 

Nastaven materijal: Video prezentacija Glava od govedo 21.30 min. Vrat od govedo 9.52 min. Vrat od 

kow7.40 min. 

Slajd perezentacii Usna praznina (23 slajda) Nosna praznina (18 slajda) Forma na glava i zabalo (34 slajda) 

Prezentacii za disekcija 30 slajda 

CLIVE Kompjuterska interaktivana programa(kvizovi) Klini~ka anatomija na nosna praznina , 

Topografska anatomija na ku~e: glava (povr{insjka disekcija), glava (dlaboka disekcija), glava (sagitalni i 

transverzalni sekcii), vrat. 


15(70-75) PREDISPITNA KOLOKVIUMSKA NEDELA 







Topografija na gradna praznina: pleura i medijastinum. 

Anatomija na belite drobovi. Komparativni osobenosti kaj 

belite drobovi kaj razli~nite vidovi ìvotni. 

Srce: Anatomska gradba i fukcionalna anatomija na srce, 

leva i desna predkomora, leva i desna komora, aurikla na 

predkomorata, zalistocite na srceto i skeletotopija 

pericardium, epicardium miocardium i endocardium aorta 

i truncus pulmonalis.

Nastaven materijal: Video prezentacija 1.Graden ko{ kow 10.03 min. 2.Graden ko{ kow 17.52 min.3. Graden 

ko{ govedo 20.44 min. 2.Graden ko{ govedo 8.25 min. 3.Graden ko{ kow 13.25 min.3.Graden ko{ govedo 

(srce) 15..01 min. 




NA ABDOMEN 

Abdominlna praznini, serozni membrani, peritoneum. 


NA ABDOMEN 


NA ABDOMEN 

Anatomija na prosti i sloèni ednokomorni èludci. 

Anatomija na sloèni pove}ekomorni èludci. 

Komparativna makroskopska anatomija na creva: duadenum, 

jejunum, i illeum mezenterium, 

Komparativna anatomija na debelite creva: colon, caecum, 

anus. komparativni razliki kaj doma{nite ìvotni 

Anatomija i topografija crn drob, pankreas i slezena. 

Nastaven materijal: 

Video prezentacija Abdomen kow 3 (topografija na abdominalni organi)8.51 min. Abdomen kow 11.48 min. 

Abdomen govedo 16.10 min Abdomen govedo 8.13 min Abdomen kow (slepo crevo i kolon) 16.53 min. Abdomen 

govedo 19.21 min. Abdomen kow ( abdominalni oragani) 14.43 min 

Slajd perezentacii Prezentacija za disekcija na abdominalna praznina(30 slajda) CLIVE Kompjuterska 

interaktivana programa(kvizovi): Abdomen na ku~e - kviz Rabota so sveì , fiksirani i plastinirani 

preparati 


NA KARLICA 1 


NA KARLICA 2 


NA KARLICA 3 

Topografska anatomija na karli~na praznina: 

Anatomija i topografija na bubrezite. Unipiramidalen 

bubreg, modificiran unipiramidalen i multipiramidalen 

bubreg, komparativnata anatomija na bubrezite na razli~ni 

vidovi ma~ka, ku~e ovca, kow, sviwa i govedo. Ureter, 

mo~en meur i uretra 

Anatomija na ma{ki reproduktiven sistem: skrotum, funiculus 

spermaticus, semenici, akcesorni polovi `ledi, penis i 

prepucium, muskuli na ma{kiot reproduktiven 

sistem.Komparativna antomija na penis kaj ku~e, ma~ka, kow, 

bik, nerast. 

Anatomija na ènski reproduktiven sistem: jajnici, 

jajcevodi, matka, vagina, predvorje na vagina i sramnica; 

Vime 

Nastaven materijal: Video prezentacija Karlica ku~e 22.25 min. Karlica kow (ma{ki) 23.32 min.Karlica 

govedo (ma{ki)18.38 min. Urinaren sistem ku~e 18.24 min. Karlica ku~e 1 20.18 min. Karlica kow 

(ènski)23.36 min. Karlica govedo (ènski) 19.16 min Vime govedo 7.30 CLIVE Kompjuterska 

interaktivana programa(kvizovi): Anatomija na mokra~en sistem Anatomija na bubrezi: ku~e i ma~ka 

Anatomija na bubrezi: ovca, kow Anatomija na bubrezi: sviwa, govedo Vakularna anatomija na bubrezi 

Vaskularizacija na bubrezi kaj ku~e i kow Vaskularizacija na bubrezi kaj sviwa i govedo Komparativna 

anatomija na mokra~ni meuriRabota so sveì , fiksirani i plastinirani preparati 

25(121-125) 

ORGANIZACIJA NA 

CENTRALEN NERVEN 

SISTEM 1 

êrepna praznina, mozo~ni obvivki, 

Kompjuterska prezentacija na organizacija na medulla 

spinalis CNS (Sreden mozok ,Preden mozok, Diencefalon, 

Telencefalon) 



SISTEM 2 



SISTEM 3 

Jadra na kranijalnite nervi, Kranijalni nervi Olfaktoren 

nerv Opti~en nerv Okulomotoren nerv Trohlearen nerv 

Trigeminalen nerv Abducens Facijalen nerv 

Spinalni nervi: Vratni ventralni granki, Brahialen 

plete` ,Torakalni ventralni granki Lumbalni ventralni 

garnki Lumbosacralen plete` Sakralni i kaudalni 

ventralni granki 

Nastaven materijal: CLIVE Kompjuterska interaktivana programa: Voved vo mozok - ednostavna antomija 

na mozok, Istraùvawe na mozok -anatomija - funkcija na mozokot 

CLIVE Kompjuterska interaktivana programa(kvizovi): Anatomija i fiziologija na mozok 

Slajd perezentacii Prezentacii za disekcija na mozok (30 slajda) 






O~no jabolko, orbitalni fascii, muskuli na o~noto jabolko, 

o~ni kapaci i kowuktiva, solzen aparat, vaskularizacija i 

inrevacija na okoto. 

Koà, ko`ni `lezdi, nokti, kanxi, kopita i papci i rogovi.

Nastaven materijal: Slajd perezentacii Anatomija na oko( 46 slajda) Anatomija na uvo (14 slajda) 

CLIVE Kompjuterska interaktivana programa: Normalna ku~e{ka retina - ispituvawe na okoto so 

direkna i indirekna oftalmoskopija 



Demonstracija na kopita, gradba na kopito, papci i kanxi. klini~ka anatomija na kopita, papci i kanxi 

Nastaven materijal: Video prezentacija: Kopito 12.15 

Slajd perezentacii: Prezentacii (30slajda) 


15(146-150) PREDISPITNA KOLOKVIUMSKA NEDELA 

Organizacija 

Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Proverka na 

znaewa 

Osnovni u~ebni 

pomagala 

I semestar: 

Teoretska nastava: 4 ~asa nedelno (120 ~asa) 

Prakti~na nastava: 5 ~asa nedelno (150~asa) 

II semestar: 


Prakti~na nastava: 5 ~asa nedelno (150~asa) 

Teoretska nastava: interaktivna (predavawa vo golema grupa so diskusija i angaìrawe na 

studentite) 

Prakti~na nastava: ve`bi i drugi oblici na rabota vo pomali grupi 

Seminarska rabota: u~ewe so koristewe stru~na literatura i internet, izgotvuvawe 

seminarski trud (esej/poster); prezentacija i diskusija za seminarskata rabota, 

]e se realizira preku prestoj vo disekciona sala i obrabotka na natomski modeli. 

Studentot e zadolèn aktivno da gi sledi site predvideni aktivnosti so koi{to osvojuva 

bodovi kako del od zavr{noto ocenuvawe. 

Boduvawe na aktivnostite na studentot: 

Vid na aktivnost 

Bodovi 

minimum maksimum 

Prisustvo na teoretska 12 15 

nastava 

Prisustvo i aktivnost 12 15 

(znaewe) na ve`bite 

Seminarska rabota 6 10 

Kontinuirani proverki 30 60 

Zavr{en ispit 

ima* 

Vkupno: 60 100 

* Uslov za dobivawe na potpis od predmetniot nastavnik na krajot na semestarot pokraj 

prisustvoto na teoretskata i prakti~nata nastava e i sovladani kontinuirani proverki na 

znaeweto vo tekot na semestarot so minimum 25% osvoeni bodovi po proverka. 

* Zavr{en e predviden. Studentot koj ne pokaàl uspeh na edna od kontinuiranite proverki 

Kontinuirana proverka na znaeweto (posle sekoj zavr{en modul): pismeno 

Zavr{en ispit: e predviden 

Kriteriumi za formirawe na zavr{na ocenka: 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. L Konig H.E., Liebich H.-G. Veterinary anatomy of domestic animals. Schattauer(Stuttgart - 

new York) textbook and Colour Atlas, 2004 

2. Sisson S., The anatomy of domestic animals. W.B. Saunders Company. Philadelphia and 

London, 1941 

3. Dyce K.M., Sack W.O., Wensing C.J.G. Textbook of veterinary naatomy. W.B. Saunders 

Company. Philadelphia- London-Toronto-Sydmey_Montreal-Tokyou.1996 

4. Simi~ V., Jankovi~ @. Anatomija doma~ih ìvotiwa sisara - Splanchnologia. 

Veterinarski fakultet-Beograd,1997 

5. Evans E., de Lahunta A. Guide to the dissection of dog. W.B Saunders Company 

Philadelphia-London-Toronto. 1971 

6. Evans E., Christensen G. Anatomy of the dog. W.B Saunders Company Philadelphia-London- 

Toronto. 1979 

7. Nomina Anatomica Vetreinaria. Internationa committee on veterinary Gross anatomical 

Nomenclature, Gent, Belgium,1992 

8. Petkov K. Anatomija na doma{nite ìvotni. Skopje 1993

Predmet BIOLOGIJA NA KLETKA 5.0 кредитни поени 

[ifra FVM112 


godina 

Semestar Prvi (I) 

Vkupno 60 (30+30) 

~asovi 


predmet 

Preduslovi - 

Avtor na Prof. d-r Velimir Stojkovski 

programata 

Izveduva Prof. d-r Velimir Stojkovski 

Celi i 

zada~i na 

nastavnata 

programa 

Teoretska nastava. Celta na izu~uvaweto na Biologijata na kelta e studentite da se 

zapoznaat so vovedni i osnovni soznanija za osnovnata strukturna i fukncionalna edinica 

na ìviot organizam – kletkata. Studentite se zapoznavaat so subcelularnite kleto~ni 

strukturi, nivnata gradba i funkcija. Isto taka posebno e ob rabotena i strukturata i 

funkcijata na hromozomot kako voved vo genetikata. 

Site teoretski soznanija, studentite gi proveruvaat i utvrduvaat so prakti~na biohemiska 

rabota i ve`bi. 

Biologijata na kletka, kako bazi~en predmet im pomaga na studentie da steknata znaewa za 

strukturata i funkcijata na kletkata. 

Glavna zada~a na predmetot e studentite da se zapoznaat so strukturata i funkcijata na 

subcelularnite kleto~ni strukturi i nivnata me|usebna povrzanost vo funkcioniraweto na 

kletkata i ìviot organizam. 

Prakti~na nastava. Vo tekto na prakti~nata laboratoriska rabota studentite se steknuvaat 

so bazi~ni iskustva vo eksperimentalnata rabota so biolo{kite materijali. Tie se 

zapoznavaat so principite i na~inot na mikroskopirawe i analiza na materijalot. 

Studentite se obvrfzani da izrabotat po eden kratok proekt vo koj }e gi sublimiraat svoite 

znaewa od biologijata na kletka. 

Biologijata na kletka zaedno so biohemijata e bazi~en predmet koj ja dava osnovata za 

izu~uvawe na drugite predklini~ki i klini~ki predmeti kako {to se mikrobiologijata, 

imunologijata, farmakologijata, patofiziologijata i dr. 


Reden Nastavna edinica 

br. na 

~asovi 

1 Metodi vo 

kleto~nata 

biologija 

2 Evolucija na 

kletkata 

3 Organizacija na 

kletkite 

4 Hemiski sostav na 

kletkata 

5 Eukariotska 

kletka i nejzinata 

organizacija 

6-7 Kleto~na 

membrana 

8-18 Subcelularna 

kleto~na 

organizacija 

Sodrìna na nastavnata edinica 

Svetlosna mikroskopija. Kultura na kletki. Mikrohirur{ki metodi. Metodi 

na fluorescentna mikroskopija. Fiksirawe na kletki. Citofotometrija. 

Morfometrija. Imunohemiski reakcii. Radioavtografija. Molekularna 

hibridizacija. Elektronska mikroskopija. 

Abiogena faza. Biogena faza. Oparinova teorija. Kleto~na teorija. 

Svojstva na ìvata materija. Osnovni odliki na kletkata. Virusi 

(acelularni formi na ìvot). Bakteriofagi. Reprodukcija na virusite. 

Nezavisno namnoùvawe na fagite. Zavisno namnoùvawe na fagite. 

Rikecii. Prokariota. Mikoplazmi. Modrozeleni algi. Bakterii. Eukariota. 

Neorganski soedinenija vo ìvite organizmi. Organski soedinenija vo 

ìvite organizmi. 

Rastewe na kletkite. Diferencirawe na kletkite. Stareewe i umirawe na 

kletkite. Nekroza. Apoptoza. 

Organizacija na kleto~kata membrana. Lipiden dvosloj. Membranski 

proteini. Membranski jaglehidrati. Funkcija na kleto~nata membrana. 

Transport na mali molekuli niz memebranata. Membranski transportni 

proteini. Pasiven transport. Aktiven transport. Transport na 

makromolekuli i golemi ~esti~ki niz kleto~nata membrana. Membranski 

potencijal (stati~ki membranski potencijal, polarizirana membrana). 

Promeni na membranata pri nadraznuvawe. Diferencijacii na kleto~nata 

membrana (mikrovili, invaginacii). Me|ukleto~ki vrski. 

Endoplazmati~en retkulum. Ribozomi. Golxiev kompleks. Lizozomi. 

Mitohondrii. Peroksizomi. Citoskelet. Mikrofilamenti. Mikrotubuli. 

Centrioli. Trepki i kam{i~iwa. Sredi{ni mikrofilamenti. Inkluzii. 

Jadro.

19-27 Genetika Osnovni principi na nasleduvaweto (monohibridno i dihibridno 

vkrstuvawe). Genotip i fenotip. Geni. Svojstva na genite. Interakcija na 

geni (alelna interakcija, nealelna interakcija). Hromozomi na eukariotite 

(struktura, kariotip, kariogram, idiogram). Gigantski hromozomi. Politeni 

hromozomi. Чetkasti hromozomi. 

Organizacija na DNA vo hromozomite. Funkcionalna organizacija na 

hromozomite. Prenos na informacii vo kletkite. Struktura na genite kaj 

prokariota. Struktura i ekspresija na genite kaj eukariota. Regulacija na 

genskata ekspresija kaj eukariota. 

Menlivost na genetskiot materijal. Krosingover. Transformacija. 

Konjugacija. Transdukcija. 

Hromozomski mutacii (aberacii na hromozomite). Numeri~ki hromozomski 

aberacii. Strukturni hromozomski aberacii (prekini, intrahromozomski 

aberacii, interhromozomski aberacii). 

Mutacii na genite. Tipovi na mutacii. Genska osnova na mutaciite. 

Inducijarni mutacii so hemiski mutagensi. Inducirani mutacii so fizi~ki 

mutagensi. 

Nasleduvawe. Determinacija na polot i negovo nasleduvawe. Genetska 

kontrola na imunolo{kite rekaci. Imunogenetika. 

28-30 Mehanizmi na 

kleto~na delba 

Razmnoùvawe. Bezpolovo razmnoùvawe. Polovo razmnoùvawe. 

Reprodukcija na kletki. Mitoza. Amitoza. Mejoza. Regulacija na kleto~niot 

ciklus. 

PRAKTIЧNA NASTAVA 

Reden Nastavna edinica i sodrìna na nastavnata edinica 

br. na 

~asovi 

1 Voved vo mikroskopirawe 

2-3 Mikroskopirawe na prokariotski i eukariotski kletki 

4-7 Mikroskopirawe na subcelularna kleto~na organizacija 

8-11 Delba na kletka. Mitoza 

11-14 Mejoza 

15-16 Gametogeneza 

17-20 Struktura na molekulot na DNA 

21-26 Metodi vo citogenetikata i analiza na kariotip 

27-30 Osnovni principi na nasleduvaweto 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastavata 

Teoretska nastava: 2 ~asa/nedelno (30 ~asa) 

Prakti~na nastava: 2 ~asa/nedelno (30 ~asa) 


studentite). 

Prakti~na nastava: ve`bi i drugi oblici na rabota vo pomali grupi. 


seminarski trud, prezentacija i diskusija na seminarskata rabota. 





Bodovi 


Prisustvo na teoretska nastava 6 10 

Prisustvo na prakti~na nastava 6 10 

Aktivnost (znaewe) na prakti~na nastava 6 10 


Kontinuirani proverki (dve) 18 30 

Zavr{en ispit 18 30 


Kriteriumi za polagawe: 

- Prisustvtoto na nastavata ne se boduva dokolku studentot otsustvuva na pove}e od 20% od 

~asovite; 

- Studentot so osvoeni minimum 6 bodovi od aktivnosta na prakti~nata nastava se 

osloboduva od polagawe prakti~en ispit; 

- Studentot moè da polaga zavr{en ispit samo so poloèn prakti~en ispit, izrabotena 

seminarska rabota i osvoeni minimum 42 bodovi po site osnovi; 

- Studentot se osloboduva od zavr{en ispit so poloèn prakti~en ispit, izrabotena 

seminarska rabota, pokaàni rezultati na trite kontinuirani proverki na znaeweto i

Proverka na 

znaewa 

Kontinuirana proverka na znaeweto (dve): pismeno 

Prva proverka: Kletka, organizacija na kletkite i subcelularna kleto~na organizacija 

Vtora proverka: Genetika 

Zavr{en ispit: usen 

Kriteriumi za formirawe zavr{na ocenka: 

Bodovi: 

Ocenka: 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

1. Berns, W.M. (1997): Cells. University of California, Irvine. 

2. Miteva, N. (1998): Op{ta biologija. Vest, Skopje. 

3. Andesirk, T, Andesirk, G. (1996): Biology. Life on Eart. Prentice Hall. Upper saddle River. New 

Jersey. 

4. Gould, J., Keetan W. (1996): Biological science. W.W. Norton Company. New York, London. 

5. Чencov, S. Ю. (2004): Vvedenie v kleto~nuю biologiю. IKC Akademkniga, Moskva

Predmet BIOFIZIKA 5.0 кредитни поени 

Kod 

Studiska 

godina 

Semestar 

Vkupno 

~asovi 

Vid na 

predmet 

Preduslovi 

Avtor na 

programata 

Izveduva 

Cel i zada~i 

na 

nastavnata 

programa 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

FVM113 

Prva (I) 

Prv (I) 

60 (30+30) 

Zadolìtelen predmet 

Prof. d-r Nevenka Andonovska 

Prof. d-r Nevenka Andonovska 

Predmet i zada~i na biofizikata vo veterinarnata medicina. Me|unaroden sistem na 

merni edinici. Osnovi na biomehanikata. Kru`no dvièwe na materijalna to~ka. 

Inercijalni sili i nivna primena. Impuls, zakon za zapazuvawe na impulsot, fizi~ki osnovi 

na balistokardiografijata. Rabota. Mehani~ka energija. Kineti~ka i potencijalna energija. 

Rabota i mo}nost na srceto i muskulite. Potencijalna energija na elasti~na deformncija na 

koskata i nejzina fraktura. Dinamika na tvrdo telo vo rotacija. Moment na sila. Moment 

na impuls. Zakoni za zapazuvawe. Lost. Koskite kako sistem od lostovi. Harmoniski 

oscilacii Nepridu{eni, pridu{eni i prisileni oscilacii. Rezonancija. Priroda i 

fizi~ki karakteristiki na zvukot. Rezinancija na zvukot i primena. Doplerov efekt. 

Ultrazvuk, primena na ultrazukot.Biomehanika na fluidi. Arhimedov zakon i negova 

primena. Metodi za opredeluvawe na gustina. Hemodinamika. Zakon za kontinuitet. 

Bernulieva ravenka i nejzina primena vo veterinarnata. Wutnov zakon za viskoznost. 

Viskoznost i zna~ewe za biomedicinskite nauki. Metodi za opredeluvawe na viskoznost, 

viskozimetri. Laminarno i turbulentno struewe. Zakon na Hagen Puazel. Zakon na Stoks. 

Opredeluvawe brzina na sedimentacija. Molekularna fizika - Povr{inski napon i negovo 

zna~ewe za biomedicinskite nauki, primena. Kapilarni pojavi kaj te~nostite. Gasna 

embolija. Tranportni pojavi. Difuzija. Osmoza i nejzino zna~ewe za veterinarnata medicina. 

Osnovi na hemodijalizata. Zakoni na prava i naizmeni~na struja. Elektroforeza i nejzina 

primena za le~ewe i dijagnostika. Xulov zakon i negova primena. Osnovni zakoni na 

geometriskata optika. Totalna refleksija i primena kaj endoskopot. Opti~ki le}i i nivni 

nedostatoci. Okoto kako opti~ki sistem. Sposobnost na razlagawe i zgolemuvawe na lupa i 

opti~ki mrikroskop. Radijaciona biofizika Karakteristi~ni veli~ini na atomot. 

Rendgensko zra~ewe, dobivawe i negova primena. Laseri, vidovi i nivna primena. 

Strukrura na atomsko jadro. Pirodna i ve{ta~ka radioaktivnost. Svojstva na α , β i γ 

zracite. Zakon za radioaktivno raspa|awe. Aktivnost, edinici i primena. Nuklearni 

reakcii. Izvori na jonizira~ko zra~ewe. Radioaktivni izotopi koi se koristat vo 

medicinata, dobivawe i primena. Vlijanie na jonizira~kite zra~ewa vrz ìvata materija. 

Za{tita od nadvore{ni i vnatre{ni izvori na jonizira~ko zra~ewe. Dozometrija. 

Dozimetri. Dozimetarski veli~ini i edinici. 


Prakti~na nastava: 2 ~asa/nedelno (30~asa) 





Bodovi 

Prisustvo na teoretska nastava 

Prisustvo i aktivnost (znaewe) na 

prakti~nata nastava 

Seminarska rabota 

Kontinuirani proverki (dve) 

Zavr{en ispit 

Vkupno: 

minimum 

maksimum 

Uslovuva~ki kriteriumi: Za da se pristapi kon zavr{niot ispit studentot e potrebno da 

osvoi minimum 45 bodovi od teoretskata, prakti~nata nastava i dvete kontinuirani 

proverki. Vo slu~aj koga studentot niz kontinuiranata proverka na znaeweto ne pokaàl 

rezultat na edna proverka na znaeweto, a osvoil bodovi samo za teoretska i prakti~na 

nastava, pristapuva kon kompleten zavr{en ispit.

Proverka na 

znaewa 

Kontinuirana proverka na znaeweto (dve): 

Zavr{en ispit: 

Kompleten zavr{en ispit 


Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. N.Andinovska Biofizika, Univerzitet "Sv.Kiril i metodij" Skopje, (1995) 

2. V.Stefanovi}, D.Popovi}, Fizika sa osnovima biofizike, Univerzitet u Beogradu, 

Veterinaren fakultet (1989) 

3. D.Ristanovi}, J.Simonovi}, J.Vukovi}, R.Radovanovi}, Biofizika, Medicinska kwiga, 

Beograd-Zagreb (1984)

Predmet HEMIJA 5.0 кредитни поени 

Kod 

FVM114 


godina 

Semestar Prv (I) 

Vkupno ~asovi 60 (30+30) 

Vid na predmet Zadolìtelen predmet 

Preduslovi nema 

Avtor na Doc. d-r Zehra Hajrulai-Musliu 

programata 

Izveduva Doc. d-r Zehra Hajrulai-Musliu 

Cel i zada~i na 

nastavnata 

programa 

Teoretskata nastava od predmetot hemija ima za cel da gi zapoznae studentite so 

glavnite principi na onaa materija, koja e neophodna za formirawe na sovremen 

veterinaren lekar, odnosno materija koja }e posluì kako osnova za srodnite disciplini 

biologijata, biohemijata, i dr. 

Vo op{tiot del, studentot }e se zapoznae so osnovnite hemiski poimi i zakoni, 

strukturata i elektronskata konfiguracija na atomot, hemiskite vrski i hemiskite 

reakcii, hemiskata ramnoteà, nivnite energetski promeni i nuklearnite reakcii. Potoa 

iznesuvaweto na svojstvata na pova`nite hemiski elementi i nivnite soedinenija vrz 

osnova na op{tite zakonitosti, elektronskata konfiguracija i goleminata na atomot. 

Vo vtoriot del od predmetot se prezentira sovremenata teorija na hemiskite vrski vo 

organskite soedinenija kako i zna~ajnite mehanizmi za nekoi organski reakcii. 

Klasifikacija na soedinenijata na acikli~ni ili alifati~ni i cikli~ki. Osobeno }e se 

opi{uvaat onie grupi na soedinenija, so koi studentot }e se sre}ava vo tekot na studiite i 

koi se od posebno zna~ewe za veterinarnata nauka. Vo poedinite grupi organski 

soedinenija, }e se prezentiraat pova`nite metodi za nivno dobivawe, nivnite fizi~ki i 

hemiski svojstva, pretstavnici i nivna primena. 

Imiwata na soedinenijata }e se davaat spored IUPAC nomenklaturata, no isto taka i 

nivnite trivialni imiwa koi sî u{te se vo potreba. 

Prakti~nata nastava od predmetot hemija ima za cel da gi zapoznae studentite so: 

osnovite na op{ta, neorganska i organska hemija. Steknuvawe na znaewa za hemiskata 

struktura na supstanciite, promenite i reakciite koi se va`ni vo veterinarnata 

medicina. Kvalitativna hemiska analiza. Podelba na kationi. Karakteristi~ni reakcii 

za dokaùvawe na kationi i anioni. Kvantitativna analiti~ka hemija. Podelba. 

Volumetriski analizi. Acidimetrija. Alkalimetrija. Jodometrija. Permanganometrija. 

Argentometrija. Zada~i. 




broj na 

~asovi 

1 Voved Uloga na hemijata vo veterinarnata medicina 

2-3 Gradba na Elementi, soedinenija, smesi, gradba na atomi i molekuli, jonski i 

supstanciite 

kovalentni vrski, elektronegativnost na atomot i polarizacija 

4-6 Disperzni sistemi Suspenzii, koloidi, rastvori, vodeni rastvori 

vodorodni vrski, elektrolitna disocijacija, koloidni svojstva, 

osmoza i osmotski pritisok 

7-8 Kiselini i bazi Kiselini i bazi, pH, puferi, biolo{ki puferi 

9-10 Reaktivnost Energija na reakcija, energija na aktivacija, endotermni i egzotermni 

reakcii, katalizatori, biolo{ki katalizatori 

11-12 Voved vo neorganska Klasifikacija i rasprostranetost na elementite vo prirodata 

hemija 

13-15 Elementi od a- podgrupa Zastapenost, klasifikacija, dobivawe i nivni poznati soedinenija 

na sedmata, {estata, 

pettata, ~etvrtata i 

tretata grupa na 

periodniot sistem 

16-20 Alkalni zemnoalkalni Zastapenost, klasifikacija, dobivawe i nivni poznati soedinenija 

elementi 

21-22 Elementi od b-podgrupametali 

Zastapenost, klasifikacija, dobivawe i nivni poznati soedinenija 

23-24 Voved vo organska hemija Struktura na organski molekuli, funkcionalni grupi, izomerija i 

stereoizomeri 

25-26 Jaglevodorodi Alkani, alkeni, alkini, aromatski soedinenija 

27-28 Organski soedinenija Alkoholi, eteri, fenoli, aldehidi, ketoni karboksilni kiselini i 

koi sodràt kislorod 

29-30 Organski soedinenija 

koi sodràt azot 

nivni derivati 

Amini, heterocikli~ki soedinenija, alkaloidi



broj na 

~asovi 

1-14 Presmetkovni 

ve`bi 

(stehiometrija) 


Osnovi na hemisko presmetuvawe, sostav na rastvori-vidovi, 

koncentracija-presmetuvawe na goleminite za iskaùvawe na sostavot na 

rstvorite, neutralizacija, koligativni svojstva, konstanta na disocijacija, 

pH, redoks ravenki 

Jodometrija 

15-16 Volumetriska 

analiza 

17-20 Volumetriska Acidimetrija 

analiza 

21-24 Kvalitativna Odreduvawe na soli, dokaùvawe na katjoni i anjoni 

analiza 

25-28 Kvalitativna Odreduvawe na nepoznati organski primeroci 

analiza 

29-30 pH i puferi Eksperimentalno odreduvawe na pH na rastvorite i kapacitet na puferi 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 


Prakti~na nastava: 2 ~asa/nedelno (30~asa) 

Teoretska nastava: interaktivna (predavawa vo golema grupa so diskusija i angaìrawe 

na studentite) 



seminarski trud (esej/poster); prezentacija i diskusija za seminarskata rabota 





Bodovi 




24 30 






Uslovuva~ki kriteriumi: Za da se pristapi kon zavr{niot ispit studentot e potrebno da 

osvoi minimum 45 bodovi od teoretskata, prakti~nata nastava i dvete kontinuirani 



Proverka na 

znaewa 


. PROVERKA NA ZNAEWA : 

Prakti~ni i 

teoretski ispit 

test 

Zavr{en ispit: usten 

Kompleten zavr{en ispit: usten + pismen (vklu~uva edna kontinuirana proverka) 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A)

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

OSNOVNA 

1. Olga Bauer : Op{ta i neorganska Hemija : Zemjodelski Fakultet Skopje 2001 

2. Olga Bauer : Organska Hemija : Zemjodelski Fakultet Skopje 2001 

3. Vasilka Aleksi}, Blagoja Jordanoski: Hemija : Univerzitet „Kiril i Metodij“-Skopje 

1999 

4. I. Filipović, S. Lipanović: OPĆA I ANORGANSKA KEMIJA, Školska knjiga, 

Zagreb, 1988. 

5. G. A. Taylor: ORGANSKA HEMIJA, Naučna knjiga, Beograd, 1971. 

DOPOLNITELNA 

1. R. T. Morrison, R. T. Boyd: ORGANSKA KEMIJA, Sveučilišna naklada Liber, Zagreb, 1979 

2. M. Mladenović: ORGANSKA HEMIJA, Naučna knjiga, Beograd, 1972. 

3. N. Stojanović i saradnici: ORGANSKA HEMIJA, Građevinska knjiga, Beograd, 1979. 

4. P. Trpinac i sar.: OSNOVI ORGANSKE HEMIJE, Medicinska knjiga Beograd – Zagreb, 1983.

Predmet BIOSTATISTIKA 2.5 kreditni poeni 

Kod 

FVM115 


godina 

Semestar Prv (I) 



Preduslovi 

Avtor na Проф. д-р Жанета Попеска 

programata 

Izveduva Проф. д-р Жанета Полеска 

Соработник: демонстратор Сијче Печкова 

Cel i zada~i Теоретската настава 

na nastavnata 

programa 

Предметот лретставува вовед во статистички методи кои се користат во биолошките науки. 

Целта е да размислувате за биолошките и биомедицинските проблеми на квантитативен 

начин и да се здобиете со основни разбирања на принципите кои се оснава на статистиката. 

Светот во кој живееме и кој сакаме да го разбереме е исполнет со различности и 

неодредености. Во науката се изведуваат различни експериментални и набљудувачки студии 

при кои се мноштво на различни податоци. Статистикава ни дава методи за нивно 

организирање, прикажување и изведување на заклучоци врз основа на информациите кои се 

содржат во податоците. Биостатистиката се однесува на примена на статистиката во 

биолошките науки. 

Кратка програма-теоретска настава: Вовед, улога на статистиката во секојдневниот живот и 

научно истражувачката работа. Светот во кој живееме и работиме е исполнет со различности 

и неопределености. Основни поими и дефиниции. Популација, примерок, обележје. 

Дескриптивни статистики. Организација и прикажување на податоците. Табеларни и 

графички прикази. Сумарни нумерички карактеристики: мерки на цеитар и расејување на 

податоците. Веројатносни модели на набљудуваните податоци. Основни дискретни и 

непрекинати распределби. Индуктивни статистики ( статистики на заклучување). 

Проценка на параметрите на популацијата, интервали на доверба за просек и дисперзија, 

Тестирање на хипотези за една популација. Тестирање на хипотези за две популации. 

Дводимензионални податоци. Линеарна регресија. Независност на квалитативни 

обележја 

Вежби Решавање на задачи во врска со реализираните делови од теориската настава. 

Sodrìna 




na ~asovi 

1. ВОВЕД ВО ПРЕДМЕТОТ Што е статистиката и нејзината улога во истражувачката 

работа и секојдневниотживот. Суштината на секое 

истражување е собирање на информации, Статистиката 

стапува на сцена секогаш кога информацијата е квантитативна 

и се однесува на колекција од индивидуи. Статистиката како 

наука за податоците. Вклучува собирање, анализирање и 

интерпретација на нумерички информации. Статистички 

прашања во науките за животот. Основни дефиниции, 

популација и примерок, начини на добивање на примерок. 

2. ОСНОВНИ КОНЦЕПТИ, 

ДЕФИНИЦИИ И ОЗНАКИ 

Популација, примерок, променлива (обележје). Начини на 

собирање на податоци за статистичка анализа. Видови на 

податоци, дискретни и интервални. Типови на променливи, 

квантитативни и квалитативни, 

мерни скали. Примери. 

3. ДЕСКРИПТИВНИ СТАTИСТИКИ Опис на нумерички и атрибутивни обележја на идивидуите. 

Распределба на честоти и релaтивни честоти на податоците. 

Графички прикази и табеларни описи. Правоаголни дијаграми, 

пити и хистограми. Ѕturge-ово прааило за број на класи. 

Кумулативна распределба на честоти и релативни честоти. 

4. БРОЈНИ 

КРАКТЕРИСТИКИ НА 

ПОДАТОЦИТЕ. 

5. ОСНОВНИ ЕЛЕМЕНТИ ОД 

ВЕРОЈАТНОСТА 

Мерки на центар или локација иа податоците: просекаритметичка 

средина, медијана, мода. Мерки на расејување на 

податоците: распон, минимум, максимум, квартали, дисперзија 

и стандардна девијација. 

Примери. 

Поим за експеримент и случаен настан. Взаемно исклучителни 

и независни настани. Операции со настани. Техники на 

броење, пресметување број на пермутации, комбинации и

6. ВЕРОЈАТНОСНИ 

МОДЕЛИ НА ДИСКРЕТНИ 

ПРДАТОЦИ 

7. ВЕРОЈАТНОСНИ 

МОДЕЛИ НА 

ИНТЕРВАЛНИ 

ПОДАТОЦИ 

8. РАСПРЕДЕЛБАНА ПАРАМЕТРИТЕ NA 

PRIMEROKOT 

9. СТАТИСТИКИ НА 

ЗАКЛУЧУВАЊЕ-ОЦЕНУВАЊЕ 

10. СТАТИСТИКИ НА 

ЗАКЛУЧУВАЊЕ -ТЕСТИРАЊЕ 

НА СТАТИСТИЧКИ ХИПОТЕЗИ 

11. ТЕСТИРАЊЕ НА СТИСТИЧКИ 

ХИПОТЕЗИ 

12. ВРСКИ МЕЃУ ДВЕ 

КВАНТИТАТИВНИ 

ПРОМЕНЛИВИ 

13. АНАЛИЗА НА ВАРИРАЊЕ НА 

ПОДАТОЦИТЕ 

14. ТЕСТIРАЊЕ НА 

НЕЗАВИСНОСТ НА 

КВАЛИТАТИВНИ ОБЕЛЕЖЈА 

15. СЛЕДЕЊЕ НА ПОДАТОЦИТЕ 

ВО ТЕКОТ НА ВРЕМЕТО 

варијации. Дефиниција на веројатност од случаен настан. 

Својства на веројатностите. Еколошки фактори и растителниот 

свет. 

Веројатносни модели на податоците од случаен примерок како 

мост за премин од опис на податоци до статистичко 

заклучување. Модели на дискретни податоци:. Рамномерна, 

Биномна и Поасонова распределба. Карактеристики и својства, 

Веројатносни модели на интервални податоци:. Рамномерна и 

Експоненцијална распределба. Нормална распределба: 

Карактеристики и својства. Правило на три сигми. Стандардна 

нормална распределба и користење на таблици за 

пресметување на веројатностите. 

Централна гранична теорема. Распределба на просекот на 

примерокот. Распределба на дисперзијата на примерокот, 

распределба пропорции. Стандардна грешка. Користење на 

таблици за t-распределба, Хи квадрат и F-распределба. 

Проценка на праметрите на популацијата. Интервали на 

доверба за просек на популација. Интервали на доверба за 

пропорции во популацијата. Дефиниции и примена. Примери. 

Тестирање на статистички хипотези. Тестови за просек на 

примерок-Тестирање на еднаквост на просеци од две 

полулации. 

Тестови за пропорции. Тестови за еднаквост на пропорции во 

две популации. 

Линеарна регресија, коефициент на корелација. 

Тестирање на еднаквост на просеци на повеќе популации. 

ANOVA. 

Табели на контингенција и Пирсонов Хи квадрат тест. 

Анализа на податоците во времето, индекси на раст и 

намалување. 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Proverka na 

znaewa 

Teoretska nastava: 1 ~as/nedelno (15 ~asa) 



studentite) 








Bodovi 




12 15 



Kontinuirani proverki (dve) 15(x2)=30 30(x2)=60 

Zavr{en ispit Нема* Нема 


* Услов за добивање на потпис од предметниот наставник на крајот на семестарот покрај 

присуството на теоретската и практичната настава е и совладани континуирани проверки на 

знаењето во текот на семестарот со минимум 25% освоени бодови по проверка. 

* Завршен испит не е предвиден. Студентот кој не покажал успех на една од континуираните 

проверки на знаењето во текот на семестарот, треба да излезе на една од поправните 

Континуирана проверка на знаењето (две); писмено 

Прва проверка: - општ дел 

Втора проверка: - специјален дел 

Завршен испит: не е предвиден 

Комплетен завршен испит: не е предвиден 

Критериуми за формирање на завршна оценка:

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Литература: Ж. Попеска, Интерна скрипта по БИОСТАТИСТИКА, предавања и вежби се на 

web страната http://predmeti.fvm.ukim.edu.mk 

Било кој универзитетски учебник по биостатистика.

Predmet HISTOLOGIJA SO EMBRIOLOGIJA 7.5 kreditni poeni 

Kod 

FVM116 


godina 

Semestar Prv i vtor (I i II) 


I semstar 1+1 (15+15) 

II semestar 2+3(30+45) 

Vid na 


predmet 

Preduslovi 

Avtor na Ass. m-r Florina Popovska-Per~ini} 

programata 

Izveduva Prof. d-r Vlatko Ilieski 

Ass. m-r Florina Popovska-Per~ini} 

Cel i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Vrz osnova na prethodno steknatite znaewa od ostanatite predklini~ki nastavni 

sodrìni, kako {to se: hemija, biofizika, biologija na kletka, kako i na paralelnoto 

izu~uvaweto na nastavnite sodrìni od molekularnata biologija, biohemijata, 

anatomijata i fiziologijata, ovoj predmet ima za cel da im ja objasni na studentite 

mikroskopskata struktura na tkivata i organite, povrzuvaj}i ja so nivnoto sozdavawe, 

razvoj i funkcija. Zatoa, predmetot histologija so embriologija ovozmoùva podobro 

razbirawe i povrzuvawe so ostanatite sodrìni vo ramkite na nau~nata oblast 

funkcionalna morfologija, no isto taka, pretstavuva solidna osnova za ponatamo{no 

izu~uvawe i podobro razbirawe na patolo{kite promeni koi se javuvaat pri razli~ni 

bolesti na ìvite organizmi. 

Osnovnata cel na izu~uvaweto na op{tata histologija so embriologija e studentite da 

se zapoznaat so op{tite zakonomernosti i procesi na rastewe, oformuvawe, kleto~na 

diferencijacija na organizmite za vreme na nivniot embrionalen razvoj (op{ta 

embriologija) i mikroskopskata gradba na poedini osnovni tkiva (op{ta histologija). 

Osnovnata cel na specijalnata histologija so embriologija e studentite da se 

zapoznaat so organogenezata (specijalna embriologija), i strukturnata organizacija vo 

posloènite strukturi-organi (specijalna histologija). So toa }e se postigne podobro 

razbirawe i povrzuvawe so ostanatite sodrìni vo ramkite na nau~nata oblast 

funkcionalna morfologija, no isto taka, pretstavuva solidna osnova za ponatamo{no 

izu~uvawe i podobro razbirawe na patolo{kite promeni koi se javuvaat pri razli~ni 

bolesti na ìvite organizmi. 

Sodrìna 


I semestar 



na ~asovi 

I. OP[TA HISTOLOGIJA (9 ~asa) 

1-2 VOVED [to e histologijata i laboratoriski tehniki na priprema 

na preparati i boewa na istite 

3-9 OP[TA HISTOLOGIJA Izgled na epitelno, svrzno, ’rskavi~no, koskeno, muskulno, 

nervno i krvno tkivo. 

II. OP[TA EMBRIOLOGIJA (6 ~asa) 

10-12 OSNOVNI PRINCIPI NA 

EMBRIOLOGIJATA 

Indukcija, determinacija i diferencijacija, 

Gametogeneza, mejoza, folikulogeneza i ovulacija, 

Gradba na jajcekletkata i spermatozoidot; Vidovi na 

jajce kletki, 

Transport na gametite do mestoto na oploduvawe, 

Oploduvawe, 

13-15 RANI ETAPI OD 

EMBRIONALNIOT RAZVITOK 

Delba na oplodenata jajcekletka i vidovi delba, 

Gastrulacija, Razvitok na osovinskite organi i 

mezodermot, Primitivno telo na embrionot, 

Implantacija, Plodovi obvivki; Placentacija 

Razvitok na tkivata,

II semestar 



na ~asovi 

I. SPECIJALNA HISTOLOGIJA SO EMBRIOLOGIJA (30 ~asa) 

1 RAZVITOK NA GLAVATA Primitivno telo na embrionot, razvitok na glavata vratot i 

ekstremitetite 

2-3 GLAVA Tonzili, Usni, Jazik, Plunkovni `lezdi, Zabi, 

Hranoprovodnik. 

4-5 LIMFORETIKULARNI 

ORGANI 

Imunolo{ki sistem, Difuzno limfno tkivo, Limfni sadovi, 

Limfni jazli, Hemolimfo-noduli, Slezina, Timus, Bursa 

Fabricii 

6-7 ENDOKRIN SISTEM Razvitok na endokriniot sistem, Histolo{ki izgled na 

endokrinite `lezdi: Hipofiza, Tiroidna `l., Parotidna 

`lezda, Nadbubre`ni `l. i Epifiza 

8 GRADNA PRAZNINA Razvitok na gradnata i stoma~nata praznina, dijafragmata i 

epikardot 

9-10 RESPIRATOREN SISTEM Razvitok na respiratorniot sistem, Histolo{ki izgled na 

respiratorniot sistem 

11-12 KARDIOVASKULAREN 

SISTEM 

Razvitok na kardiovaskularniot sistem, Promeni vo 

krvotokot po ra|aweto, Histolo{ki izgled na srce, 

artiriski ivenski krvni sadovi, kapilari 

13-18 DIGESTIVEN SISTEM Razvitok na digestivniot sistem, Histolo{ki izgled na 

hranoprovodnik prost i sloèn èludnik, creva, crn drob i 

pankreas 

19-21 NERVEN SISTEM Razvitok na nervniot sistem, Stukturna organizacija na 

CNS 

22-26 UROGENITALEN SISTEM 

Razvitok na urogenitalniot sistem, Histolo{ka gradba na 

bubrezi, mo~ovodi, mo~en meur, ma{ki i ènski polovi 

organi 

27-28 KO@A I NEJZINITE 

DERIVATI 

29-30 OKO 

UVO 

Razvitok na koàta i nejzinite derivati, Histolo{ka 

gradba na koàta, potnite, lojnite i mle~nata `lezda, 

rogovite, kopitata i kanxite 

Razvitok na okoto, gradba na o~no jabolko, le}a, beloo~nica, 

ro`nica, sadovnica, cilijarno telo, {arenica, mre`nica, 

pomo{en o~en aparat 

Razvitok na uvoto, gradba na nadvore{noto, srednoto i 

vnatre{noto uvo. 


I semestar 

Reden broj Nastavna edinica i sodrìna na nastavnata edinica 

na ~asovi 

OP[TA HISTOLOGIJA SO EMBRIOLOGIJA (15 ~asa) 

1- 2 Mikroskopska gradba na tkivata: 

Epitelno tkivo 

3-5 Mikroskopska gradba na tkivata: 

Soedinitelno tkivo 

Rskavi~no i koskeno tkivo 

6-7 Mikroskopska gradba na tkivata: 

Muskulno tkivo 

Nervno tkivo 

8-10 Gametogeneza 

Oogeneza i folikulogeneza 

Zreewe na jajcekletkite 

Zreewe na ma{kite polovi kletki. 

11-12 Oploduvawe 

Delba na embrionot (segmentatio) 

13 Rani etapi na embrionalniot razvitok 

Gastrulacija – tipovi na gastruli 

14 In vitro poroizvodstvo na embrioni 

Aspiracija na oociti, maturacija na oociti, in vitro oploduvawe, in vitro kultivirawe 

15 Plodovi obvivki i placentacija, Placenta

II semestar 


broj na 

~asovi 

SPECIJALNA HISTOLOGIJA SO EMBRIOLOGIJA (45 ~asa) 

1-3 Mikroskopska gradba na vnatre{nite organi 

Usni, Jazik, Nep~ena tonzila, Zab. 


Limfen jazol, Timus, Slezina. 


Parotidna `lezda. Tiroidna `l., Nadbubre`ni `l., Hipofiza. 


Du{nik, Beli drobovi. 


Kardiovaskularen sistem 


Hranoprovodnik, Predèludnici, @eludnik, Tenko crevo, Debelo crevo. Crn drob, Pankreas, 


Semenik, Nadsemenik, Semevod, Prostata, Semeni meur~iwa, Jajnik, Matka, Jajcevod. 

30-32 Plodovi obvivki i placentacija, Placenta, Papo~na vrvca. 


Bubreg, Ureter, 


Koà, mle~na `lezda 


Golem mozok, Mal mozok, Rbeten mozok 


Oko, O~en kapak 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Teoretska nastava: prv semestar1 ~as/nedelno (15 ~asa) i vtor semestar 2 ~asa/nedelno 

(30 ~asa) 

Prakti~na nastava: prv semestar 1 ~as/nedelno (15 ~asa) i vtor semestar 3 ~asa/nedelno 

(45 ~asa) 






Studentot e zadolèn aktivno da gi sledi site predvideni aktivnosti so koi{to 

osvojuva bodovi kako del od zavr{noto ocenuvawe. 



Bodovi 




12 15 


Kontinuirani proverki (pet) 40(5x8) 75(5x15) 

Zavr{en ispit 

nema 


Uslovuva~ki kriteriumi: Zavr{en ispit nema. Studentot e dolèn da gi poloì site 

pet kontinuirani proverki (da osvoi poveke od 8 boda na sekoja proverka). Tie bodovi se 

dodavaat na bodovite osvoeni od prisustvoto i aktivnosta na teoretskata i 

prakti~nata nastava. 

Dokolku studentot ne poloì edna ili poveke kontinuirani proverki (osvoi pomalku od 

8 boda/proverka) pristapuva kon prepolagawe na istata/istite, na krajot na sekoj 

semestar se dodeka ne osvoi 8 ili pove}e boda. 

Zabele{ka: Dokolku studentot saka da izraboti seminarska rabota, za istata moè da 

dobie najmnogu 5 poeni, koi ke mu bidat dodadeni na veke osvoenite poeni. Seminarska 

rabota moè da izrabotat samo onie studenti koi gi poloìle site pet kontinuirani 

proverki.

Proverka na 

znaewa 

Kontinuirana proverka na znaeweto (pet): pismeno 

Prva proverka: Op{ta histologija 

Vtora proverka: Op{ta embriologija 

Treta proverka: organi na glavata, limforetikularen i endokrin sistem 

Чetvrta proverka: gradna praznina, respiratoren, kardiovaskularen i digestiven 

sistem 

Petta proverka: nerven sistem, urogenitalen sistem, koà i nejzini derivati i setilni 

organi 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


pomagala 1. K. Popovski, Q. Ko~oski (2004): Embriologija 

2. Latshaw W.K. (1987) Veterinary Developmental anatomy 

3. Sadler T. (1996) Medicinska embriologija 

4. V. Pantic (1995): Histologija 

5. A. Hraste (1991) Histologija domacih zivotinja 

6. Kozarić, Zvonimir (1997): Veterinarska histologija, Naklada Karolina, Zagreb 

7. Babić, K., A. Hraste (1997): Anatomija i histologija domaćih životinja, Školska knjiga 

Zagreb 

8. Elizabeth Aughey, Fredric L. Frye (2001): A Color Handbook of Comparative Veterinary 

Histology & Clinical Coorelates 

9. William J. Banks (1993): Applied Veterinary Histology 

10. Dellman's Textbook of Veterinary Histology (1998) ed. Joann Eurell 

Praktikumi i atlasi: 

1. Q. Ko~oski (2000): Embriologija 

2. Linda M. Bacha, William J. Bacha ed.(2000): Color Atlas of Veterinary Histology 

3. William J. Banks: Histology and comparative organology: a text-atlas 

4. Horst-Dieter Dellmann: Veterinary histology: an outline text-atlas

Predmet BIOHEMIJA 9.0 kreditni poeni 

[ifra FVM117 


godina 

Semestar Vtor (II) 

Vkupno 120 (60+60) 

~asovi 


predmet 

Preduslovi biologija na kletka, hemija 


programata 


Celi i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Teoretska nastava. Celta na izu~uvaweto na biohemijata e studentite da se zapoznaat so 

osnovnite zakoni na hemijata i fizikata, primeneti vo sistemite na ìvata kletka, 

dodnosno da se zapoznaat so hemiskite procesi vo ìviot organizam. Studentie se 

zapoznavaat so strukturata na biolo{kite makromolekuli kako osnoven gradben supstrat 

na ìvata materija, interakcijata na tie molekuli i procesite na oksidativna 

degradacija (katabolizam) i biosinteza (anabolizam) i nivnoto zna~ewe vo biohemijata. 

Isto taka, posebno e obrabotena transmisijata i ekspresijata na geneti~kata informacija 

kako voved vo deskripcijata na strukturata na nukleinskite kiselini i nivnata funkcija 

vo replikacijata, transkripcijata i translacijata. 

Glavna zada~a na predmetot e studentite da se zapoznaat so strukturata i funkcijata na 

makromoleklite vo ìvata kletka, a znaewata }e gi nadgraduvaat so biohemisko 

objasnuvawe na fiziolo{kite procesi. Isto taka obraboteni se i regulacijata i 

interakcijata na metaboliskite procesi. 

Biohemijata kako bazi~en predmet im pomaga na studentite da steknat znaewa za 

strukturata i funkcijata na biolo{kite makromolekuli i nivnite interakcii vo 

fiziolo{ki i patofiziolo{ki uslovi. 

Biohemijata zaedno so biologijata na kletka i genetikata ja dava osnovata za izu~uvawe 

na drugite predklini~ki i klini~ki predmeeti kako {to se mikrobiologijata, 

imunologijata, farmakologijata, patofiziologijata i dr. 

Site teoretski soznanija, studentite gi proveruvaat i gi utvrduvaat so prakti~na 

laboratoriska rabota i ve`bi. 

Prakti~na nastava. Vo tekot na prakti~nata laboratoriska rabota studentite se 

steknuvaat so bazi~ni iskustva vo eksperimentalnata rabota so biolo{kite materijali, 

pri {to e posebno obraboten osnovniot priod na bezbednost kon zemawe na materijal za 

anliza i za{tita na analiti~arot. Studentite se zapoznavaat so osnovnite analiti~ki 

biohemiski metodi va`ni vo veterinarnata medicina (titracija, kineti~ki metodi, 

razli~ni hromatografski tehniki, elektroforeza, spektrofotometrija, ekstrakcija, 

enzimsko-imunolo{ki tehniki, ELISA, PCR i dr.) i instrumentite koi se koristat vo 

laboratorijata. Studentite se obvrzani da izrabotat eden kratok proekt vo koj }e gi 

sublimiraat svoite znaewa (izolacija i identifikacija na biolo{kite makromolekuli 

od tkivo i telesna te~nost, kako na prmer: imunoglobulini, enzimi, glikogen, lipidi, 

nukleinski kiselini, i sl.). Svoite naodi studentite se dol`ni da gi prezentiraat i 

diskutiraat pred svoite kolegi. 


Reden Nastavna 

br. na edinica 

~asovi 

1-4 Op{ti poimi, 

metodi i 

tehniki vo 

biohemijata 

5-6 Voda i 

elektroliti 

7-10 Acidobazna 

ramnoteà 


[to e biohemija, nejzinoto zna~ewe. Tehniki na merewe vo biohemijata: 

kolorimetrija, spektrofotometrija, spektrofluorimetrija, suva hemija, 

elektroforeza, hromatografija, PCR. 

Op{ti fizi~ko-hemiski osobini na vodata. Uloga na vodata vo organizmot. 

Promet, regulacija i metabolizam na vodata vo organizmot. Uloga i 

metabolizam na elektrolitite. 

Gasen transport i rN regulacija. Nosa~i na kislorodniot transport vo 

organizmot. Hemoglobin i alosterizam: 2,3-bifosfoglicerat. Vidovi 

hemoglobin. Fizi~ki faktori koi vlijaat vrz kislorodnoto vrzuvawe i 

transport: temperatura, rN. Transport na jaglerod dioksid: 

karbaminohemoglobin, obrazuvawe na bikarbonati, transport, puferirawe, 

izohidri~en mehanizam. Regulacija na [H + ] dobien od CO 2 : transport, 

puferirawe, izohidri~en mehanizam. Distribucija na HCO - 3 me|u plazmata i 

eritrocitite. Relacii me|u hemoglobinot, kislorodot, jaglererod dioksidot, 

vodorodniot jon i 2,3-bifosfogliceratot. Puferski sistemi na plazmata,

11-12 Amino kiselini 

i peptidi 

intersticielnata te~nost na kletkite. Jaglerod dioksid – bikarbonaten 

puferski sistem. Acidobazna ramnoteà. Kompezatorni mehanizmi: principi 

na kompenzacijata. Specifi~ni kompenzatorni procesi (acidoza i alkaloza). 

Zna~eweto na Na + i Cl - vo acidobaznata ramnoteà. Pomestuvawe na 

hloridite. 

Sistematika na amino kiselinite. Op{ti osobini na aminokiselinite. 

Metabolizam na amino kiselinite: biosinteza i razloùvawe na amino 

kiselinite (deaminacija, transaminacija, dekarboksilacija). Ciklus na urea. 

Obrazuvawe na mo~na kiselina. Porfirini i nivniot metabolizam. 

13-16 Proteini Funkcionalna uloga na proteinite vo organizmot. Amino kiselinski sostav na 

proteinite. Struktura na proteinite: primarna, sekundarna, tercierna, 

kvaterna. Povisoki nivoa na proteinska organizacija. Drugi tipovi na 

proteini. Proteinska stabilnost. Dinami~ki aspekti na proteinskata 

struktura. Metodi na karakterizacija, purifikacija i ispituvawe na 

proteinskata struktura i organizacija. Struktura i organizacija na 

proteinskite familii i superfamilii. Metabolizam na proteinite. 

17-20 Enzimi Klasifikacija na enzimite. Kinetika. Koenzimi: struktura i funkcija. 

Inhibicija na enzimite. Alosteri~na kontrola na enzimskata aktivnost. 

Enzimska specifi~nost: aktivno mesto. Mehanizam na kataliza. Klini~ka 

primena na enzimite. Regulacija na enzimskata aktivnost. Enzimski klasi. 

21-28 Jaglehidrati Jaglehidrati i polisaharidi: monosaharidi, polisaharidi, glikoproteini. 

Anaeroben metabolizam na jaglehidratite. Glukogeneza, glukoza, glukoliza i 

glukoneogeneza. Metabolizam na pirogrozdovata kiselina. Ciklus na 

trikarbonskite kiselini. Energetski bilans na oksidacija na glukozata so 

glikoliza i Krebsov ciklus. Biolo{ka oksidacija i oksidativna 

fosforilacija. Pentozofosfaten ciklus. Metabolizam na drugite 

monosaharidi. Biosinteza na glikozidnite vrski. Biosinteza na 

kompleksnite jaglehidrati. Glikoproteini. Proteoglikani. Regulacija i 

kontrola na metabolizmot na jaglehidratite. 

29-34 Lipidi Hemiska priroda na lipidite: masni kiselini i acilgliceroli. Izvor na 

masnite kiselini. Digestija, apsorpcija, transport i deponirawe na masni 

kiselini i triacilgliceroli. Masnite kiselini vo energetskata produkcija. 

Fosfolipidi, holesterol, sfingolipidi, prostaglandini, 

glicerofosfolipidi. Metabolizam na masnite kiselini: -oksidacija, - 

oksidacija. Biosinteza na acetonski tela. Ciklus na glioksalna kiselina. 

35-38 Metaboli~ki 

interrelacii 

39-42 Nukleinski 

kiselini 

43-46 Rekombinantna 

DNA i 

biotehnologija 

Povrzanost na metabolizmite vo organizmot. 

DNA: struktura i funkcija. Obrazuvawe na fosfodiesterski vrski in vivo. 

Mutacija i reparacija na DNA. Replikacija. Rekombinacija. RNA: struktura i 

funkcija. Sinteza. RNA polimeraza. Mehanizmi na transkripcija. 

Posttranskripciska obrabotka. Translacija i posttranslaciona 

modifikacija na proteinskata sinteza. 

Osnovi na rekombinanta DNA tehnologija. Restriktivni endonukleazi. DNA 

sekvencionirawe. Rekombinantna DNA i klonirawe. Tehniki na detekcija i 

identifikacija na nikleinskite kiselini. Klonira~ki vektori. 

Identifikacija na DNA fragmenti. Hibridizacija. PCR. Ekspresija na 

kloniranite geni vo razli~ni organizmi. Regulacija na genskata ekspresija. 

47-50 Hormoni Op{ti osobini na hormonite. Struktura na hormonite (polipeptidni, 

steroidni). Hormonski kaskaden sistem. Fedd-back mehanizam na regulacija na 

hormonskata aktivnost. Sinteza na hormonite. Metaboli~ka intaktivacija i 

degradacija na hormonite. Kleto~na regulacija na hormonalnata sekrecija. 

Cikli~en hormonalen kaskaden sistem. Hormon-receptor interakcii. 

Struktura i funkcija na receptorite. Transport na hormonite vo krvta. 

51-56 Molekularna 

kleto~na 

biologija 

57-58 Porfirini i 

nivniot 

metabolizam 

59-60 Vitamini, 

mikroelementi, 

makroelementi i 

elementi vo 

tragovi 

Nervno tkivo: metabolizam. ATP, transmembranski potencijal. Nevron-nevron 

biohemiska interakcija. Sinteza, deponirawe i otpu{tase na 

nevrotgransmiterite (acetilholin, kateholamin, serotonin, nevropeptidi). 

Oko: metabolizam. Aeroben metabolizam. Anaerobna glikoliza. Bohemija na 

vizualnata trnsdukcija. Muskulna kontrakcija: Uloga na kalciumot, ATP 

hidroliza, aktin, tropomiozin i troponin. Koagulacija na krvta: Regulacija 

na vnatr{nite pati{ta. Regulacija na nadvore{nite pati{ta. Alosteri~na 

uloga na trombinot. Proteini vklu~eni vo koagulacijata. 

Metabolizam i intestinalna apsorpicja na èlezoto. Proteini koi sodràt 

èlezo. Molekularna regulacija na iskoristuvawe na èlezoto. Distribucija 

i kinetika. Biosinteza na hemot. Katabolizam. 

Vitamini: hidrosolubilni i liposolubili vitamini. Struktura i uloga vo 

oragnizmot. Hipervitaminoza, hipovitaminozi i avitamnozi. Metabolizam i 

uloga na mineralite vo organizmot.



br. na 

~asovi 

1 Voved vo laboratoriska analiza 

2--5 Rastvori 

6-9 Mineralni soli 

10-17 Proteini 

18-25 Jaglehidrati 

26-29 Lipidi 

30-37 Enzimi 

38-45 Vitamini 

46-53 Hormoni 

54-60 Metabolizam 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastavata 

Proverka na 

znaewa 




studentite). 








Bodovi 






Kontinuirani proverki (tri) 18 30 




- Prisustvtoto na nastavata ne se boduva dokolku studentot otsustvuva na pove}e od 20% 

od ~asovite; 






seminarska rabota, pokaàni rezultati na trite kontinuirani proverki na znaeweto i 

osovoeni minimum 61 bod po site osnovi. 

Kontinuirana proverka na znaeweto (tri): pismeno 

Prva proverka: Op{ti poimi, metodi i tehniki vo biohemijata. Voda i elektroliti. 

Acidobazna ramnoteà . Aminokiselini i peptidi. Proteini. 

Vtora proverka: Enzimi. Jaglehidrati. Lipidi. Metaboli~ki interrelacii. 

Treta proverka: Molekularna genetika. Hormoni. Molekularna kleto~na biologija. 

Porfirini i nivniot metabolizam. Vitamini, makroelementi, 

mikroelementi i elementi vo tragovi. 



Bodovi: 

Ocenka: 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A)

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

1. Devlin, T. (1997): Textbook of biochemistry with clinical correlations, 4 th ed. John Wiley & Sons 

inc. pub.New York 

2. Stryer (1993): Biochemistry, 4 th ed. W.H. Freeman & co. New York. 

3. Lehninger, A.L., Nelson, D.L. and Cox, M.M. (2000) Principles of Biochemistry, 3 rd ed. Worth 

Publishers. New York, 2000. 

4. Xekova-Stojkova, S. (1999): Biohemija. Medicinski fakultet, Skopje. 

5. Stojkovski, V. (2001): Veterinarna klini~ka biohemija. Kiro Dandaro, Bitola. 

6. Stojkovski, V. (1994): Biohemiski metodi. Elnat, Kumanovo.

Predmet HRANLIVI, LEKOVITI I OTROVNI RASTENIJA 3.0 kreditni poeni 

Kod 

FVM118 


godina 

Semestar Vtor (II) 

Vkupno 45 (15 + 30) 

~asovi 


predmet 

Preduslovi Biologija na kletka 

Avtor na 

programata 

Prof. d-r Risto Prodanov 

Prof. d-r Romel Velev 

Izveduva Op{t del nastavnici: prof. d-r Risto Prodanov; prof. d-r Romel Velev 

Krmni rastenija: prof. d-r Risto Prodanov 

Medonosni rastenija i p~elina pa{a: prof. d-r Mi{o Histovski 

Lekoviti i za~inski rastenija: prof. d-r Romel Velev 

Otrovni rastenija: prof. d-r Romel Velev 

Cel i zada~i 

na 

nastavnata 

programa 

Sorabotnik: pom. ass. Radmila ^r~eva Nikolovska 

Teoretskata nastava 

Celta na predmetot Hranlivi, lekoviti, otrovni i za~inski rastenija e da gi zapoznae 

studentite so ulogata i zna~eweto na rastitelniot svet za doma{nite ìvotni. Vo 

predmetot }e se izu~uva rastitelniot svet od pogled na veterinarnata nauka, odn. 

studentite da se zapoznaat so najva`nite hranlivi, lekoviti, otroni i za~inski rastenija. 

Da go zapoznaat rastitelniot svet ne po botani~kiot redosled i klasifikaciju, tuku po 

nivnoto prakti~no zna~ewe za doma{nite ìvotni. 

Kratka programa-teoretska nastava: Voved, vrska na predmetot hranlivo, lekovito i 

otrovno rastenie so predmetite ishrana na d.`., farmakologija so toksikologija, bolesti 

kaj ìvotnite i p~elina pa{a. Rastitelniot svet kako glavni energetski izvori na hrana 

vo prirodata. Hemiski sostav na hranata od rastitelno poteklo. Morfologija i 

fiziologija na rastitelinite organi. Ekolo{ki faktori i rastitelniot svet. Podelba i 

op{ta karakteristika na rastenijata koi se koristat za dobito~na hrana. Proizvodstvo na 

dobito~na hrana na livadi, pa{wacii obrabotlivi povr{ini 

Specijalen del: Zna~ewe na bakteriite, muvlite i algite; Trevi (Poaceae); Leguminozi 

(Fabaceae); Korewa, krtoli i drugi hranlivi rastenija; Lekoviti rastenija; Medonosni 

rastenija i p~elina pa{a; Toksi~no rastenie. 

Ve`bi Izu~uvawe i raspoznavawe na: slatkite trevi - ìtaricite, livadskite i trevite 

na terenite za napasuvawe (od I, II i III klasa); leguminozite; korenasto krtolastite i 

drugite rastitelni kulturi zna~ajni za doma{nite ìvotni; otrovnite i lekovitite 

rastenija. Prakti~noto zna~ewe na hemiskiot sostav na rastenijata za doma{nite ìvotni. 

Rastitelno proizvodstvo na dobito~na hrana. Rastitelnoto proizvodstvo i ekolo{ki 

faktori. Rastitelniot svet i p~elinata pa{a. 



broj 

~asovi 

OP[T DEL (7 ~asa) 

1. VOVED VO PREDMETOT 

HRANLIVI, LEKOVITI, 

OTROVNI I ZAÎNSKI 

RASTENIJA 

2. RASTITELEN SVET I 

NEGOVO ZNAÊWE 

3. SISTEMATIKA NA 

RASTENIJATA 

4. MORFOLOGIJA I 

FIZIOLOGIJA NA 

RASTITELNITE ORGANI 

5. RASTITELEN SVET I 

EKOLO[KI FAKTORI 


Rastitelniot svet, veterinarnata nauka i sto~arstvoto: 

povrzanosta na predmetot hranlivo, lekovito i otrovno rastenie 

so predmetite ishrana na d.`., farmakologija so toksikologija, 

bolesti kaj ìvotnite i p~elina pa{a. 

Rastitelniot svet kako glavni energetski izvori na hrana vo 

prirodata, pojam na flora, vegetacija, areal i taksonomija. 

Osnovi na rastitelnata filogenija. 

Morfologija i fiziologija na vegetativnite i generativnite 

rastitelini organi 

Ekolo{ki faktori i rastitelniot svet.

6. OP[TI KARAKTERISTIKI 

NA SOSTAVOT NA 

RASTENIJATA 

7. PODELBA I 

KARAKTERISTIKI NA 

RASTENIJATA ZA 

DOBITO^NA HRANA; 

PROIZVODSTVO NA 

DOBITO^NA HRANA 

SPECIJALEN DEL (8 ~asa) 

8. FAMILIJA POACEAE I– 

TREVI I 

Hemiski sostav na hranata od rastitelno poteklo: 

Podelba i op{ta karakteristika na rastenijata koi se koristat 

za dobito~na hrana: 

Proizvodstvo na dobito~na hrana na livadi, pa{wacii 

obrabotlivi povr{ini: 

Trevi (Poaceae). Op{ti morfolo{ki karakteristiki. Trevi na 

pasi{tata i livadite. 

9. FAMILIJA POACEAE II 

TREVI II 

Trevi (Poaceae). Trevi od obrabotlivi povr{ini : p~enka, 

p~enica, ja~men, r'`, sorgo, oves, proso, .... 

10. FAMILIJA FABACEAE – 

LEGUMINOZI 

11. KORENESTI, KRTOLI I 

DRUGI KRMNI RASTENIJA 

Leguminozi (Fabaceae). Op{ti morfolo{ki karakteristiki. 

Najva`ni rodovi na: detelinata, lucerkata, graoricata, sojata, 

dobito~niot gra{ok,... 

Korewa, krtoli i drugi hranlivi rastenija: dobito~na repka, 

dobito~no cveklo, kompir, maslodajna repka, ... 

12. MEDONOSNI RASTENIJA I 

PÊLINA PA[A 

Medonosni rastenija i nivno zna~ewe kako p~elina pa{a. 

najva`ni medonosni rastenija vo samoniknata vegetacija. Nektar, 

polen, vosok, propolis, medlika. 

13. ZAÎNSKI RASTENIJA Za~insko rastenie koe se koristi vo tehnologijata na meso i 

mesni prerabotki. 

14. LEKOVITI I ZAÎNSKI 

RASTENIJA 

Zna~aj na lekoviti rastenija za veterinarnata medicina: nane, 

maj~ina du{ica, kamilica, bel slez, ... 

15. OTROVNI RASTENIJA Programata gi opfa}a najva`nite otrovni rastenija vo 

prorodata. Zapoznavawe so aktivnite materii (alkaloidi, 

glikozidi, saponini i drugi toksi~ni materii koi se nao|aat vo 

oddelni organi na rastenijata. 


Reden Nastavna edinica i sodrìna na nastavna edinica 

broj na 

~asovi 

1-2 Plan na kleto~na gradba i osnovni organizacijski tipovi na kletki; 

Sporedba na prokariotska i eukariotska kletka 

3-4 Gradba na rastitelna kletka 

5-6 Sistematika na rastenijata 

7-8 Morfologija i fiziologija na 

koren (Radix) 

9-10 Morfologija i fiziologija na 

steblo (Caulis) i list (Folium) 

11-12 Morfologija i fiziologija na cvet (Flos) 

13-14 Morfologija i fiziologija na plod (Fructus) i seme (semen) 

15-16 Osobini na poedini vidovi trevi I: Fam. Poaceae: prva, vtora i treta klasa livadski i trevi za 

napasuvawe. 

17-18 Osobini na poedini vidovi trevi II: Fam. Poaceae: kultivirani trevi - cerealii. 

19-20 Osobini na poedini vidovi leguminozi: Fam. Fabaceae: Op{ta karakteristika i zna~ewe. 

21-22 Osobini na poedini vidovi korenesti rastenija i krtoli 

23-34 Osobini na poedini vidovi medonosni rastenija 

25-26 Osobini na poedini vidovi za~inski rastenija

27-28 Osobini na poedini vidovi lekoviti rastenija- op{ta karakteristika i zna~ewe. 

29-30 Osobini na poedini vidovi otrovni rastenija: Alkaloidno - toksi~ni rastenija: op{ta 

karakteristika i oddelna obrabotka. Glikozidni i saponinski toksi~ni rastenija: op{ta 

karakteristika i oddelna obrabotka na. Ostanati toksi~ni i mehani~ko-{tetni rastenija: op{ta 

karakteristika i oddelna obrabotka. Terensko zapoznavawe na obrabotenite rastitelni vidovi 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Teoretska nastava: 1 ~as nedelno (15 ~asa) 

Prakti~na nastava: 2 ~asa nedelno (30 ~asa) 


studentite) 








Bodovi 



nastava 




Kontinuirani proverki 15(x2)=30 30(x2)=60 

(dve) 

Zavr{en ispit 

nema* 





* Zavr{en ispit ne e predviden. Studentot koj ne pokaàl uspeh na edna od kontinuiranite 

proverki na znaeweto vo tekot na semestarot, treba da izleze na edna od popravnite 

Proverka na 

znaewa 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 


Prva proverka: - op{t del 

Vtora proverka: - specijalen del 

Zavr{en ispit: ne e predviden 

Kompleten zavr{en ispit: ne e predviden 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Literatura: 

Danon. J. i @. Blaèn~i}, Hranlivo, lekovito, otrovno i za~insko rastenie, Beograd - 1989; 

Vu~kovi} S, Krmno biqe, Beograd - 1999; 

Xuki} D., Biqke za proizvodwu sto~ne hrane, Novi Sad - 2002; 

Oègovi} L., S. Pepeqwak: Mikotoksikoze, Zagreb - 1995; 

Forenbaher S., Otrovne biqke i biqna otrovawa ìvotiwa, Zagreb - 1998.

Predmet ODNESUVAWE I BLAGOSOSTOJBA NA @IVOTNITE 2.0 kreditni poeni 

Kod 

FVM119 

Studiska godina Prva (I) 

Semestar 

Vtor ( II) 

Vkupno ~asovi 30 ( 15+15 ) 


Preduslovi 

Avtor na 

prof. d-r Vlatko Ilieski 

programata 

Izveduva 

prof. d-r Vlatko Ilieski 

Cel i zada~i na Teoretskata i prakti~na nastava Programata e dizajnirana da gi educira 

nastavnata 

programa 

studentite na bazi~nite principi za odnesuvaweto i blagosostojbata na ìvotnite i 

procenkata na istata so cel nivna primena vo praksa .Se o~ekuva studentite da bidat 

obu~eni da izvr{at procenka na blagosostojbata na ìvotnite na razli~ni vidovi 

ìvotni vo produkcionite procesi, istraùvawata, zolo{kite gradini i drugi 

situacii. 

Ovoj predmet im ovozmoùva na studentite multidisciplinaren pristap na 

poznavawata za odnesuvaweto na ìvotnite i nivnata blagosostojba..Realiziraweto 

na ovaa programa vklu~uva programi od oblasta na funkcionalnata morfologija 

odnesuvaweto soodnosot pome|u lu|eto i ìvotnite, odgleduvaweto na ìvotnite, 

zdravjeto i bolkata na ìvotnite, procenka na standardiite za blagoasostojbata na 

ìvotnite i ekonomska implikacija na implementiraweto na tie standardi. 

Studentite }e dobijat osnovni poznavawa za definicijata na blagosostojbata na 

ìvotnite morfolo{kite parametric za blagosostojbata na ìvotnite do eti~kite i 

ekonomskite parametri koi se odnesuvaat na blagosostojbata na ìvotnite. 

Studentite prakti~ni }e gi proveruvaat procenkite za blagosostojbata na ìvotnite 

bazira}i se na parametrite koi se odnesuvaat za zdravje, ishrana veterinarna grià 

socijalni interakcii i mo`nosta da gi izrazat svoeto prirodno odnesuvawe. Vo 

prakti~niot del }e se ima prilika da preku prakti~ni primeri se vr{i procenka na 

odnesuvaweto na doma{nite milenici, farmskite ìvotni, laboratoriskite ìvotni 

i egzoti~nite ìvotni 



broj 

~asovi 

1 Definicija na blagosostojbata na ìvotnite 

2 Indikatori na odnesuvaweto na ìvotnite 

3 Soodnosot pome|u lu|eto i ìvotnite i blagosostojbata na ìvotnite 

4 Morfolo{ki parametri za blagosostojbata na ìvotnite 

5 Fiziolo{ki indikatori za blagosostojbata na ìvotnite 

6 Produkcioni parametri vo soodnos na blagosostojbata na ìvotnite 

7 Nevrobiologijata i blagosostojbata na ìvotnite 

8 Bolkata kaj ìvotnite 

9 Blagosostojbata na ìvotnite i nivnoto stradawe 

10 Eti~ki odnos kon ìvotnite 

11 Blagosotojbata na ìvotnite na farma 

12 Blagosotojbata na ìvotnite pri kolewe 

13 Standardi na blagosostojbata na ìvotnite i nivna procenka 

14 Legislativa za blagosotojbata na ìvotnite 

15 Ekonomikata i blagosostojbata na ìvotnite 



broj na 

~asovi 

1. Standardi na blagosostojbata na ìvotnite i nivna procenka 

2. Standardi na blagosostojbata na ìvotnite i nivna procenka 

3. Indikatori na odnesuvaweto na ìvotnite 

4. Procenka na bolkata kaj ìvotnite 

5. Prakti~na procnka na odnesuvaweto i blagosostojbata na doma{nite milenici

6. Prakti~na procnka na odnesuvaweto i blagosostojbata na kowite 

7. Prakti~na procnka na odnesuvaweto i blagosostojbata na farmskite ìvotni 

8. Prakti~na procnka na odnesuvaweto i blagosostojbata na ìvinata 

9. Prakti~na procnka na odnesuvaweto i blagosostojbata na sviwite 

10. Prakti~na procnka na odnesuvaweto i blagosostojbata na laboratoriskite ìvotni 

11. Prakti~na procnka na odnesuvaweto i blagosostojbata na egzoti~nite ìvotni 

12. Procenka na blagosotojbata na ìvotnite pri kolewe 

13. Procenka na blagosotojbata na ìvotnite pri kolewe 

14. Ispitna i kolokviumska nedela 

15. Ispitna i kolokviumska nedela 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 


Prakti~na nastava: 1 ~as/nedelno (15 ~asa) 


studentite) 








Bodovi 



nastava 





(dve) 

Zavr{en ispit 

nema* 





* Zavr{en ispit ne e predviden. Studentot koj ne pokaàl uspeh na edna od kontinuiranite 

proverki na znaeweto vo tekot na semestarot, treba da izleze na edna od popravnite 

Proverka na 

znaewa 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 







Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Literatura:

Predmet FIZIOLOGIJA NA @IVOTNITE 14.5 kreditni poeni 

Kod FVM 211 

Studiska Vtora(II) 

godina 

Semestar Tret i ~etvrt ((III I IV) 


III semestar 3+2 (45+30) 

IV semestar 4+4 (60+60) 


Preduslovi 

Avtor na Prof. d-r Vladimir Petkov 

programata 

Izveduva Prof. d-r Vladimir Petkov 


nastavnata 

programa 

Teoretskata nastava Bazi~nata cel na predmetot fiziologija e izu~uvawe na 

normalnite funkcii na kletkata, organite, aparatite i sistemite vo zdravite 

organizmi. Fiziologijata gi prou~uva ìvotnite procesi i vrskata pome|u sostojbata na 

organizmot i uslovite vo okolinata. 

Predmetot ima va`no mesto vo veterinarnata nauka. Osnova za izu~uvawe na 

fiziologijata se predmetite: biohemija, biologija, anatomija, embriologija, histologija, 

a samiot predmet fiziologija dava osnova za izu~uvawe na patofiziologija, 

mikrobiologija i imunologija, farmakologija i toksikologija, patohistologija, interna 

medicina i drugite klini~ki predmeti. 

Prakti~nata nastava Se izu~uvat laboratoriski ispituvawa za dobivawe na plazma 

i serum, antikoagulansi na krvta, puferi na krvnata plazma, odreduvawe krvnite 

elementi, krvni grupi, dvièwa na àbe{ko srce, elektrokardiografija,; auskultacija 

na srcevite tonovi, merewe na krven pritisok i merewe puls,di{ewe i 

spirometrija,varewe na hranata vo digestivniot trakt, kvalitativni ispituvawa na 

urina, primena na radioizotopi vo fiziologijata, dokaùvawe na dejstvoto na 

endokrinite `lezdi i nivnite produkti, centralen nerven sistem-refleksi.

Sodrìna 

TEORETSKA NASTAVA-tret semestar 

Reden broj 

na ~asovi 

Nastavna edinica 


1-3 fiziologija na kletkata funkcionalna gradba na kletkata 

membrana na kletkata 

me|ukleto~ni vrski 

organeli na kletkata 

4-6 fiziologija na krvta so 

izu~uvawe na oformenite 

kletki vo krvta i nivnata 

funkcija 




funkcija 




funkcija 




funkcija 

16-18 kardiovaskularniot i 

limfniot sistem vo 

organizmot 
















zada~a na krvta 

op{ti osobini na krvta 

puferski sistemi 

krvna plazma i serum 

sostav na krvnata plazma 

fiziolo{ko zna~ewe n belkovinite vo plazmata 

oformeni elementi 

eritrociti 

levkociti 

trombociti 

sosiruvawe na krvta 

antikoagulaten mehanizam 

biolo{ka odbrana na organizmot 

imunitet 

krvni grupi 

mal krvotok 

golem krvotok 

fiziologija na srceto 

sistolna i minutna zafatnina na srceto 

nervna regulacija na rabotata na srceto 

fiziologija na krvnite sadovi 

fiziologija na arteriite 

krven pritisok 

regulirawe na krvniot pritisok 

arteriski puls 

raspored na krvta vo organite 

preminuvawe na krvta niz kapilarite 

pominuvawe na krvta niz venite 

specifi~en krvotok po organi 

limfa i limfotek 

retikuloendotelen sistem 

34-36 di{ewe organi za di{ewe 

mehanizam na di{eweto 

tipovi na di{ewe 

vlijanie na razni pritisoci pri di{eweto 

37-39 di{ewe ventilacija na belite drobovi 

razmena na gasovi vo belite drobovi i tkiva 

prenesuvawe na gasovi vo belite dribovi 

40-42 di{ewe centri za di{ewe 

di{ewe kaj fetusi 

di{ewe kaj ptici 

di{ewe kaj ribi 

43-45 regulirawe na telesna 

temperatura 

termoregulacija

PRAKTI^NA NASTAVA-tret semestar 


na ~asovi 

1- 2 Voved vo fiziologija; op{to za fiziolo{kite metodi; fiziolo{ki rastvori; 

3-4 Dobivawe plazma i serum; antikoagulansi; puferi na krvnata plazma 

5-6 Odreduvawe na koncentracija na hemoglobinot; 

7-8 Brzina na sedimentacija na eritrociti; hematokritska vrednost; osmotska rezistencija na 

eritrocitite 

9-10 Broewe na krvni kletki (op{to) 

11-12 Broewe eritrociti 

13-14 Broewe leukociti 

15-16 Odreduvawe leukocitarna formula 

17-18 Broewe na trombociti 

19-20 Koagulacija na krvta 

21-22 Krvni grupi 

23-24 Dvièwa na àbe{ko srce 

25-26 Elektrokardiografija; auskultacija na srcevite tonovi; 

27-28 Indirektno merewe na krven pritisok; merewe puls 

29-30 Di{ewe (teoretski + prakti~no spirometrija)

TEORETSKA NASTAVA-~etvrt semester 

Reden broj 

na ~asovi 



1-4 -varewe na hranata i 

resorpcija kaj mesojadite, 

trevopasnite i sejedite 










aparat za varewe 

varewe vo usta 

la~ewe na plunka 

varewe vo èludnik 

varewe vo èludnik kaj monogastri~ni ìvotni 

laèwe vo èludnik 

regulacija na sekrecija na èludo~niot sok 

hemiski fazi vo vareweto 

motorika na èludnikot 

redosled na varewe vo èludnikot 

specifi~nost na varewe vo èludnik kaj kowite 

varewe vo èludnik na preìvni ìvotni 

mehani~ki i hemiski procesi vo predèludnici 

mikropopulacija vo predèludnici 

varewe vo tenkite creva 

varewe vo debelite creva 

dvièwa na crevata 

varewe kaj ptici 

resorpcija na oddelni materii 

resorpcija na voda i mineralni materii 

17-20 -metabolizam metabolizam na jaglenite hidrati 

metabolizam na mastite 

metabolizam na belkovinite 

metabolizam na vodata 

metabolizam na energijata 

21-24 -vitamini vitamini rastvorlivi vo masti 

vitamini rastvorlivi vo voda 

vitaminoidi 

25-28 -metabolizam na mineralnite 

materii 

makroelementi 

mikroelementi 

29-32 -fiziologija na la~eweto fiziologija na bubrezite 

ekskreciona funkcija na bubrezite 

koncentracija i razreduvawe na bubrezite 

nervna i humoralna kontrola 

33-36 -fiziologija na la~eweto endokrina funkcija na bubrezite 

sobirawe i odstranuvawe na mo~kata 

bubrezi kaj pticite 

mle~na `lezda 

37-40 -fiziologija na muskulite fiziologija na skeletnite muskuli 

vidovi muskulna kontrakcija 

fiziologija na maznite muskuli 

prenesuvawe na impulsite niz sinapsite 

41-44 -humoralna regulacija na 

funkciite vo organizmot 





53-56 -fiziologija na nervniot 

sistem 

vidovi hormoni 

vidovi endokrini `lezdi 

hipotalamus - hipofiza 

hipotalamus 

hipofiza 

epifiza 

{titna `lezda 

nadbubre`ni `lezdi 

polovi `lezdi 

tkivni hormoni 

podelba na nervniot sistem 

periferen nerven sistem 

centralen nerven sistem 

somatski - telesni oseti 

refleksi 

'rbeten mozok 

prodolèn mozok 

57-60 -setilni organi - analizatori aparat za gledawe 

sluh i ramnoteà 

miris - olfaktoren sistem 

oset za vkus

PRAKTI^NA NASTAVA-~etvrt semestar 


na ~asovi 

1-4 Varewe na hranata vo usnata praznina - Plunka 

5-8 Varewe vo predèludnici 

9-12 Varewe vo èludnik 

13-16 Pankreasen sok 

17-20 @ol~ka 

21-24 Dokaùvawe belkovini 

25-28 Dokaùvawe jaglerodni hidrati 

29-32 Urina 

33-36 Primena na radioizotopi vo fiziologijata 

37-40 Endokrini `lezdi 



49-52 Nevrofiziologija 




Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

tret semestar - Teoretska nastava: 3 ~asa/nedelno (45 ~asa) 


~etvrt semestar - Teoretska nastava: 4 ~asa/nedelno (60 ~asa) 







Studentot e zadolèn aktivno da gi sledi site predvideni aktivnosti so koi {to 




Bodovi 


12 15 

Prisustvo i aktivnost na teoretska 

nastava 


12 15 



*Zavr{en ispit 


Uslovuva~ki kriteriumi: Za da se pristapi kon zavr{niot ispit studentot e potrebno 

da osvoi minimum 60 bodovi od teoretskata, prakti~nata nastava i dvete kontinuirani 

proverki. 

*Vo slu~aj koga studentot niz kontinuiranata proverka na znaeweto ne pokaàl rezultat 

na edna proverka na znaeweto, a osvoil bodovi samo za teoretska i prakti~na nastava, 

Proverka na 

znaewa 

Kontinuirana proverka na znaeweto : pismeno 

Kompleten zavr{en ispit: usmen + pismen (vklu~uva kontinuirana proverka) 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A)

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

Berne, M.R. and Levy, N.M.: Phisiology, sec. Ed. 1988, prevod na hrvatski. Andreas, J. and 

Pokrajac, N., Medicinska knjiga, Zagreb, 1993 

Guyton, A.C.: Medicinska fiziologija. Izd. VIII, prevod, Medicinska knjiga, Beograd - Zagreb, 1985 

Georgijevski, V.J.: Fiziologija selsko-hozjajstvenih zivotnih, Agroprom izdat, 1990 

ohnson, R.L. editor: Physiology of the gastrointestinal tract. Vol. 1, 2. Roven press, New York, 1981 

Jovanovic, M.: Fiziologija domacih zivotinja. Medicinska knjiga, Beograd - Zagreb, 1986 

Petkov, K. Fiziologija na doma{nite ìvotni, Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" Skopje 

2000 

Strukii, P.: Osnovi fiziologii, prevod od angliski, Moskva, 1984 

Swenson, M.J.: Djuksova fiziologija domacih zivotinja. Prev. od angl., Svetlost, Sarajevo, 1975 

Tomov, T., Sedloev, N. i dr.: Veterinarnomedicinska fiziologija. Trakiski Universitet, Stara Zagora, 

1998

Predmet ISHRANA NA DOMA[NITE @IVOTNI 9.0 kreditni poeni 

Kod FVM 212 

Studiska Vtora (II) 

godina 

Semestar Treti i êtvrti (III i IV) 

Vkupno 

~asovi 

120 (60+60) 



Vid na 


predmet 

Preduslovi Hranlili, lekoviti i otrovni rastenija, Fiziologija, Mikrobiologija 

Avtor na Prof. d-r Risto Prodanov 

programata 

Izveduva Prof. d-r Risto Prodanov; 

Cel i zada~i 

na nastavnata 

programa 

poml. ass. Radmila ^r~eva - Nikolovska 

Teoretskata nastava od predmetot Ishrana na doma{nite ìvotni ima za cel da 

gi zapoznae studentite so op{tata karakteristika na rastenijata i drugite hrani koi se 

koristat vo ishranata na ìvotnite, nivnata hranliva vrednost, svarlivosta, biolo{kata 

vrednost, .... Izu~uvawe na potrebite kaj ìvotnite vo hranlivi i biolo{ki aktivni 

sostojki, nivnoto dejstvo vrz procesite vo odrùvaweto na osnovnite fiziolo{ki 

funkcii i produkcijata (proizvodstvo na meso, mleko, jajca, volna, za rabota), kako i 

mo`nosta za podmiruvawe na potrebite na {to poednostaven, racionalen, odn. ekonomski 

na~in. 

Za ostvaruvawe na ovie celi se koristat soznanijata na drugite nau~ni 

disciplini, kako {to se: hemijata, biohemijata, fizikata, fiziologijata, 

mikrobiologijata, botanikata, naukata za osobinite na po~vata, patologijata, ekonomijata, 

... 

Krajna cel na naukata za ishranata kaj ìvotni, so soodvetna ishrana na 

ìvotnite, e da se ovozmoì vlijanie vrz kvantitativnoto i kvalitativnoto zgolemuvawe 

na bezbedna hranata za ~ovekot (meso, mleko, jajca), kako i dobivawe na proizvodi za 

ponatamo{na industriska prerabotka (volna, koà, ...) 

Prakti~nata nastava ima za cel da gi zapoznae studentite so: zemawe na mostri; 

opredeluvawe na hemiskiot sostav na hranata; skroben ekvivalent, merni edinici; 

zapoznavawe na hranite; higienska procenka na hranite; sostavuvawe na obrok za razni 

vidovi i kategorii na ìvotni; analiza i korekcija na obrokot. Terenski - poseta na 

me{alka za dobito~na hrana.

Sodrìna 




I. Ishrana na doma{nite ìvotni - op{t del (30 ~asa) 

VOVED 

Predmet, uloga i zna~ewe na ishranata na doma{nite ìvotni. Op{ti 

karakteristiki na sostavot na ìvotnite i rastenijata. 

OSNOVNI 

MATERII 

HRANLIVI 

Jaglehidrati. Lipidi. Proteini - amino-kiselini. Vitamini-podelba. 

Antivitamini. Mineralni materii. Zna~ewe na vodata za ishranata na 

doma{nite ìvotni. Stimulativni, lekoviti i drugi materii vo dobito~nata 

hrana. 

VREDNOST NA 

HRANATA 

DOBITO^NI HRANA 

KONZERVIRAWE 

HRANA 

ZRNESTI HRANI 

SPOREDNI 

PROIZVODI 

ANIMALNI HRANI 

MINERALNI HRANI 

DODATOCI 

NA 

Hranliva vrednost na hranata. Svarlivost na hranata. Bilans na materijata. 

Bilans na energijata. Merni edinici za hranlivata vrednost na hranata. 

Dobito~na hrana. Faktori od koi zavisi sostavot i hranlivata vrednost na 

hranite. Podelba na dobito~nite hrani. 

Konzervirawe na zelenata hrana. Seno, vidovi na seno i hranliva vrednost. 

Silaà. Senaà. 

Zrnesti ìtarki. Zrna od leguminozi (me{unki). 

Sporedni proizvodi od industrijata za: bra{no, skrob, alkohol i vriewe, pivo, 

{e}er, maslo. 

Hrani od ìvotinsko poteklo, vidovi i koi hrani se koristat vo ishranata na 

doma{nite ìvotni. 

Mineralni hrani (mikro i makroelementi). 

Dodatoci-aditivi vo dobito~nata hrana (hranlivi, lekoviti, stimulativni, 

probiotici, prebiotici, ... 

KRMNI SMESKI I 

PRIPREMA 

NA 

HRANITE 

ANTINUTRITIVNI 

MATERII 

OP[TI POTREBI KAJ 

@IVOTNITE 

Vidovi na krmni smeski i nivna namena. Podgotovka na hranite. Konzervirawe 

na hranite. 

Antinutritivni - {tetni materii vo dobito~nata hrana (zapoznavawe na 

osnovnite antinutritivni materii koi se nao|aat vo dobito~nite hrani 

Potrebi na ìvotnite vo hranlivi sostojki. Potrebi: za odrùvawe, za 

reprodukcija, za gravidni ìvotni, za proizvodstvo na mleko, za rastewe, za 

goewe, za rabota, za jajca. 

II. Ishrana na doma{nite ìvotni - specijalen del (30 ~asa) 

ISHRANA 

NA GOVEDA 

Specifi~nosti vo ishranata na goveda. Izbor na hrani za ishrana na goveda. 

Ishrana na stelni kravi. Ishrana na kravi vo laktacija. Sostavuvawe na obrok za 

kravi vo laktacija. Vlijanie na hranata vrz sostavot i kvalitetot na mlekoto. 

Ishrana na teliwa. Ishrana na odbieni teliwa i junici. Ishrana na goveda za 

goewe. Goewe na teliwa. Goewe na juniwa. Goewe na odrasnati goveda. Ishrana na 

bikovi. 

ISHRANA NA 

OVCI I KOZI 

ISHRANA 

NA SVIWI 

Izbor na hrani za ishrana na ovci. Ishrana na priplodni ovci. Ishrana na 

podmladok. Goewe na jagniwa i ovci.Ishrana na kozi (za razni starosni grupi i 

kategorii). 

Izbor na hrani za ishrana na sviwi. Ishrana na priplodni sviwi, gravidni i 

sviwi vo laktacija. Ishrana na prasiwa. Ishrana na priplodni nazimki. Ishrana 

na sviwi za goewe

ISHRANA NA 

KOWI 

Izbor na hrani za ishrana na kowi. Ishrana na `drebni i kobili koi dojat. 

Ishrana na `drebiwa po odbivaweto. Ishrana na mladi kowi i pastuvi. Ishrana 

na kowi za rabota. 

ISHRANA NA @IVINA 

ISHRANA NA 

MESOJADI i 

ISHRANA NA 

LABORATORIJSKI 

@IVOTNI 

ISHRANA NA 

RIBI 

Izbor na hrani za ishrana na ìvina. Ishrana na koko{ki nosilki. Ishrana na 

piliwa za priplod. Goewe na mladi piliwa. Ishrana na misirki 

Ishrana na ku~iwa i ma~ki. Specifi~nosti vo ishranata na mesojadite. 

Specifi~nosti vo ishrana na laboratorijski ìvotni. 

Ishrana na krap i pastrmka. 


Reden broj na Nastavna edinica i sodrìna na nastavna edinica 

~asovi 

1. - 6. Zemawe na mostri. Opredeluvawe na hemiskiot sostav na hranata. 

7. - 10. Skroben ekvivalent. 

11. - 20. Zapoznavawe na hranite. 

23. - 27. Higienska procenka na hranite. 

28. - 39. Sostavuvawe na obrok za razni vidovi i kategorii na ìvotni. 

40. - 49. Analiza i korekcija na obrokot. 

50.- 60. Poseta na me{alka za proizvodstvo na dobito~na hrana i poseta na objekti so 

prakti~no pokaùvawe na ishrana na goveda, sviwi i ìvina 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 



Teoretska nastava: interaktivna (predavawa vo grupa so diskusija i angaìrawe na 

studentite so seminarski temi) 








Bodovi 


Prisustvo na teoretska nastava 7.5 15 

Prisustvo i aktivnost na prakti~nata 

7.5 15 

nastava 


Kontinuirani proverki (tri) 30 60 

Zavr{en ispit 



da osvoi minimum 50 bodovi od teoretskata, prakti~nata nastava i trite kontinuirani 



nastava, pristapuva kon kompleten zavr{en ispit. 

Proverka na 

znaewa 


Prva proverka: Ishrana na doma{nite ìvotni - op{t del 

Vtora i treta proverka: Ishrana na doma{nite ìvotni - specijalen del 


Kompleten zavr{en ispit: usten + pismen (vklu~uva edna kontinuirana proverka)


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

Prodanov R., Ishrana na doma{nite ìvotni-op{t del (skripta-materijal za interna 

upotreba); Katerina Blagoevska, Praktikum za ve`bi (materijal za interna upotreba); 

Kalivoda M., Krmiva, Zagreb -1990; Jovanovi} R. Ishrana doma}ih ìvotiwa, Novi Sad - 

1993; Desanka Kolarski, Osnovi ishrane doma}ih ìvotiwa, Beograd - 1995; Radovanovi} 

T. i sor., Ishrana doma}ih ìvotiwa, â~ak -1997; Jovanovi} R., Ishrana doma}ih 

ìvotiwa, Novi Sad - 2001; Xuki} D., Biqke za proizvodwu sto~ne hrane, Novi Sad - 2002; 

Jovanovi} R., Ishrana krava, Novi Sad -1998; Jovanovi} R., Ishrana ovaca, Novi Sad - 

1996; Steven leeson and John D. Summers, Commercial Poultry Nutrition –s econd edition, 

Ontario, 1997; N. J. Daghir, Poultry production in Hot Climates, CAB International 1998; Steven 

leeson and John D. Summers, Nutrition of the chikens, Ontario - 2001.

Predmet STOÂRSTVO 9.0 kreditni poeni 

Kod FVM 213 

Studiska 

godina 

Vtora (II) 






Preduslovi Biologija na kletka, Biostatistika 

Avtor na 

programata 

Prof. d-r Mihajlo Adamov 

Izveduva Prof. d-r Mihajlo Adamov, 


nastavnata 

programa 

poml. asistent Nikola Adamov 

Teoretskata nastava od predmetot Sto~arstvo ima za cel da gi zapoznae studentite 

so teoretskata osnova i glavnite principi i metodi za unapreduvawe na glavnite 

sto~arski granki: govedarstvo, ov~arstvo, kozarstvo, sviwarstvo, ìvinarstvo i 

kowarstvo. Vo ramkite na sekoja od ovie posebni sto~arski granki, studentite ke imaat 

mo`nost da se zapoznaat so osnovnite biolo{ki i proizvodstveni karakteristiki na 

razli~nite tipovi i rasi na doma{ni ìvotni, tehnologijata na nivno odgleduvawe, 

glavnite sto~arski proizvodi koi od niv se dobivaat, kako i postapkite za nivno 

prakti~no podobruvawe. Na ovoj na~in, na idnite doktori po veterinarna medicina }e im 

bide ovozmoèno podobro da se zapoznaat so glavnite faktori od koi zavisi edno 

optimalno sto~arsko proizvodstvo, a koi se specifi~ni za sekoja granka pooddelno, taka 

{to tie vo idnina ke bidat sposobni za konkretna primena na steknatite znaewa vo 

prakti~ni uslovi. 

Prakti~nata nastava od predmetot Sto~arstvo ima za cel da gi zapoznae studentite 

so: postapkite i metodite koi se upotrebuvaat za re{avawe na konkretni problemi od 

sto~arskoto proizvodstvo; glavnite rasi i tipovi na doma{ni ìvotni, nivnata namena, 

eksterieren izgled, genetska konstitucija, razli~nite na~ini na odgleduvawe, kako i 

merkite za unapreduvawe na proizvodstvoto na ovie ìvotinski vrsti. Terenskata 

nastava, koja ke opfati poseta na nekolku farmi vo dràvata, ima za cel da im 

ovozmoì podobro zapoznavawe na studentite so specifi~nostite vo tehnologijata na 

smestuvawe i odgleduvawe na pooddelnite vrsti i rasi na doma{ni ìvotni, koi pak 

kako glavni faktori za odrùvawe na optimalna zdravstvena sostojba na odgleduvanata 

populacija, direktno ja uslovuvaat efikasnosta na sekoe sto~arsko proizvodstvo.


Reden broj 


na ~asovi 

Govedarstvo ( 11 ~asa) 

EKONOMSKO ZNAÊWE I 

1-2 

POTEKLO NA GOVEDATA 

3 SRODNICI NA GOVEDATA 

4-7 

8 

9 

10 

11 

12 

Ov~arstvo (9 ~asa) 

RASI (GENOTIPOVI) NA 

GOVEDA 

RAZMNO@UVAWE NA 

GOVEDATA I ODGLEDUVAWE 

NA TELIWA 

PROIZVODSTVO NA MLEKO I 

MESO 

MO@NOSTI ZA GENETSKO 

PODOBRUVAWE NA GOVEDATA 

METODI NA ODGLEDUVAWE 

NA GOVEDATA 


POTEKLO NA OVCITE 

13-15 RASI NA OVCI 

16-17 RAZMNO@UVAWE NA OVCI 

18 

19 

20 

SELEKCIJA I ODGLEDUVAWE 

NA OVCI 


NA OVCI 

PROIZVODSTVO NA MLEKO, 

MESO I VOLNA 

Kozarstvo (10 ~asa) 


21 

POTEKLO NA KOZITE 

22-25 RASI NA KOZI 

26-27 RAZMNO@UVAWE NA KOZITE 

28-29 

30 

SELEKCIJA VO 

KOZARSTVOTO 


NA KOZITE 

Sviwarstvo (10 ~asa) 


31 

POTEKLO NA SVIWITE 

32-35 RASI I TIPOVI NA SVIWI 


Ekonomsko zna~ewe na proizvodstvoto na mleko i meso, 

poteklo (rodona~alnici) na govedata 

Biolo{ki osobini na bivoli, bizoni, banteng, gaur, gajal, jak 

i zebu govedo 

Rasi za proizvodstvo na mleko, rasi za kombinirano 

proizvodstvo, rasi za proizvodstvo na meso 

Postignuvawe na pubertet, estrusen ciklus, oploduvawe i 

graviditet, reproduktivna efikasnost na kravi, 

reproduktivni karakteristiki na bikovi, telewe i 

postapki so teliwata vo prvite denovi od ìvotot 

Laktacija, faktori koi vlijaat na mle~nosta, zasu{uvawe, 

tovewe na teliwa, tovewe na juniwa, proizvodstvo na meso 

po sistemot krava-tele 

Selekcija vrz osnova na eksterierot, selekcija vrz osnova 

na proizvodnite svojstva, selekcija vrz osnova na potekloto, 

progeno testirawe, primena na genetski markeri vo 

selekcijata, lokusi na kvantitativni svojstva (QTL's), 

otkrivawe na letalni i semiletalni recesivni geni 

Odgleduvawe vo ~ista rasa, melioracisko vkrstuvawe, 

pretopuva~ko vkrstuvawe, kombinirano vkrstuvawe, 

industrisko vkrstuvawe, hibridizacija 

Ekonomsko zna~ewe na proizvodstvoto na ov~o mleko, meso i 

volna, poteklo (rodona~alnici) na ovcite, zna~ewe na 

za~uvuvawe na avtohtonite rasi na ovci 

Morfolo{ki i fiziolo{ki osobini na avtohtoni rasi i 

rasi na ovci za proizvodstvo na mleko, meso, volna, 

kombiniran tip i visoko-plodni rasi 

Sezonska polova aktivnost, postignuvawe na pubertet, polov 

ciklus, na~ini na pripust, laktacija, reproduktivna 

efikasnost, odgleduvawe na jagniwa 




selekcijata, otkrivawe na letalni i semiletalni geni 

Odgleduvawe vo ~ista rasa, melioracisko vkrstuvawe, 

pretopuva~ko vkrstuvawe, kombinirano vkrstuvawe, 

industrisko vkrstuvawe, hibridizacija 

Kvalitet na ov~i i kozji trupovi, kvalitet i nutritivna 

vrednost na ov~o i kozjo meso, histolo{ka gradba i hemiski 

sostav na ov~o i kozjo vlakno 

Ekonomsko zna~ewe na proizvodstvoto na kozjo mleko, meso i 

kostret, poteklo (rodona~alnici) na kozite 

Avtohtoni rasi, rasi za proizvodstvo na mleko, rasi za 

proizvodstvo na meso, rasi za proizvodstvo na kozja volna 

Reproduktivni karakteristiki na jarci i kozi, postapka so 

gravidni kozi, laktacija, odgleduvawe na jariwa 




selekcijata, otkrivawe na letalni i semiletalni geni 

Odgleduvawe vo ~ista rasa, vkrstuvawe i na~ini na 

vkrstuvawe 

Ekonomsko zna~ewe na proizvodstvoto na svinsko meso, 

poteklo (rodona~alnici) na sviwite 

Primitivni rasi, preodni ili kombinirani rasi, mesnati 

rasi, kineski visoko-plodni rasi

36-37 

RAZMNO@UVAWE NA 

SVIWITE 

Reproduktivni karakteristiki na nerezi i matorici, polova 

zrelost i polov ciklus, graviditet, prasewe i odgleduvawe 

na prasiwa, tehnolo{ki fazi vo sviwarskoto proizvodstvo 

38 

SELEKCIJA VO 

SVIWARSKOTO 

PROIZVODSTVO 


39 

NA SVIWITE 

TEHNOLO[KI FAZI VO 

40 

SVIWARSKOTO 

PROIZVODSTVO 

@ivinarstvo (10 ~asa) 

41 

42-44 

45 

46-47 

48-49 

50 


POTEKLO NA @IVINATA 

RASI I HIBRIDI NA 

KOKO[KI 

RASI I HIBRIDI NA 

MISIRKI 

RASI NA BISERKI (MORKI), 

GUSKI I 

PATKI (PLOVKI) 

PROIZVODSTVO NA 

KONZUMNI JAJCA I 

BROJLERSKO MESO 

SELEKCIJA VO 

@IVINARSKOTO 

PROIZVODSTVO 

Kowarstvo (10 ~asa) 

POTEKLO I EVOLUCIJA NA 

51 

KOWOT 

52-54 RASI NA KOWI 

55-56 SRODNICI NA KOWITE 

57-58 OCENKA NA EKSTERIEROT 



progeno testirawe, performans test, primena na genetski 

markeri vo selekcijata na sviwite, stresna osetlivost na 

sviwite 

Odgleduvawe vo ~ista rasa, odgleduvawe so vkrstuvawe 

Prasili{te, odgleduvali{te za odbieni prasiwa, 

tovili{te, nazimarnik, pripustili{te, ~ekali{te 

Proizvodstvo na jajca i ìvinsko meso, zoolo{ka 

klasifikacija i poteklo na koko{ki, misirki, guski, patki 

(plovki) i biserki (morki) 

Rasi za proizvodstvo na jajca (lesen tip), rasi za meso 

(teòk tip), kombinirani rasi, trpezni rasi, liniski 

hibridi (lesni i te{ki) 

Doma{na misirka, bronzena, bela holandska, {irokogradna 

bela misirka, beltsvilska mala bela, crna - norfol{ka 

misirka, hibridi (kanadski, ameri~ki, engleski) 

Doma{na biserka, rasi guski (doma{na, emdenska, tuluska, 

kineska, italijanska-bela, pomeranska), 

rasi na patki za jajca (nesilki), rasi patki za meso, 

kombinirani rasi, engleski hibrid - Cherry Valley 

Objekti i oprema za koko{ki nesilki, objekti i oprema za 

podmladok, objekti i oprema za brojlerski tov 



progeno testirawe, performans test, primena na genetski 

markeri vo selekcijata na ìvinata 

Poteklo i domestikacija na kowot 

Zoolo{ka klasifikacija na ekvidite, tipovi za javawe, 

trki, lov, paradni, sportski 

Morfolo{ki i biolo{ki osobini na magariwa, 

polumagariwa i zebri 

Ocenka na temperamentot i eksterierot, deformacii i 

nedostatoci na ekstremitetite, boja i oznaki na eksterierot 

59 

60 


NA KOWITE 

UPOTREBNA VREDNOST I 

SMESTUVAWE NA KOWITE 

Odgleduvawe vo ~ista rasa, odgleduvawe so vkrstuvawe na 

razli~ni rasi 

Pri~ini za odgleduvawe na kowite i nivna namena, objekti i 

oprema za smestuvawe na kowite


Reden broj 

na ~asovi 

Nastavna edinica i sodrìna na nastavnata edinica 

1-2 Ekonomsko zna~ewe i poteklo na govedata 

3 Srodnici na govedata 

4-7 Rasi na goveda 

8 Razmnoùvawe na govedata i odgleduvawe na teliwa 

9 Proizvodstvo na mleko i meso 

10 Mo`nosti za genetsko podobruvawe na govedata 

11 Metodi na odgleduvawe na govedata 

12 Ekonomsko zna~ewe i poteklo na ovcite 

13-15 Rasi na ovci 

16-17 Razmnoùvawe na ovcite 

18 Selekcija i odgleduvawe na ovci 

19 Metodi na odgleduvawe na ovci 

20 Proizvodstvo na ov~o mleko, meso i volna 

21 Ekonomsko zna~ewe i poteklo na kozite 

22-25 Rasi na kozi 

26-27 Razmnoùvawe na kozite 

28-29 Selekcija vo kozarstvoto 

30 Metodi na odgleduvawe na kozite 

31 Ekonomsko zna~ewe i poteklo na sviwite 

32-35 Rasi na sviwi 

36-37 Razmnoùvawe na sviwite 

38 Selekcija vo sviwarskoto proizvodstvo 

39 Metodi na odgleduvawe na sviwite 

40 Tehnolo{ki fazi vo sviwarskoto proizvodstvo 

41 Ekonomsko zna~ewe i poteklo na ìvinata 

42-44 Rasi i hibridi na koko{ki 

45 Rasi i hibridi na misirki 

46-47 Biserki (morki), guski, i patki (plovki) 

48-49 Proizvodstvo na konzumni jajca i brojlersko meso 

50 Selekcija vo ìvinarskoto proizvodstvo 

51 Poteklo i evolucija na kowot 

52-54 Rasi na kowi 

55-56 Srodnici na kowite 

57-58 Ocenka na eksterierot na kowite 

59 Metodi na odgleduvawe na kowite 

60 Upotrebna vrednost i smestuvawe na kowite


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Proverka na 

znaewa 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

Dopolnitelna 

literatura 

Teoretska nastava: 2 ~asa/nedelno 

Prakti~na nastava: 2 ~asa/nedelno 



Prakti~na nastava: ve`bi, terenska nastava i drugi oblici na rabota vo pomali grupi 




osvojuva bodovi od koi se formira finalnata ocenka. 



Bodovi 



Prisustvo i aktivnost na 

prakti~na nastava 

12 15 


Prva kontinuirana proverka 5 10 

Vtora kontinuirana proverka 5 10 

Treta kontinuirana proverka 5 10 

êtvrta kontinuirana proverka 5 10 


Kontinuirani proverki na znaeweto (~etiri): pismeno 

Prva proverka: Govedarstvo 

Vtora proverka: Ov~arstvo i kozarstvo 

Treta proverka: Sviwarstvo 

êtvrta proverka: @ivinarstvo i kowarstvo 

Zavr{en ispit: usmen 


prisustvoto na teoretskata i prakti~nata nastava se i sovladani kontinuirani proverki 

na znaeweto vo tekot na semestarot so minimum 25% osvoeni bodovi po proverka. 


Bodovi 

Ocenka 

0-59 5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1) S. Jovanovi}, Mila Savi}, M. Vegara (2005): Sto~arstvo (farmske ìvotiwe). 

Univerzitet u Beogradu, Fakultet veterinarske medicine. 

2) N. Miti}, J. Fer~ej, D. Zeremski, Q. Lazarevi} (1987): Govedarstvo (monografsko delo). 

Zavod za uxbenike i nastavna sredstva - Beograd. 

3) T. Trajkovski, \. Bunevski (2006): Govedarstvo. Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - 

Skopje. 

4) M. Krajinovi}, S. Savi} (1992): Ov~arstvo i kozarstvo. Univerzitet u Novom Sadu, 

Poqoprivredni fakultet. 

5) M. Uremovi}, Z. Uremovi} (1997): Sviwogojstvo. Agronomski fakultet Sveu~ili{ta u 

Zagrebu. 

6) B. Supi}, N. Milo{evi}, T. ôbi} (2000): @ivinarstvo. Univerzitet u Novom Sadu, 

Poqoprivredni fakultet. 

7) N. Peji} (1996): Kow (Equus Caballus). Poqoprivredni fakultet, Novi Sad. 

1) R. Lazarevi} (2003): Savremeno govedarstvo. Univerzitet u Novom Sadu, Tehnolo{ki 

fakultet. 

2) P. Caput (1996): Govedarstvo. "Celeber" d.o.o. - Zagreb. 

3) N. Kozarovski (1998): Ov~arstvo i kozarstvo. Univerzitet "Sv. Kliment Ohridski"- 

Bitola, Vi{a zemjodelska {kola. 

4) M. Petrovi} (2000): Genetika i oplemewivawe ovaca. ITP Nau~na- Beograd. 

5) S. Mitrovi} (1996): Vrste, rase i hibridi ìvine. Univerzitet u Beogradu.

Predmet ANIMALNA HIGIENA 6.5 kreditni poeni 

Kod FVM 214 


godina 





Vid na 


predmet 

Preduslovi Fiziologija na ìvotnite 1 

Avtor na Prof. d-r Mi{o Hristovski 

programata 

Izveduva Nastavnik: prof. d-r Mi{o Hristovski 

Cel i zada~i 

na nastavnata 

programa 


Reden 

broj 

~asovi 

1 

2 

3 

4 

Teoretska nastava Osnovna cel na nastavata po predmetot Animalna higiena e 

steknuvawe na znaewa za vlijanieto na okolinata i higienskite uslovi vrz zdravstvenite 

i proizvodnite kapaciteti na ìvotnite. So ovoj predmet studentite }e obezbedat 

soodveten priod pri analizata na padot na proizvodstvoto, abnormalnoto odnesuvawe i 

bolestite kaj ìvotnite vo nivnite kompleksni interakcii so okolinata (ìvotnata 

sredina) i istovremeno da sozdadat povolni higienski uslovi vo koi ìvotnite dobro }e 

se ~uvstvuvaat, odrùvaj}i go zdravjeto na najvisoko nivo, a produkcijata i 

reprodukcijata na ìvotnite maksimalno mo`no nivo pri nivnoto odgleduvawe i 

eksploatacija. Vo ramkite na ovoj predmet “e se obrne vnimani in a sanitacijata i 

prevencijata od pojava na bolesti vo procesot na odgleduvawe na ìvotnite, so {to 

idnite doktori po veterinarna medicina }e bidat osposobeni za kompletna 

implementacija, nadzor i kontrola na biosigurnosnite, dezinfekcionite, 

dezinsekcionite i deratizacionite merki vo objektite za odgleduvawe na doma{nite 

ìvotni. 

Prakti~na nastava 

Zapoznavawe na studentite so prakti~nite aspekti na ispituvaweto i ocenuvaweto na 

mikorklimatskite uslovi vo objektite za doma{ni ìvotni. Me|usebnata interakcija na 

okolinata i ìvotnite, toplotniot bilans i ventilacionite kapaciteti vo objektite. 

Higienskata procenka na po~vata, vodata i tehni~ko-tehnolo{ki normativi za razli~ni 

vidovi doma{ni ìvotni. Vo vtoriot del od prakti~nata nastava osobeno vnimanie }e se 

posveti na merkite na Biosigurnost i HACCP standardite na farmite za doma{ni 

ìvotni, kako i prakti~na primena na merkite za higiena i sanitacija (dezinfekcija, 

dezinsekcija i deratizacija) pri odgleduvaweto na ìvotnite, animalnata industrija i 

prevencijata od bolesti. 


Razvoj, predmet i 

prakti~no zna~ewe na 

zoohigienata vo 

sto~arstvoto 

Osnovni poimi 

ekologija 

Zna~ewe na son~evata 

svetlina vo 

sto~arstvoto 

Higiena na vozdu{nata 

sredina 

5 Higiena na po~vata 

6 

7 

8 

Hidrolo{ko – 

pedolo{ki odnosi vo 

higienata 

Snabduvawe so voda i 

higiena na vodata 

Me|useben odnos na 

organizmot i okolinata 


Istorija, predmet, podelba i metodi na zoohigienata 

Odnosi na ìvite organizmi i nadvore{nata sredina 

Svojstva na son~evata svetlina i nejzino dejstvo vrz organizmot 

Svojstva i primesi na vozduhot; Korpuskularni zagaduvawa na 

vozduhot; Preventiva od aerogeni infekcii; Fizi~ki svojstva na 

vozduhot i bu~ava 

Zna~ewe i svojstva na po~vata; Sanitarna ocenka na po~va i 

profilaksa od zagaduvawe 

Hidrolo{ko – pedolo{ki odnosi vo higienata 

Zna~ewe i izvori za snabduvawe so voda; Svojstva na vodata; 

Higienska ocenka na vodata; îstiewe i podobruvawe na kvalitetot 

na vodata; Napojuvawe na ìvotnite i planirawe voda za potrebite na 

sto~arstvoto 

Termoregulacija kaj ìvotnite; Vlijanie na temperaturata i 

vla`nosta na vozduhot; Vrneì; Vreme, adaptacija i aklimatizacija; 

Aerojoni i Aerojonizacija vo sto~arstvoto

Reden 

broj 

~asovi 

9 

10 

11 

12 

13 

14 

15 

16 

17 

18 

19 

20 

21 

22 

23 

24 

25 


Higiena na hranata i 

ishranata 

Higienska ocenka na 

krmivata 

Higiena na pasi{ta i 

napsuvaweto 

Op{ti higienskotehni~ki 

principi pri 

gradba na objekti vo 

sto~arstvoto 

Higiena na 

smestuvaweto, 

odgleduvaweto i 

eksploatacijata na 

govedata 

Higiena na 

smestuvaweto i 

odgleduvaweto na 

kowite 

Higiena na 



sviwite 

Higiena na 


odgleduvaweto na ovci 

Higiena na 



kozite 

Higiena na 



ìvinata 

Higiena na 

odgleduvawe na zajaci 

Higiena na molzeweto i 

preventiva na 

bolestite na mle~nata 

`lezda 

Higiena na 

odgleduvawe na 

mladite ìvotni 

Higiena na rabotni 

ìvotni 

Higiena na transport na 

doma{nite ìvotni 

Higiena na teloto na 

ìvotnite 

Higieno - sanitarni i 

preventivni merki vo 

sto~arstvoto 

26 Dezinfekcija 

27 Dezinsekcija 

28 Deratizacija 


Hranlivi materii vo krmivata; Deficit na poedini komponenti vo 

krmivata; Preventiva na nedostatoci na hranlivite komponenti; 

Aditivi vo hranata, dietetska i dieterapeutska hrana i ishrana; 

Otstapuvawe od kvalitetot i kontaminacija na hranata; Otrovni 

rastenija vo hranata na ìvotnite – Op{t i Specijalen del 

Voluminozni, zrnesti, krmiva vo bra{nesta forma, otpadni i drugi 

produkti od industrijata; animalni krmiva i krmni smeski 

Higiena na pasi{ta i napsuvaweto 

Op{ti na~ela; Gradewe na objekti za doma{nite ìvotni; Higienski 

principi pri gradeweto delovi na objekt za doma{nite ìvotni; 

Mikroklima i vnatre{no ureduvawe, oprema i mehanizacija vo 

objektite za doma{ni ìvotni 

Bioklimatolo{ki karakteristiki na govedata; Smestuvawe, 

odgleduvawe i eksploatacija na mle~ni kravi; Reprodukciski jazol; 

[tala za drèwe na mladi goveda za priplod, goeni goveda, bikovi, 

jasli, odelenie za bolni kravi; Ispusti; Sistem za drèwe na 

govedata 

[tali za kowi i drèwe na kowite; Higiena na odgleduvaweto i 

preventiva na bolestite 

Bioekolo{ki karkateristiki; Centar za reprodukcija i odgleduvawe 

na podmladok; Objekti za goeni sviwi; Potrebna podna povr{ina; 

Uslovi pri smestuvawe, klima i ventilacija; Otstapuvawe vo 

higienata i tehnolo{kiot reìm i zdravjeto na sviwite 

Tipovi objekti; Bioekolo{ki karakteristiki i higiena na drèwe na 

ovcite 

Bioekologija na kozi i pravci na odgleduvawe; Objekti za smestuvawe, 

higiena i preventiva na bolesti 

Bioekolo{ki karakteristiki i sistemi na smestuvawe; Smestuvawe i 

odgleduvawe na koko{ki, misirki, guski i patki; Higiena na 

inkubatorot i inkubacija 

Higiena na odgleduvawe na zajaci 

Higiena na molzewe; Gre{ki pri molzewe; Preventiva na mastitisi; 

Mleko so visok sanitaren kvalitet 

Zna~ewe na kolostralnoto mleko; Higiena na odgleduvawe na mladite 

ìvotni 

Higiena na rabotnite kowi i goveda 

Transport na ìvotnite so èleznica, kamioni, brod, pe{; Transport 

na ednodnevni piliwa; Preventivno-tehni~ki zafati pri transport 

Nega na koà; Strièwe vlakna; Nega na nozete, kopitata i papcite 

Otstranuvawe i iskoristuvawe na |ubreto i urinata; îstewe i 

otstranuvawe na otpadnite vodi od industrijata za animalni 

proizvodi i klanicite; Ne{tetno otstranuvawe i iskoristuvawe na 

mr{ite i otpadocite 

Vid na dezinfekcioni sredstva i postapki; Vid dezinfekcija spored 

na~inot na upotreba; Dezinfekcija na objektite, opremata, predmetite 

i materijalite 

Vidovi dezinsekcija; Metodi, na~ini i sredstva za uni{tuvawe na 

insekti; Naj~esti insekti i {tetnici i nivno uni{tuvawe; 

Dezinsekcija na objekti za doma{ni ìvotni, skladi{ta, magacini i 

objekti na industrijata za hrana; Aparatura i oprema za dezinsekcija 

Vidovi, metodi i postapki na deratizacijata; Uni{tuvawe na oddelni 

vidovi glodari 

29 Dezodoracija Dezodoracija

Reden 

broj 

~asovi 

30 


Upotreba na hemiskite 

sredstva za DDD i 

za{titata na 

ìvotnata sredina 


Upotreba na hemiskite sredstva za DDD i za{titata na ìvotnata 

sredina 


Broj na 

ve`bata 

Naslov na ve`bata 

1 Me|usebni odnosi na ìvotnite i nadvore{nata sredina 

2 Vlijanie i odreduvawe na fizi~kite svojstva na vozduhot (temperatura, vla`nost) 

3 

Vlijanie i odreduvawe na fizi~kite svojstva na vozduhot (dvièwe na vozduhot, pritisok, 

bu~ava) 

4 Vlijanie i odreduvawe na hemiskiot sostav na vozduhot 

5 Vlijanie i odreduvawe na pra{ina vo vozduhot 

6 Vlijanie i odreduvawe na mikroorganizmi vo vozduhot 

7 Vidovi, na~ini i principi na ventilacija 

8 Ventilacija kaj poedini vidovi na doma{ni ìvotni 

9 Odreduvawe na son~evata radijacija i osvetlenosta na objektite 

10 Toploten bilans na doma{nite ìvotni 

11 Toploten bilans na objektite za doma{ni ìvotni 

12 Vlijanie na po~vata vrz doma{nite ìvotni i ìvotnata sredina 

13 

14 

Odreduvawe na poedini svojstva na po~vata (zemawe probi, fizi~ki i hemiski svojstva na 

vodata) 

Odreduvawe na poedini svojstva na po~vata (bakteriolo{ko ispituvawe, higienska ocenka i 

hlorirawe na vodata) 

15 Vlijanie na vodata vrz doma{nite ìvotni i ìvotnata sredina 

16 Prakti~ni aspekti pri napojuvawe na doma{nite ìvotni 

17 Odreduvawe na poedini svojstva na vodata 

18 Prakti~ni higienski aspekti kaj pova`nite vidovi ìvotni 

19 

20 

21 

22 

23 

24 

25 

Principi na biosigurnost 

Merki na biosigurnost – prakti~ni primeri 

Dezinfekcija – mehanizam, vidovi i fazi 

Metodi na dezinfekcija 

Primeneta dezinfekcija 

Dezinsekcija -Pova`ni paraziti i {tetnici 

Dezinsekcija – vidovi i metodi

Broj na 

ve`bata 

26 

27 

28 

29 

30 


Integrirano spravuvawe so {tetnici - insekti 

Biolo{ko – morfolo{ki karakteristiki na glodarite 

Metodi na deratizacija 

Integrirano spravuvawe so {tetnici - glodari 

Oprema i za{tita pri DDD 


Metodi na u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

III semestar 



IV semestar 



Teoretska nastava: interaktivni predavawa vo golema grupa so diskusija, 

prezentaqcii na studenti i nivno dopolnitelno aktivirawe 

Prakti~na nastava: ve`bi i drugi oblici na rabota vo pomali grupi, poseti na teren, 

doma{ni raboti i prezentacii 






Vid na 

Bodovi 

aktivnost minimum maksimum 

Prisustvo na 

teoretska 

10 12 

nastava 

Prisustvo na 

prakti~na 

7 9 

nastava 

Aktivnost na 

teoretska 

0 3 

nastava 

Aktivnost na 

prakti~na 

2 6 

nastava 

Seminarska 

rabota 

6 10 

2(1+1) 

Kontinuirani 

proverki – 

2*6 (12) 2*10 (20) 

(teoretski del) 

2(1+1) 

Kontinuirani 

proverki 

– (prakti~en 

del) 2*6(12) 2*10 (20) 



Uslovuva~ki kriteriumi: 

1. Studentot e dolèn da osvoi najmalku 6 bodovi (60%) od sekoja kontinuirana 

proverka za da se smeta deka istata ja poloìl i da se stekne so pravoto osvoenite 

bodovi da bidat sostaven del od vkupniot bodoven sistem za predmetot. 

2. Pravo na zavr{en ispit ima studentot koj se steknal so pravo na potpis i gi 

poloìl site kontinuirani proverki. 

3. Studentot koj vo tekot na u~ebniot semestar osvoil najmalku 60 bodovi po site 

osnovi i e zadovolen so postignatiot uspeh ima pravo da izbere da ne go polaga 

zavr{niot ispit, a dokolku ne e zadovolen so postignatiot uspeh so zavr{niot ispit

Proverka na 

znaewa 


pomagala 


Prva proverka (teoretski del): op{to higiena i ekologija, mikroklimatski uslovi vo 

objekti za doma{ni ìvotni, higiensko-tehni~ki principi pri gradba na objekti vo 

sto~arstvoto 

Prva proverka(prakti~en del): mikroklimatski uslovi vo objetki za doma{ni ìvotni, 

regulacija na mikroklimatski uslovi, higienska ocenka na kvalietot na po~va i voda 

Vtora proverka (teoretski del): higiena i sanitacija vo sto~arstvoto 

Vtora proverka (prakti~en del): biosigurnost i prakti~ni askpekti na dezinfekcija, 

dezinsekcija i deratizacija 

Zavr{en ispit: pismen ili usmen 

Kompleten zavr{en ispit: pismen ili usmen (vklu~uva edna ili dve kontinuirani 

proverki) 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Maxirov @.: Zoohigiena, Skopje, 1997 

2. Maxirov @.: Dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija vo sto~arstvoto i 

veterinarnata medicina, Skopje, 1999 

3. Maxirov @.: Praktikum po zoohigiena, Skopje, 1997 

4. Radenkovi} B.: Praktikum iz Zoohigijene, Beograd, 1998 

5. Hristov S.: Zoohigijena, Beograd, 2002 

6. Asaj A.: Higijena na Farm i u okoli{u, Zagreb, 2003 

7. Necob N. i Todor S.: Veterinarna higiena, Sofija, 1999 

8. Asaj A.: Dezinfekcija, Zagreb, 2000 

9. Asaj A.: Deratizacija u praksi, Zagreb, 1999 

10. Asaj A.: Zdravstvena dezinsekcija u nastambama i okoli{u, Zagreb, 1999 

11. Izvadoci od stru~na literatura, internet

Predmet MIKROBIOLOGIJA 9.0 krediti 

Kod FVM 215 

Studiska godina Vtora (II) 

Semestar 

Tret i ~etvrt (III i IV) 

Vkupno ~asovi 

120 (60 + 60) 




Preduslovi - 

Avtori na 

programata 

Prof. d-r Zdenko Marki}, Doc. d-r Slav~o Mreno{ki, Poml. Ass. Iskra Cvetkovi} 

Izveduva 

Doc. d-r Slav~o Mreno{ki, 

Poml. Ass. Iskra Cvetkovi} 


nastavnata 

programa 

Teoretskata nastava od ovoj predmet gi izu~uva osnovite na veterinarnata 

mikrobiologija kako i genetikata od mikrobiolo{ki aspekt. Predmetot se sostoi od 

nekolku tematski celini. 

Vo prvata (virusologija i prioni) koja se izu~uva vo tretiot semestar, studentite 

}e steknat op{ti znaewa za virusite od aspekt na nivnata gradba, replikacija, 

interakcija so kletkata-doma}in, virulencija itn. i }e gi izu~uvaat najzna~ajnite 

animalni virusi podeleni po soodvetni familii i bolestite koi tie gi 

predizvikuvaat. Tuka e opfatena i genetikata na mikroorganizmite i prakti~nata 

primena na genetskiot inìnering, za na kraj da se izu~uvaat osnovite na prionskata 

biologija kako i najzna~ajnite prionski bolesti. 

Vo vtorata tematska celina (bakteriologija i mikologija), koja se izu~uva vo 

~etvrtiot semestar, studentite }e steknat op{ti znaewa za bakteriite od aspekt na 

nivnata gradba, razmnoùvawe, ishrana i metabolizam itn. a }e se izu~uvaat i 

najzna~ajnite vidovi bakterii od veterinarna i zoonozna gledna to~ka i 

zaboluvawata koi tie gi predizvikuvaat. Vo vtoriot del od predavawata vo ovoj 

semestar, studentite }e gi izu~uvaat op{tite karakteristiki na gabite zaedno so 

najzna~ajnite zaboluvawa za veterinarnata medicina koi tie gi predizvikuvaat. 

Na ovoj na~in, na idniot doktor po veterinarna medicina }e mu bide ovozmoèno 

da se zdobie so osnovnite znaewa za patogenite mikroorganizmi, {to e neophoden 

preduslov za ponatamo{niot tek od negovoto studirawe kade istite }e se izu~uvaat 

od aspektot na bolestite koi tie gi predizvikuvaat kaj ìvotnite. Isto taka, so 

prezentirawe na mikrobnata genetika i osobeno genetskiot inìwering, studentite 

}e se zapoznaat so koristeweto na mikroorganizmite vo ovoj interesen i se pove}e 

koristen segment od naukata. 

Prakti~nata nastava e isto taka podelena vo dve celini, koi proizleguvaat od 

prethodno navedenata podelba. 

Ve`bite vo tretiot semestar, imaat za cel da gi zapoznaat studentite so osnovnite 

laboratoriski tehniki za detekcija i dijagnoza na virusite i prionite, kako i so 

principite na dijagnosticirawe na najva`nite prionski i virusni bolesti kaj 

poedenitite vidovi na doma{ni ìvotni od terenski i laboratoriski aspekt. 

Ve`bite vo ~etvrtiot semestar, ima za cel da gi zapoznae studentite so osnovnite 

laboratoriski tehniki za detekcija i dijagnoza na bakteriite i gabite, kako i so 

principite na dijagnosticirawe na najva`nite bakteriski i gabi~ni bolesti kaj 

poedenitite vidovi na doma{ni ìvotni od terenski i laboratoriski aspekt. 

SODR@INA 

P r e d a v a w a 

III SEMESTAR Tema Чasovi 

Op{ta virusologija, 

genetika i genetski 

inìwering 

Struktura i sostav na virusite. Klasifikacija i nomenklatura. Replikacija na 

1 

virusite. 

2 

2 Genetika. 2 

3 Genetski inìwering. 2 

4 Genetika i evolucija na virusite. 2 

5 Interakcija virus-kletka. 2 

Mehanizmi na infekcijata i {ireweto na virusite vo organizmot. 

6 Determinanti na virusnata virulencija i rezistencijata / osetlivosta na 2 

organizmot doma}in. 

Patogeneza na virusnite bolesti. Virusna onkogeneza (kratok prikaz na 

najva`nite onkogeni virusi). Prevencija i kontrola na virusnite bolesti, 

7 

vakcini i antivirusni lekovi. 

2

DNK virusi 

RNK virusi 

Prioni 

8 

9 

10 

11 

12 

13 

14 

15 

POXVIRIDAE. Virusi na sipanici. Virusot na miksomatoza. Virusot na Orf 

(kontagiozna ektima). ASFAVIRIDAE i IRIDORIDAE. Virusot na afrikanska 

svinska ~uma. ADENOVIRIDAE. Virusot na infektiven ku~e{ki hepatit. 

Virusot na sindromot na padot na nesewe. 

HERPESVIRIDAE. Virusot na infektiven rinotraheit kaj govedata (IBR/IPV). 

Virusot na pseudorabies (Aujeckieva bolest). Virusot na Marekova bolest. 

Virusot na infektiven laringotraheit kaj ìvina. PAPILLOMAVIRIDAE. 

Virusot na papilomatoza kaj goveda. HEPADNAVIRIDAE. 

PARVOVIRIDAE. Virusot na panleukopenija kaj ma~ki. Virusot na parvoviroza 

kaj ku~iwa. Virusot na parvoviroza kaj sviwi. CIRCOVIRIDAE. Svinskiot 

cirkovirus tip 2. 

REOVIRIDAE. Virusot na sin jazik. Virusot na afrikanska ~uma kaj kowi. 

Virusot na dijarea kaj novorodeni teliwa. BIRNAVIRIDAE. Virusot na 

infektiven burzit kaj ìvina (Gumboro bolest). 

RETROVIRIDAE. Virusot na avijarna leukoza. Virusot na leukemija kaj ma~ki i 

virusot na sarkom kaj ma~ki. Virusot na leukoza kaj goveda. Virusot na 

infektivna anemija kaj kopitari. Virusot na imunodificiencija kaj ma~ki. 

Virusot na bolesta Maedi/Visna. 

PARAMYXOVIRIDAE. Govedski parainfluenca virus 3. Virusot na {tene~ak. 

Virusot na govedska ~uma (Rindrepest). Virusot na bolesta Newcastle. 

BORNAVIRIDAE. Virusot na bolesta Borna. FILOVIRIDAE. RHABDOVIRIDAE. 

Virusot na besnilo. Virusot na vezikularen stomatit. Virusot na hemoragi~na 

septikemija kaj pastrmki. Virusot na proletna viremija kaj krapovi. 

BUNYAVIRIDAE. ARENAVIRIDAE. 

ORTOMYXOVIRIDAE. Virusot na influenca kaj kowi. Virusot na influenca kaj 

sviwi. Virusot na avijarna influenca (~uma kaj ìvina). CORONAVIRIDAE. 

Virusot na transmisiven gastroenetrit kaj sviwi. Virusot na infektiven 

bronhit kaj ìvina. ARTERIVIRIDAE. Virusot na arteritis kaj kowi. Virusot na 

PRRS. 

PICORNAVIRIDAE. Virusot na ligavka i {ap. Virusot na vezikularna bolest kaj 

sviwi. Virusot na polioencefalomielitis kaj sviwi. CALICIVIRIDEA. Virusot 

na vezikularen egzantem kaj sviwi. Virusot na hemoragi~na bolest kaj zajaci. 

FLAVIVIRIDAE. Virusot na govedska virusna dijareja (BVD) – bolest na sluznici. 

Virusot na klasi~na svinska ~uma. ASTROVIRIDAE. TOGAVIRIDAE. 

VIRUSI KAJ PЧELITE. Virusot na me{inesto leglo. Virusot na akutna 

paraliza kaj p~elite. Virusot na hroni~na paraliza kaj p~elite. 

PRIONI. Definicija. Kleto~na biologija. Replikativen ciklus. 

SPONGIFORMNI ENCEFALOPATII. Scrapie. Spongiformna encefalopatija kaj 

govedata (BSE). Spongiformna encefalopatija kaj ma~kite (FSE). 

2 

2 

2 

2 

2 

2 

2 

2 

IV 

SEMESTAR 

Tema 

Чaso 

vi 

1 Morfologija i klasifikacija na bakteriite. 2 

Op{ta 

bakteriologija 

2 Ishrana, rast, ekologija i metabolizam kaj bakteriite. 2 

3 Sterilizacija i dezinfekcija. 2 

4 Antimikrobna hemoterapija. 2 

5 Interakcija mikroorganizam-ìvotno. Genetika kaj bakteriite. 2 

6 Borrelia. Treponema. Brachyspira. Leptospira. Helicobacter. 2 

Specijalna 

bakteriologija 

7 Campylobacter. Lawsonia. Bartonella. Brucella. Neisseria. 2 

Bordetella. Taylorella. Dichelobacter. Francisella. Moraxella. Pseudomonas. Burkholderia. 

8 

Aeromonas. 

2 

9 Salmonella. Proteus. Escherichia. 2 

Yersinia. Bacteroides. Fusobacterium. Pasteurella. Mannheimia. Haemophillus. Actinobacillus. 

10 

Riemerella. 

2 

11 Staphylococcus. Streptococcus. Micrococcus. Bacillus. Paenibacillus. Clostridium. 2

Mikologija 

12 

Lactobacillus. Listeria. Erysipelotrix. Actynomices. Actinobaculum. Arcanobacterium. 

Dermatophilus. Rhodococcus. Nocardia. Corynebacterium. 

13 Mycobacterium. Mycoplasma. Rickettsialles. Coxiella. Ordo Chlamydiales. 2 

14 

15 

OP[TA MIKOLOGIJA. Candida albicans. Cryptococcus neoformans. Malassezia 

pachydermatis. 

Aspergillus. Penicillium. Dermatofiti (Microsporum. Trichopyton). Coccidioides 

immitis/posadasii. Histoplasma capsulatum. Blastomyces dermatitidis. Sporothrix schenckii. 

Mikotoksini i mikotoksikozi. 

2 

2 

2 

V e ` b i 

III SEMESTAR Tema Чasovi 

Osnovni laboratoriski metodi vo 

virusologijata 

Dijagnoza na virusnite bolesti po 

ìvotinski vidovi i prionskite 

bolesti 

1 

2 

3 

4 

5 

6 

7 

8 

Voved vo laboratoriskata dijagnostika na virusite. Merki na pretpazlivost i 

sigurnost vo laboratorijata. Zemawe, pakuvawe i transport na mostri za 

virusolo{ki ispituvawa. Priem na mostrite vo laboratorijata. 

Direktna identifikacija na virusite (elektronski mikroskop, 

imunoelektronski mikroskop). 

Direktna identifikacija na virusnite antigeni (imunofluorescencija, 

imunohistohemija-imunoperoksidaza, ELISA, imunodifuzija). 

Direktna identifikacija na virusnite nukleinski kiselini (metodi na 

hibridizacija - Dot Blot metodi, In Situ hibridizacija, Southern Blot metodi na 

hibridizacija; PCR). 

Izolacija na virusite (kultura na kletki, oplodeni koko{kini jajca, 

laboratoriski ìvotni). 

Kvantifikacija na virusot. Interpretacija na virusolo{kite laboratoriski 

rezultati. 

Detekcija na virusnite antitela - serolo{ka dijagnostika I (obrabotka na 

serumot za serolo{ko ispituvawe, ELISA, serum neutralizaciski test, 

imunobloting). 

Detekcija na virusnite antitela - serolo{ka dijagnostika II (indirektna 

imunofluorescencija, hemaglutinacija-inhibicija, imunodifuzija). 

Interpretacija na virusolo{kite laboratoriski rezultati. 

9 Dijagnoza na virusnite bolesti kaj govedata. 2 

10 Dijagnoza na virusnite bolesti kaj ovcite i kozite. 2 

11 Dijagnoza na virusnite bolesti kaj sviwite. 2 

12 Dijagnoza na virusnite bolesti kaj kowite. 2 

13 Dijagnoza na virusnite bolesti kaj ku~iwata i ma~kite. 2 

14 Dijagnoza na virusnite bolesti kaj ìvinata. 2 

15 Laboratoriska dijagnoza na prionskite bolesti. 2 

2 

1 

2 

2 

2 

1 

2 

2 

IV 

SEMESTAR 

Tema 

Чaso 

vi 

Osnovni 

laboratoriski metodi 

vo bakteriologijata 

1 

Voved vo laboratoriskata dijagnostika na bakteriite i gabite. Merki na 

pretpazlivost i sigurnost vo laboratorijata. Zemawe, pakuvawe i transport na mostri 

za bakteriolo{ko ispituvawa. Priem na mostrite vo laboratorijata. Prakti~ni 

aspekti na sterilizacijata. 

2 Mikroskopsko ispituvawe na bakteriite. 2 

3 Kulturelno ispituvawe na bakteriite. 2 

4 Biohemisko ispituvawe na bakteriite. Biolo{ki opit. 2 

2

5 Rezistotipizacija. Antibiogram. 2 

6 

Prakti~na aplikacija na serolo{kite i metodite za detekcija na DNK vo 

dijagnostikata na bakteriskite infekcii. 

2 

7 Mastitis. 2 

Dijagnoza na gabi~nite i bakteriskite 

bolesti po ìvotinski vidovi 

8 Dijagnoza na gabi~nite infekcii i mikotoksikozite. 2 

9 Dijagnoza na bakteriski i gabi~ni bolesti kaj govedata. 2 

10 Dijagnoza na bakteriski i gabi~ni bolesti kaj ovcite i kozite. 2 

11 Dijagnoza na bakteriski i gabi~ni bolesti kaj sviwite. 2 

12 Dijagnoza na bakteriski i gabi~ni bolesti kaj kowite. 2 

13 Dijagnoza na bakteriski i gabi~ni bolesti kaj ku~iwata. 2 

14 Dijagnoza na bakteriski i gabi~ni bolesti kaj ma~kite. 2 

15 Dijagnoza na bakteriski i gabi~ni bolesti kaj ìvinata. 2 

ORGANIZACIJA, OCENUVAWE I LITERATURA 



Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Teoretska nastava: 2 ~asa/nedelno (30 ~asa po semestar, 60 vkupno) 

Prakti~na nastava: 2 ~asa/nedelno (30 ~asa po semestar, 60 vkupno) 

Teoretska nastava: interaktivna (predavawa vo golema grupa so diskusija i 

angaìrawe na studentite) 


Seminarska rabota: u~ewe so koristewe stru~na literatura i internet, 

izgotvuvawe seminarski trud. 





Bodovi 



Prisustvo na prakti~nata nastava 12 15 

Seminarski raboti (2) 4 10 

Kontinuirani proverki - predavawa 11 20 

Kontinuirani proverki - ve`bi 11 20 




* Za da se pristapi kon polagawe na zavr{niot ispit e potrebno studentot da osvoi 

minimum 51 bod od prisustvo na teoretskata nastava, prisustvo na prakti~nata 

nastava, seminarskata rabota i kontinuiranite proverki. 

Proverka na znaewa 

Kontinuirani proverki na znaeweto 

• Vkupno osum, po ~etiri vo semestar; se odgovaraat pismeno 

• Sekoja proverka sodrì 20 pra{awa a sekoe od niv nosi po 0.25 poeni 

(maksimum 5 poeni po proverka) 

• Pra{awata se odgovaraat so zaokruùvawe na to~niot odgovor od nekolku 

ponudeni i/ili so dopolnuvawe na eden ili pove}e zborovi vo re~enica 

Predavawa: 

• Prva proverka - Op{ta virusologija (III semestar, temi 1-7) 

• Vtora proverka - DNK virusi, RNK virusi i prioni (III semestar, temi 8-15) 

• Treta proverka – Cela op{ta i del od specijalnata bakteriologija (IV 

semestar, temi 1-8)

• Чetvrta proverka - Del od specijalnata bakteriologija i mikologija (IV 

semestar, temi 9-15) 

Ve`bi: 

• Prva proverka - Osnovni laboratoriski metodi vo virusologijata (III 

semestar, temi 1-8) 

• Vtora proverka - Dijagnoza na virusnite bolesti po ìvotinski vidovi i 

prionskite bolesti (III semestar, temi 9-15) 

• Treta proverka - Osnovni laboratoriski metodi vo bakteriologijata i 

mastitis (IV semestar, temi 1-7) 

• Чetvrta proverka - Dijagnoza na bakteriskite i gabi~nite bolesti po 

ìvotinski vidovi (IV semestar, temi 8-15) 

Studentot ima mo`nost i za popravna kontinuirana proverka koja se polaga na 

krajot od ~etvrtiot semestar, posle polagaweto na site redovni kontinuirani 

proverki a pred polagaweto zavr{en ispit. Se prepolaga edna od redovnite 

kontinuirani proverki koja studentot sam ja izbira (naj~esto onaa so najmal broj na 

poeni) so napomena deka brojot na poeni od prepolaganata kontinuirana proverka 

avtomatski se poni{tuva. 

Zavr{en ispit: Pismen. 

Vkupniot broj na bodovi na zavr{niot ispit e 20, koi bodovi moàt da se osvojat so 

proverka na znaeweto koe na zavr{niot ispit go opfa}a materijalot od celiot 

ispit. Soglasno toa, dobivaweto na poeni e podeleno vo 4 tematski celini pri {to 

sekoja celina nosi maksimum 5 poeni. Tematskite celini se: I = Op{ta virusologija, 

genetika, genetski inìwering i prioni (redni broevi od predavawata od III 

semestar: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 i delumno 15); II = DNK i RNK virusi (redni broevi od 

predavawata od III semestar: 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14 i delumno 15); III = Op{ta 

bakteriologija i mikologija (redni broevi od predavawata od IV semestar: 1, 2, 3, 4, 

5, 14 i 15) i IV = Specijalna bakteriologija (redni broevi od predavawata od IV 

semestar: 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 i 13). 

Studentot na zavr{en ispit dobiva poeni koi mu se dodavaat na prethodno 

osvoenite poeni vo tekot na nastavata, no so ograni~uvawe vo odnos na 

maksimalniot broj poeni koj moè da go dobie po tematska celina. Na pr., dokolku na 

zavr{niot ispit vo junskata sesija od prvata tematska celina osvoil 5 poeni, vo 

narednata (septemvriska) sesija toj ne moè da osvojuva pove}e poeni od taa 

tematska celina. Ili, dokolku na prviot zavr{en ispit od vtorata tematska celina 

osvoil 3 poeni, vo narednata sesija toj ne moè da osvoi pove}e od 2 poeni od taa 

tematska celina. 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59,75 

5 (F) 

60,00 – 66,75 6 (E) 

67,00 – 72,75 7 (D) 

73,00 - 79,75 8 (C) 

80,00 – 89,75 9 (B) 

90,00 - 100 10 (A) 

1. Predavawa vo forma na Power Point prezentacija (vo elektronska i/ili 

od{tampana forma) 

2. Prira~nici/skripti za ve`bi izgotveni od strana na katedrata 

3. Talaro, K. and Talaro, A. (1996). Foundations in Microbiology (2nd Ed.) Times Mirror 

Higher education Group, Inc. 

4. Murphy, A., Gibbs, E.P.J., Horzinek, M.C. and Studdert, M.J. (1999). Veterinary 

virology (3rd Ed.). Academic press. 

5. ICTVdB – The Universal Virus Database of the International Commitee on Taxonomy 

of Viruses (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ICTVdb/) 

6. G.R. Carter, D.J. Wise and E.F. Flores (Eds.) - A Concise Review of Veterinary 

Virology (http://www.ivis.org/advances/Carter/toc.asp) 

7. Quinn P.J., Carter, M.E., Markey, B.K. and Carter, G.R.(1994). Clinical Veterinary 

Microbiology. Mosby-Year Book Europe Limited. 

8. Naglic, T., Hajsig, D., Madic, J. i Pinter, Lj. Veterinaska mikrobiologija, Specijalna 

bakteriologija i mikologija. Udzbenici sveucilista u zagrebu, 2005.

Predmet РURALNA EKONOMIJA 2.0 kreditni poeni 

Kod FVM 216 


godina 

Semestar Tret (III) 


Vid na predmet Zadolìtelen 

Preduslovi Zapi{an tret semestar 

Avtor na Doc. D-r Blagica Sekovska 

programata 

Izveduva Doc. D-r Blagica Sekovska 


nastavnata 

Teoretskata nastava. 

programa - Edno od pozna~ajnite barawa na evropskata asocijacija na veterinarni fakulteti e 

studentite po diplomiraweto da steknat odredeni znaewa od oblasta na ruralnata 

ekonomija i ekonomijata na zemjodelstvoto . So ogled na faktot {to diplomiranite 

veterinarni lekari so svojata rabota se vklu~eni vo rabotata na stopanstvoto, a i 

poradi zna~eweto koe go ima Zaedni~kata agrarna politika za EU, neophodni se 

odredeni znaewa od ovaa oblast. Studentot }e gi nau~i osnovnite ekonomski termini, 

kako i osnovnite zakonitosti na ekonomijata, so poseben osvrt na ruralnata ekonomija, 

kako i funkcioniraweto na malite selsko-stopanski pretprijatija i farmi koi 

predstavuvaat edna od osnovnite kletki na negovite idni aktivnosti. 

- Isto taka ovoj kurs }e mu ovozmoì na studentot svesnost za svojata odgovornost kako 

del od nacionalnoto stopanstvo, kako i mestoto i ulogata na veterinarnata profesija vo 

vkupnata ekonomija. 

Prakti~nata nastava 

- da dade poddr{ka na teoretskata nastava i dopolnitelno da dorazraboti 

odredeni sodrìni od aspekt na praksata preku razli~ni nastavni metodi kako 

dramatizacija na odredeni pretpostaveni situacii i re{avawe na slu~aj, 

razrabotka na razli~ni analizi na ekonomskata uspe{nost na pretprijatieto 

kako {to e analizata na rizik, cost-benefit analizata, diskusii za odredeni temi 

od interes za studentite i sli~no. Prakti~nata nastava }e ovozmoì i poseta na 

edno pretprijatie vo ruralna sredina kade }e moè prakti~no da se pokaàt del 

od principite na rabota obraboteni vo teoretskiot del.


Reden 

Nastavna edinica Sodrìna na nastavna edinica 

broj na Data 

~asovi 

1 Voved [to e ekonomija, Zo{to veterinarite imaat potreba od ovoj tip 

na obuka, Osnovni ekonomski principi 

2 Ruralna ekonomija [to e ruralna ekonomija, {to predstavuva ekonomijata na 

zemjodelstvoto, Zo{to taa e zna~ajna za veterinarite, Osnovni 

poimi na ruralnata ekonomija 

3-4 Faktori na 

Zemji{teto, rabotnata sila i kapitalot, nivni osobenosti vo 

proizvodstvo 

5-6 Zemjodelska 

politika 

7 Zemjodelsko 

pretprijatie 

8 Teorija na 

proizvodstvo 

9 Intenzivnost na 

proizvodstvoto 

10-11 Karakteristiki i 

razvoj na ruralnata 

ekonomija vo RM 

12 Ulogata na ruralnata 

ekonomija vo 

nacionalnoto 

stopanstvo 

13-14 Pazar na zemjodelski 

proizvodi 

15 Ruralnata ekonomija 

kako faktor na 

odr`liviot razvoj 

ruralnata ekonomija 

Poim za agrarna politika, Zaedni~ka agrarna politika na EU, 

merki na agrarnata politika, zna~ewe na agrarnata politika za 

veterinarnata slu`ba 

Poim i priroda na pretprijatieto, Karakteristiki na 

zemjodelskoto pretprijatie 

Teorija na zemjodelsko proizvodstvo i grani~en proizvod 

Golemi i mali proizvodstva – prednosti i nedostatoci 

Zemji{ni kapaciteti, organizaciona postavenost, tipovi na 

mehanizacija, rabotna sila i drugi karakteristiki zna{ajni za 

veterinarniot lekar 

Proizvodstvo na hrana, proizvodstvo na sirovini, pridones vo 

formiraweto na nacionalniot dohod 

Pazaren mehanizam, analiza na ponudata i pobaruva~kata, Poim 

i klasifikacija na pazarot 

Razvoj na ruralnata ekonomija, Poim za odr`livost, Pridones 

na ruralnata ekonomija kon vkupnata ekonomija na dràvata

Reden 


broj na Data 

~asovi 

1-2 Ruralna ekonomija Studija na slu~aj 

3 -4 Faktori na 

Primeri i ve`bi potkrepeni so grafikoni 

proizvodstvo 

5-6 Teorija na opa|a~ki 

prinosi 

Ve`bi za objasnuvawe na edna od pova`nite teorii na ruralnata 

ekonomija 

7-8 Zemjodelska 

Studija na slu~aj i komparativna analiza na EU i RM 

politika 

9 Poseta na farma ili 

zemjodelsko 

pretprijatie 

10 Ekonomsko merewe na 

uspehot na 

pretprijatieto 

11-12 Instrumenti za 

regulirawe na 

ruralnata ekonomija 

od strana na 

dràvata 

Prakti~no objasnuvawe na golem del od teoretskite predavawa 

za pretprijatie 

Ekonomi~nost, produktivnost, rentabilnost i ekonomska 

efikasnost 

Nacionalen dohod, agregatna pobaruva~ka, nevrabotenost, 

inflacija, fiskalna i monetarna politika 

13-14 Analiza na rizik i Ve`bi od osnovnite analizi za uspe{nost na predprijatie 

cost-benefit analiza 

15 Menaxment na farma Razrabotuvawe na osnovni pravila na menaxmentot so farmi 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 





Prakti~na nastava: ve`bi preku dramatizacija na situacija, studija na slu~aj, obrabotka 

na odredeni poglavja od strana na studentite, diskusija za temi od interes i drugi 

oblici na rabota vo pomali grupi 







Bodovi 



nastava 





(dve) 

Zavr{en ispit 

На барање на 

студент за повисока 

оцена 



prisustvoto na teoretskata i prakti~nata nastava e i sovladani kontinuirani proverki 

na znaeweto vo tekot na semestarot so minimum 25% osvoeni bodovi po proverka. 

* Zavr{en ispit e predviden na pismeno barawe na studentot ako saka da dobie povisoka 

ocena od onaa {to ja steknal so kontinuiranite aktivnosti. Studentot koj ne pokaàl 

uspeh na edna od kontinuiranite proverki na znaeweto vo tekot na semestarot, treba da 

izleze na edna od popravnite proverki na znaewe vo ispitnite sesii.

Proverka na 

znaewa 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 







Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. doc. d-r Blagica Sekovska: Avtorizirani predavawa za Ruralna ekonomija, 

izveduvani vo periodot od 2006 do denes na FVM-S 

2. Todor Todorov: Ekonomija, ekonomika, organizacija, Skopje, 2001 

3. Josip Deffilipis: Ekonomika poljoprivrede, Zagreb, 2002 

4. Slobodan Cerani}: Planiranje u agrobiznisu, Beograd, 2007 

5. Blagica Sekovska: Marketing menaxment na animalni proizvodi, Skopje 2008

Predmet IMUNOLOGIJA 2.0 kreditni poeni 

Kod FVM 217 


godina 

Semestar Чetvrti (IV) 

Vkupno ~asovi 30 (20 + 10) 

Vid na 

predmet 

Preduslovi 

Avtori na 

programata 

Izveduva 

Cel i zada~i 

na nastavnata 

programa 


Prof. d-r Zdenko Marki}, ass. d-r Slav~o Mreno{ki, Poml. Ass. Iskra Cvetkovi} 

Doc. d-r Slav~o Mreno{ki, 

Poml. Ass. Iskra Cvetkovi} 

Teoretskata nastav. Ovoj predmet gi izu~uva osnovnite principi i mehanizmi vrz koi 

se bazira imunolo{kiot sistem kaj ìvotnite i lu|eto. Karakteristikite na 

imunolo{kiot odgovor }e bidat izu~uvani od strukturalnite i funkcionalnite aspekti 

na imunolo{kiot sistem. Osobena va`nost }e se dade na mehanizmite so koi vrodeniot i 

steknatiot odn. humoraniot i kleto~niot imunolo{ki odgovor na organizmot, reagira na 

infekcijata so patogenite mikroorganizmi. Osven toa, }e se izu~uvaat i principite na 

vakcinacija, transplantacija, tumorska imunologija kako i imunopatologijata, koja gi 

vklu~uva alergiite, avtoimunite zaboluvawa i imunodificienciite. 

Prakti~nata nastava od predmetot imunologija, ima za cel da gi 

zapoznae studentite so osnovnite imunolo{ki tehniki za detekcija i 

dijagnoza na infektivnite bolesti. 

Sodrìna 


Red.br Tema Чasovi 

1 Tri linii na odbrana. U~esnici vo imunolo{kata reakcija. Osnovni obele`ja na 2 

imunolo{kata reakcija. Imunolo{ki sistem - razvoj i poredok. Krv i krvni elementi. 

2 Organi i tkiva na imunolo{kiot sistem. Limfni kletki i dvojnost na imunolo{kiot 2 

sistem. Antigeni. 

3 Antitela. 2 

4 T-limfociti. Antigeni na tkivno sovpa|awe. Odnos na majkata i plodot vo 2 

graviditetot. Imunotolerancija. Nadzor nad imunolo{kata reakcija. 

5 Komplement. Serolo{ki reakcii. Vroden imunitet. 2 

6 Steknat imunitet. 2 

7 Imunitet prema bakteriski infekcii. Imunitet prema virusni infekcii. Imunitet 2 

prema gabi~ni infekcii. Imunitet prema paraziti. Tumorska imunologija. 

8 Preosetlivost (alergija). 2 

9 Transplantaciska imunologija. Avtoimunitet. 2 

10 Imunodeficiencii. Imunomodulacija. 2


Red.br Tema Чasovi 

1 Voved vo serolo{kite reakcii. Radioimunolo{ki probi. 1 

2 Imunofluorescentni testovi. 1 

3 Imunoenzimski testovi. 1 

4 Precipitacija. Titracija na antitela. 1 

5 Aglutinacija. 1 

6 Virusna hemaglutinacija i nejzina inhibicija. 1 

7 Reakcija na vrzuvawe na komplement (RVK). 1 

8 Testovi koi se izveduvaat vo ìvi sistem (neutralizaciski i za{titni testovi). 1 

9 Testovi za detekcija na kleto~niot imunolo{ki odgovor. 1 

10 Dijagnosti~ka aplikacija na imunolo{kite testovi. 1 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 







seminarski trud (esej/poster). 





Bodovi 



Prisustvo na prakti~nata nastava 8 10 


Kontinuirani proverki - predavawa (dve) 11 20 

Kontinuirani proverki - ve`bi (dve) 11 20 




Za da se pristapi kon zavr{niot ispit studentot e potrebno da osvoi minimum 51 bod od 

teoretskata nastava, prakti~nata nastava, seminarskata rabota i kontinuiranite 

proverki. 

Proverka na 

znaewa 

Kontinuirana proverka na znaeweto (~etiri): pismeno 

Predavawa: 

• Prva proverka - Temite so redni broevi od 1 do 5 

• Vtora proverka - Temite so redni broevi od 6 do 10 

Ve`bi: 

• Prva proverka - Temite so redni broevi od 1 do 5 

• Vtora proverka - Temite so redni broevi od 6 do 10 

Studentot ima mo`nost i za popravna kontinuirana proverka koja se polaga na krajot od 

semestarot – posle polagaweto na ~etirite redovni kontinuirani proverki a pred 

polagaweto zavr{en ispit. Se prepolaga edna od redovnite kontinuirani proverki koja 

studentot sam ja izbira (naj~esto onaa so najmal broj na poeni) so napomena deka brojot na 

poeni od prepolaganata kontinuirana proverka avtomatski se poni{tuva. 

Zavr{en ispit: Pismen. 

Vkupniot broj na bodovi na zavr{niot ispit e 20, koi bodovi moàt da se osvojat so 

proverka na znaeweto koe na zavr{niot ispit go opfa}a materijalot od celiot ispit. 

Soglasno toa, dobivaweto na poeni e podeleno vo 3 tematski celini pri {to sekoja 

celina gi nosi maksimum slednite poeni: 

- Tematska celina I = 7 poeni (redni broevi od predavawata 1, 2, 3 i 4) 

- Tematska celina II = 7 poeni (redni broevi od predavawata 5, 6 i 7)

- Tematska celina III = 6 poeni (redni broevi od predavawata 8, 9 i 10) 

Studentot na zavr{en ispit dobiva poeni koi mu se dodavaat na ve}e prethodno 

osvoenite poeni no so ograni~uvawe vo odnos na maksimalniot broj poeni koj moè da go 

dobie po tematska celina. Na pr., dokolku na prviot zavr{en ispit (junska sesija) od 

prvata tematska celina osvoil 7 poeni, vo narednata (septemvriska) sesija toj ne moè da 

osvojuva pove}e poeni od taa tematska celina. Ili, dokolku na prviot zavr{en ispit od 

vtorata tematska celina osvoil 3 poeni, vo narednata sesija toj ne moè da osvoi pove}e 

od 4 poeni od taa tematska celina. 


Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59,5 

5 (F) 

60,0 – 66,5 6 (E) 

67,0 – 72,5 7 (D) 

73,0 - 79,5 8 (C) 

80,0 – 89,5 9 (B) 

90,5 - 100 10 (A) 

9. Predavawa vo Power Point (vo elektronska i/ili od{tampana verzija) 

10. Prira~nik/skripta za ve`bi izgotvena od strana na katedrata 

11. Naglic, T. i Hajsig, D. Veterinarska imunologija. Skolska knjiga, Zagreb, 1993. 

12. Talaro, K. and Talaro, A. Foundations in microbiology (2 nd Ed.). Times Mirror Higher 

education Group, Inc., 1996. 

13. Tizard, I.R., Veterinary Immunology, An Introduction (Fifth Edition). W.B. Saunders 

Company, 1996.

Predmet PATOFIZIOLOGIJA 9.5 krediti 

Kod 311 

Studiska godina Treta (III) 

Semestar 

Petti i [esti (V-VI) 


V semestar 2+2 (30+30) 

VI semestar 2+2 (30+30) 


Preduslovi 

Avtor na 

programata 

doc. d-r Igor Ul~ar 

poml. as. Irena Celeska 

Izveduva 

teoretska nastava: doc. d-r Igor Ul~ar 

prakti~na nastava (ve`bi): poml. ass. Irena Celeska 

Cel i zada~i na Teoretskata nastava 

nastavnata 

programa 

Patofiziologijata se nadovrzuva na steknatite znaewa od predklini~kite 

nastavni disciplini: hemija, biofizika, biologija na kletka, biohemija, anatomija, 

histologija, embriologija, ishrana, fiziologija, mikrobiologija i imunologija, i 

paralelno so izu~uvaweto na nastavnite disciplini od patologija, farmakologija 

i toksikologija i parazitologija. Predmet na patofiziologijata se mehanizmite i 

na~inite na nastanuvaweto na patolo{kite procesi (patogeneza), so {to studentite 

se voveduvaat vo izu~uvaweto na klini~kite predmeti koi se zna~ajni za 

sovladuvawe na studiite po veterinarna medicina. 

Kratka programa-teoretska nastava: Op{to za patofiziologijata i etiolo{ki 

faktori. Naru{uvawa na funkciite na kletkata. Patofiziologija na krvta i na 

krvnite elementi (eritrociti, leukociti, hemostaza). Naru{uvawa na funkcijata na 

poedini organski sistemi (srce i krvni sadovi; metabolizam; organi za varewe, crn 

drob i egzokrin pankreas; di{ni organi; urinaren sistem; endokrin sistem; 

imunolo{ki sistem; termoregulacija; nevromuskularen sistem; lokomotoren 

sistem). Reakcii na organizmot pri patolo{ki proces (biolo{ki medijatori, stressindrom, 

vospalenie, {ok). Patofiziologija na malignite procesi. Vrodeni 

anomalii kaj doma{nite ìvotni. 

Ve`bi Predmet na prakti~nata nastava se laboratoriskite metodi za utvrduvawe 

na prmenite {to nastanuvaat pri patofiziolo{kite procesi (klini~ka patologija): 

hematologija, promeni vo krvnata plazma odnosno serum (metaboli~ki profil), 

promeni vo kardiovaskularniot, gastrointestinalniot i respiratorniot sistem, 

klini~ka enzimatologija, testovi za odreduvawe na hepatocelularno o{tetuvawe i 

hepati~ka disfunkcija, na promeni na egzokrin pankreas, bubre`na disfunkcija, 

urinaliza, endokrinolo{ki testovi, Kompton test, imunologija na tumori, 

tipizirawe na krvni grupi, osnovi na klini~kata citologija. 


V semestar 


broj 

~asovi 

1. Op{to za patolo{kata 

fiziologija. Etiolo{ki 

faktori 

2. Naru{uvawa vo 

funkcijata na kletkata 


Op{to za patolo{kata fiziologija. Odnosot pome|u zdravjeto i 

bolesta. Etiolo{ki faktori: nasledni (genetski), fizi~ki, 

hemiski, biolo{ki. 

Naru{uvawa vo funkcijata na kleto~nata membrana. Naru{uvawa 

vo gradbata i funkcijata na mitohondriite. Naru{uvawa vo 

funkcijata na lizozomite. Integralna reakcija na kletkata na 

povreda. Smrt na kletkata. 

3.-4. Patofiziologija na krvta Promeni vo volumenot na krvnata plazma. Naru{uvawa na nekoi 

fizikalno-hemiski osobini na krvta. Promeni vo sostavot na 

krvtnata plazma. Naru{uvawa na proteinemijata. 

5.-6. Naru{uvawa vo 

funkcijata 

na 

eritrocitite 


funkcijata 

na 

leukocitite 


hemostazata 

Anemii. Policitemii. 

Morfolo{ki i funkcionalni naru{uvawa na poedinite vidovi 

leukociti. Promeni vo brojot na vkupnite leukociti i na poedinite 

vidovi leukociti. Leukozi. 

Naru{uvawa na koagulacijata (koagulopatii). Naru{uvawa vo 

funkcijata na trombocitite. Kvalitativni naru{uvawa na 

trombocitite. Kvantitativni naru{uvawa na trombocitite.

11.-13. Naru{uvawa vo rabotata 

na srceto 


funkcijata na krvnite 

sadovi 

15.-21. Naru{uvawa na 

metabolizmot 


funkcijata na organite za 

varewe 


funkcijata na crniot drob 

i na egzokriniot pankreas 

Naru{uvawa vo sprovodniot sistem na srceto. Zaboluvawa na 

miokardot kaj ku~iwa i kaj ma~ki. Zaboluvawa na miokardot kaj 

drugi ìvotni. Valvularni i endokardijalni zaboluvawa. Srcevi 

anomalii koi predizvikuvaat cijanoza. Abnormalnosti na krvnite 

sadovi. Bolesti na perikardot. Cirkulatorna slabost 

(insuficiencija). Metaboli~ki promeni vo ishemi~en miokard. 

Makromolekularni promeni pri srceva hipertrofija. Promeni pri 

optovaruvawe na zdravo i na zaboleno srce. 

Hemodinamika na arteriskiot pritisok. Sistemska arteriska 

hipertenzija. Anevrizmi. Ateroskleroza. 

Metaboli~ki naru{uvawa kaj farmskite ìvotni: Produkciski 

zaboluvawa; Nutritivni deficiti (energija, proteini, minerali, 

vitamini). Metaboli~ki zaboluvawa kaj ku~iwata i kaj ma~kite: 

Polifagija so gubewe teìna; Zgoenost; Hiper- i hipoglikemija; 

Dijabet ({e}erna bolest); Dijabetska ketoacidoza; 

Hiperlipidemija; Naru{uvawa vo prometot na elektrolitite. 

Klini~ki manifestacii na gastrointestinalnite naru{uvawa. 

Naru{uvawa vo zemaweto hrana. Naru{uvawa vo xvakaweto na 

hranata. Naru{uvawa vo goltaweto na hranata. Opstrukcija na 

hranoprovodot. Sindrom na kolika kaj kowite. Dilatacija na 

èludnik kaj kowi. Gastri~en (gastroduodenalen) ~ir kaj 

`drebiwa. Opstrukcija na crevata kaj kowi. Naduv na creva kaj 

kowi. Verminozen mezenteri~en arterit (tromboemboli~na 

kolika). Neproodnost na debelite creva kaj kowite. Gastrit / 

abomazit. @elude~en ~ir. Enterit (zaedno so malapsorpcija, 

enteropatija i dijarea). Nutritiven proliv. Indigestija na 

predèludnicite. Prepolnetost na {kembeto. Meteorizam na 

{kembeto (naduv). Traumatski retikuloperitonit i posledi~ni 

zaboluvawa. Levostrana dislokacija na siri{teto. Peritonit. 

Naru{uvawa vo funkcijata na crniot drob: Voved; Principi na 

hepati~kata disfunkcija; Klini~ki manifestacii na 

zaboluvawata na crniot drob i na òl~nite pati{ta; Difuzni 

zaboluvawa na crniot drob kaj farmskite ìvotni; Fokalni 

zaboluvawa na crniot drob kaj farmskite ìvotni; Zaboluvawa na 

bilijarniot sistem kaj farmskite ìvotni; Zaboluvawa na crniot 

drob kaj ma~ki; Zaboluvawa na crniot drob kaj ku~iwa. Naru{uvawa 

vo funkcijata na egzokriniot pankreas: Akuten pankreatit; 

Zatajuvawe na egzokriniot pankreas. 

VI semestar 


funkciite na organite za 

di{ewe 


urinarniot sistem 


endokriniot sistem 

Naru{uvawa na gornite di{ni pati{ta: Rinit; Epistaksa i 

hemoptiza; Laringit, traheit i bronhit; Traumatski 

laringotraheit. Respiratorna insuficiencija. Opstruktivni 

naru{uvawa na belodrobnata ventilacija. Restriktivni 

naru{uvawa na belodrobnata ventilacija: Belodrobna kongestija i 

edem; Belodrobna hipertenzija; Atelektaza; Belodrobno krvarewe; 

Belodroben emfizem; Pnevmonija; Aspiraciska pnevmonija; 

Emboli~na pnevmonija kaj govedata. Naru{uvawa vo belodrobniot 

krvotok. Naru{uvawa vo frekvencijata, dlabo~inata i ritamot na 

di{eweto. Promeni vo traeweto na poedini fazi na di{eweto. 

Naru{uvawa vo ritamot na di{eweto. Vlijanie na namaleniot 

parcijalen pritisok na kislorodot vo vdi{aniot vozduh. Problemi 

so di{eweto kaj novoroden~iwata. Za{titni refleksi kaj 

di{eweto. Hidrotoraks i hemotoraks. Pnevmotoraks. 

Dijafragmatska hernija. Plevrit. 

Klini~ki manifestacii na urinarnite zaboluvawa. 

Glomerulonefropatii. Bubre`na slabost (insuficiencija). 

Uremija. Nefroza. Intersticiski nefrit. Emboli~en nefrit. 

Pielonefrit. Hidronefroza. Cistit. Paraliza na mo~niot meur. 

Ruptura na mo~niot meur. Urolitijaza kaj ku~iwa. 

Op{to za endokriniot sistem. Povrzanost me|u endokriniot i 

nervniot sistem. Naru{uvawa vo funkcijata na hipotalamusot i na 

hipofizata. Naru{uvawa vo funkcijata na paratiroidnite `lezdi. 

Naru{uvawa vo funkcijata na {titnata `lezda. Naru{uvawa vo 

funkcijata na endokriniot pankreas. Naru{uvawa vo funkcijata 

na nadbubre`nite `lezdi. 

43.46. Endogenite biolo{ki Biogeni amini. Plazmakininski sistem. Komplement.

aktivni soedinenija vo 

patofiziolo{kite 

procesi 

47.-48. Sindrom na op{ta 

adaptacija (Stressindrom). 

Vospalenie 

49.-50. [ok (kolaps). 

Patofiziologija na 

bolkata 


imunolo{kiot sistem 


termoregulacijata 

54.-55. Nevromuskularni 

naru{uvawa 

56. Naru{uvawa na koskite i 

zglobovite 

57.-58. Patofiziologija na 

malignite procesi 

59.-60. Vrodeni anomalii kaj 

doma{nite ìvotni 

Prostaglandini i leukotrieni. Sistem renin-angiotenzin. 

Faktori na rast. Citokini, limfokini i monokini. 

Gastrointestinalni hormoni i nevropeptidi. Atrijalen 

natriuretski peptid. Endotelini i azoten monoksid. Kislorodni i 

drugi slobodni radikali. 

Sindrom na op{ta adaptacija: Reaktivnost na organizmot; 

Somatski promeni pri stresot; Efektorni sistemi na stresniot 

odgovor; Naru{uvawa vo regulaciskite sistemi na stresniot 

odgovor. Vospalenie: Akutno vospalenie; Hroni~no vospalenie. 

[ok: Osnovni naru{uvawa pri cirkulaciski {ok; Patogeneza na 

kolapsnite sostojbi; Patofiziolo{ki tek na cirkulaciskiot 

kolaps; Ishod na cirkulaciskiot kolaps na nivo na organizam; 

Manifestirawe na cirkulaciskiot kolaps na poedini organi. 

Patofiziologija na bolkata: Receptori za bolka i pri~ini na 

bolkata; Kontrola vrz osetot za bolka; Nevropatska bolka. 

Reakcii na hipersenzitivnost. Avtoimuni zaboluvawa. Primarni 

imunodeficiencii. 

Odrùvawe na temperaturnata homeostaza. Hipertermija. 

Hipotermija. 

Principi na nervnata disfunkcija. Manifestacii na nervnite 

zaboluvawa. Difuzni zaboluvawa na mozokot. Zaboluvawa na 

mozo~nite obvivki. Toksi~ni i metaboli~ki encefalopatii. 

Psihozi ili nevrozi. Epilepsija. Zaboluvawa na 'rbetniot mozok. 

Miopatija. Miozit. 

Osteodistrofija. Osteomielit. Artropatija. Artrit i sinovit. 

Karcinogeneza. Etiopatogenetski faktori na malignata preobrazba 

na kletkite. Maligni kletki. Odnosot me|u tumorot i doma}inot. 

Zaboluvawa predizvikani od hromozomski abnormalnosti. Vrodeni 

metaboli~ki zaboluvawa. Vrodeni defektni na digestivniot, 

cirkulatorniot, nervniot i muskuloskeletniot sistem. 


V semestar 


broj na 

~asovi 

1. Definicija i osnovni koncepti na veterinarnata klini~ka patologija. Faktori {to vlijaat vrz 

laboratoriskite rezultati: Biolo{ki i analiti~ki faktori (pred-instrumentalni, 

instrumentalni, post-instrumentalni). 

2. Klini~ka primena na rezultatite od testirawata. Referentni vrednosti. Merni edinici. 

Validacija na testovite. 

3. Zemawe na krv, pribor za zemawe na krv, antikoagulansi. 

4. Laboratoriski instrumenti i oprema. 

5.-6. Elektroliti i acido-bazna ramoteà: sostojki na telesnite te~nosti, abnormalnosti na 

natriumot, na kaliumot i na hloridite; osnovi na odreduvaweto na acido-baznata ramnoteà. 

7.-8. Testovi vo hematologijata - hemogram: hematokrit i vkupni proteini; broj na eritrociti, 

hemoglobin; vkupen broj na leukociti i diferencijalna bela krvna slika; broj na trombociti, 

morfologija i MPV; histogrami; procenka na krvnite razmaski. 

9. Naru{uvawa na eritrocitite: policitemii (eritrocitozi) i diferencirawe na tipovite na 

anemii. 

10.-11. Leukociti: tipovi na leukociti - funkcii i interpretacija na promenata na brojot vo krvta. 

12.-13. Hemostaza: normalna hemostaza; klini~ki znaci na hemostaznite naru{uvawa; zemawe mostri i 

~uvawe. 

14. Koskena srcevina - zemawe i interpretacija: indikacii i kontraindikacii; zemawe; procenka 

na kleto~nite linii; eritropoeza; megakariopoeza; mielopoeza 

15.-18. Kardiovaskularni naru{uvawa i nepravilna rasperedelba na telesni te~nosti. 

19. Glikoza: Fiziolo{ki karakteristiki i merewe; abnormalnosti. 

20. Lipidi: Fiziolo{ki karakteristiki i abnormalnosti. Ketonski tela: tipovi i pri~ini za 

zgolemuvaweto. 

21. Proteini: Fiziolo{ki karakteristiki. Merewe: serumski proteini i elektroforeza; 

abnormalnosti na serumskite proteini. Fibrinogen. 

22. Minerali: makroelementi; oligoelementi. 

23.-26. Gastrointestinalni naru{uvawa. Ispituvawe na ruminalna mikroflora. 

27. Klini~ka enzimatologija, enzimi na crn drob, hepatogram. 

28.-29. Crn drob: testovi za odreduvawe na hepatocelularno o{tetuvawe, holestaza i hepati~ka 

disfunkcija. 

30. Naru{uvawa na egzokrin pankreas.

VI semestar 

31.-34. Respiratorni naru{uvawa. 

35.-36. Klini~ko ispituvawe na bubre`nata funkcija. 

37.-39. Urinaliza, fizi~ki svojstva na urinata, fizi~ko-hemiski svojstva, hemiski svojstva, 

odreduvawe na glkozurija, proteinurija, pregled na organiziran i neorganiziran sediment. 

40.-42. Endokrinolo{ki testovi: tiroidni hormoni; kortikosteroidi; drugi hormoni: paratiroiden 

hormon, insulin, hormon na rast. 

43.-44. Kompton test. 

45.-46. Imunologija na tumorite. 

47.-48. Vospalenie. 

49.-50. [ok. 

51.-52. Krvni grupi i transfuzija: sistemi na krvni grupi; tipizirawe na krvni grupi i vkrsteni 

reakcii; definicija, celi i indikacii za krvna transfuzija. 

53. Imunolo{ki naru{uvawa. 

54. Muskuli: testovi za detektirawe na miocitno o{tetuvawe i na miocitna aktivnost. 

55. Nevrolo{ki naru{uvawa 

56. Voved vo klini~ka citologija: mostri; rakuvawe so mostrite; prednosti i ograni~uvawa; 

osobenosti na nekoi benigni lezii (vospalenie, hematom, lipom, cisti, sialokele). 

57. Citologija na tkivni masi i na organi. Analiza na telesnite te~nosti: transudat, modificiran 

transudat, eksudat, neoplsti~ni efuzii, drugo (hemoperitoneum, uroperitoneum, hilozni 

efuzii). 

58. Citologija na neoplasti~ni masi: benigni neoplazmi; citolo{ki kriteriumi za malignosta. 

Citologija na limfnite jazli. 

59. Citologija na cerebrospinalnata te~nost (CSF), na sinovijalnata te~nost i na iscedocite. 

60. Proceduri za zemawe mostri. 

Organizacija Teoretska nastava: V semestar 2 ~asa/nedelno (30 ~asa) i VI semestar 2 

~asa/nedelno (30 ~asa) = vkupno 60 ~asa 

Prakti~na nastava: V semestar 2 ~asa/nedelno (30 ~asa) i VI semestar 2 

~asa/nedelno (30 ~asa) = vkupno 60 ~asa 


Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 





izgotvuvawe seminarski trud; prezentacija i diskusija za seminarskata rabota 





Bodovi 


Prisustvo na teoretska 

8 10 

nastava 

Prisustvo i aktivnost 

8 10 



Kontinuirana proverka 1 5 10 




Prakti~en test 10 15 



Dokolku studentot ne osvoi 5 boda na nekoja od kontinuiranite proverki, se smeta 

deka taa kontinuirana proverka ne ja poloìl, i }e mu se dade mo`nost da polaga 

edna popravna kontinuirana proverka na krajot od semestarot. Za da se pristapi 

kon zavr{niot ispit studentot e potrebno da osvoi minimum 51 bod od teoretskata,


Kontinuirana proverka na znaeweto (4): pismeno 

Prva proverka: Op{to za patofiziologijata. Naru{uvawa na funkcijata na 

kletkata. Hematologija 

Vtora proverka: Kardiovaskularen sistem. Metabolizam. Organi za varewe. Crn 

drob i egzokrin pankreas. 

Treta proverka: Respiratoren sistem. Urinaren sistem. Endokrin sistem. 

Odbrambeni reakcii. 

êtvrta proverka: Imunolo{ki naru{uvawa. Termoregulacija. Nevromuskularni 

naru{uvawa. Lokomotoren sistem. Neoplazmi. Vrodeni anomalii 

Zavr{en ispit: cel materijal 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


pomagala 

Literatura: 

- Patolo{ka fiziologija - predavawa (avtorizirana skripta), doc. d-r Igor 

Ul~ar, 2008; 

- Patolo{ka fiziologija - praktikum (avtorizirana skripta), poml. as. 

Irena Celeska, 2008; 

- Patolo{ka fiziologija na cica~i i ptici, prof. d-r Josif Tosevski, 

2005; 

- Enciklopediski re~nik po patofiziologija, prof. d-r Josif Tosevski, as. 

d-r Igor Ul~ar, 2005;

Predmet FARMAKOLOGIJA 11 kreditni poeni 

Kod FVM 312 

Studiska 

godina 

Treta (III) 

Semestar Petti i {esti (V i VI) 


V semstar 2+2 (30+30) 

VI semestar 3+2(45+30) 

Vid na 


predmet 

Preduslovi 

Avtor na Prof. d-r Romel Velev 

programata 

Izveduva Prof. d-r Romel Velev 

Cel i zada~i Teoretskata nastava od predmetot Farmakologija ima za cel da gi zapoznae 

na nastavnata studentite so strukturata, na~inot na dejstvuvawe i farmakokinetikata na poedinite 

programa grupi na veterinarni lekovi; nau~natata osnova za nivnata bezbedna i efikasna 

upotreba; eti~kite, ekolo{kite implikacii i implikaciite vrz ~ovekovoto zdravje od 

upotrebata na veterinarnite lekovi za studentot da moè da go demonstrira svoeto 

znaewe i razbirawe od farmakologijata kako osnova za prou~uvawe i praktikuvawe na 

klini~kata veterinarna medicina. Na ovoj na~in na idniot doktor po veterinarna 

medicina }e mu bide ovozmoèno da se zdobie so: znaewe za prepoznavawe na 

indikaciite za medicinska intervencija; sposobnost da go odbere najsoodvetniot lek 

(ili lekovi) indicirani za odredena bolest ili patolo{ka sostojba, sposobnost za 

primena na lekot vo optimalna doza i po propi{an reìm na dozirawe, sposobnost za 

davawe soveti i primena na soodvetno lekuvawe kaj poedini ìvoti ili grupa na 

ìvotni; sposobnost za davawe soveti za preventivna veterinarna medicina, vklu~uvaj}i 

i promovirawe na optimalno zdravje i proizvodstvo. 

Prakti~nata nastava od predmetot Farmakologija ima za cel da gi zapoznae 

studentite so to~noto prepi{uvawe, izdavawe, bezbedno skladirawe i bezbedno 

odstranuvawe na lekovite; da gi zapoznae studentite so razli~nite farmacevtski 

oblici na lekovi i nivnite karakteristiki; da gi zapoznae idnite doktori po 

veterinarna medicina za izvorite na podatoci za licenciranite lekvoi i da ilustrira 

nekoi apstraktni teoretski koncepti preku ednostavni laboratoriski eksperimenti.


V semestar 



broj na 

~asovi 

I. OP[TA FARMAKOLOGIJA (18 ~asa) 

1- 2 VOVED VO PREDMETOT Razvoj na farmakologijata niz istorijata. 

Poim obem i predmet na izu~uvawe na farmakologijata. 

3-4 

POTEKLO NA LEKOVITE i 

DEFINICIJA NA POIMOT LEK 

5-6 FARMAKOTERAPIJA, DOZI I 

DOZIRAWE NA LEKOVI 

7-12 FARMAKOKINETIKA 

13-16 FARMAKODINAMIKA 

17-18 REAKCII ME\U LEKOVITE I 

NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVITE 

II. SPECIJALNA FARMAKOLOGIJA (12 ~asa) 

FARMAKOLOGIJA NA CNS 

(depresori i stimulatori na CNS, 

psihotropni lekovi) 

Poteklo i priroda na lekovite. Definicija na lek i 

otrov. 

Sovremeno pronao|awe na novi lekovi. Registracija na 

veterinarnite lekovi vo RM. 

Farmakoterapija i vidovi na farmakoterapija. 

Dozi, dozirawe na lekovi i faktori koi vlijaat na 

dozata. 

Transport na lekovite preku kleto~nite membrani. 

Aplikacija i resorpcija na lekovite Raspredelba na 

lekot. 

Eliminacija na lekovite: biotransformacija 

(metabolizam) na lekot; ekskrecija na lekovi; 

Op{ti karakteristiki i definicija na 

farmakodinamikata 

Receptori (makromolekulska gradba, regulacija, 

interakcija lek-receptor) 

Podelba na receptorite: membranski receptori 

(jonotropni, G-proteinski i enzimski receptori) i 

intracelularni receptori. 

Lekovi koi ne deluvaat preku receptori. 

Reakcii me|u lekovite. 

Nesakani i toksi~ni dejstva na lekovite. 

Osnovni karakteristiki na gradbata i funkcijata na 

CNS. Op{ti depresori na CNS (op{ti anestetici, 

sedativi) 

Selektivni depresori na CNS (antiepileptici, 

analgetici, antipireti~ki analgetici, NSAIL) 

19 - 24 

Stimulatori na CNS (kortikalni, medularni i 

stimulatori na ‘rbetniot mozok). 

Psihotropni lekovi (nevroleptici, benzodiazepini, α2- 

agonisti). 

25-26 FARMAKOLOGIJA NA PNS Lokalni anestetici. 

Relaksantni lekovi 

Adrenergi~ki lekovi, β-adrenolitici i blokatori na 

27-30 FARMAKOLOGIJA NA ANS 

adrenergi~nite nevroni. 

Holinergi~ki i antiholinergi~ki lekovi. Ganglijski 

blokatori.

VI semestar 


na ~asovi 

II. SPECIJALNA FARMAKOLOGIJA (45 ~asa) 

1-3 FARMAKOLOGIJA NA 

DIGESTIVNIOT SISTEM 


RESPIRATORNIOT SISTEM 

7-9 FARMAKOLOGIJA NA GENITALNIOT 

I URINARNIOT SISTEM SISTEM 


KARDIOVASKULARNIOT SISTEM I 

KRVTA 

13-15 

16-18 

FARMAKOLOGIJA NA HORMONITE 


digestivi, antacidi, emetici, antiemetici, 

karminativi, antizimotici, laksantni lekovi, 

antidiaroici, lekovi koi deluvaat vrz crniot drob 

analeptici, ekspektoransi, antitusici, 

bronhodilatatori, nazalni dekongestivi 

diuretici, antidiureti~ni lekovi, urinarni 

antiseptici i dr. 

lekovi koi deluvaat na genitalniot sistem kaj ènkite 

i ma`jacite 

lekovi za lekuvawe na insuficiencija na srceto, 

antiaritmiski lekovi, antihipertenzivi i dr. 

antikoagulantni lekovi, inhibitori na agregacijata na 

trombocitite, antianemiski lekovi, voda i elektroliti 

hormoni na hipofiza, polovi hormoni, 

adrenokortikalni, tireoidni i dr. 

smiruva~ki sredstva, iritantni sredstva 

FARMAKOLOGIJA NA KO@ATA I 

SLUZOKO@ATA 

FARMAKOLOGIJA NA VITAMINITE 

I MINERALITE 

HEMOTERAPIJA NA MIKROBNITE BOLESTI (ANTIMIKROBNI LEKOVI) 

VOVED 

BETA LAKTAMSKI ANTIBIOTICI 

(Penam penicilini) 

19-21 BETA LAKTAMSKI ANTIBIOTICI 

(cefalosporini) 

22-24 

25-27 

AMINOGLIKOZIDI I 

AMINOCIKLITOLI 

TETRACIKLINI 

AMFENIKOLI 

MAKROLIDI, AZILIDI, 

LINKOZAMIDI, PLEUROMUTILINI 

PEPTIDNI ANTIBIOTICI 

(polimiksini, glikopeptidi, 

streptogramini, bacitracin), 

OSTANATI ANTIBIOTICI 

(jonoforni antibiotici, novobiocin, 

rifamicin, fuzidinska kiselina, 

izoniazid, mupirocin, metenamin) 

28-30 SINTETSKI ANTIMIKROBNI 

SUPSTANCII 

ANTIGABI^NI LEKOVI 

hidrosolubilni vitamini, liposolubilni vitamini, 

minerali 

Hemoterapevtski sredstva; Mehanizam na deluvawe na 

antimikrobnite lekovi; Interakcii, indikacii za 

primena i rizici povrzani so primena na 

antimikrobnite lekovi; Rezistencija na bakteriite; 

Op{ti principi na antiinfektivnata terapija. 

Hemiska gradba i podelba; Penicilini so tesen spektar; 

Penicilini so pro{iren spektar (aminobenzil 

penicilini); Penicilini aktivni protiv 

enterobakteriite; Antipseudomonasni penicilini; 

Penicilini rezistentni na β-laktamazi 

hemiska gradba i podelba; antibakteriski spektar; 

dozirawe i na~in na primena; terapevtski indikacii; 

rezistencija; nesakani dejstva; 

Inhibitori na betalaktamazite; Karbapenemi; 

Monobaktami; Tribaktami 



rezistencija; nesakani dejstva 




Sulfonamidi, diaminopirimidini i nivni kombinacii 

Hinoloni 

Nitrofurani, nitroimidazoli, kvinoksalinski 

derivati 

hemiska gradba i podelba; mehanizam na dejstvo, 

antimikoti~en spektar; dozirawe i na~in na primena; 

terapevtski indikacii; rezistencija; nesakani dejstva 

31-33 ANTIVIRUSNI LEKOVI specifi~nost na replikacijata na virusite, mesto i 

mehanizam na dejstvo; antivirusen spektar; dozirawe i 

na~in na primena; terapevtski indikacii; rezistencija; 

nesakani dejstva

34-36 ANTSEPTICI I DEZINFICIENSI 

Voved i definicija, mehanizam na dejstvo, 

klasifikacija. 

Halogeni i nivni soedinenija, povr{inski aktivni 

materii, oksidacijski i redukcijski sredstva, 

kiselini i bazi, alkoholi, fenoli i derivati na 

fenolot, te{ki metali i nivni soli, antisepti~ki boi 

HEMOTERAPIJA NA MALIGNITE BOLESTI (ANTINEOPLASTI^NI LEKOVI) 

37-39 ANTINEOPLASTI^NI LEKOVI 

IMUNOFARMAKOLOGIJA 

Citostatici: hemiski sostav i podelba; mehanizam na 

dejstvo, dozirawe i na~in na primena; terapevtski 

indikacii; nesakani dejstva 

Vakcini i serumi, imunomodulatori (imunosupresivi i 

imunostimulatori) 

HEMOTERAPIJA NA PARAZITSKITE BOLESTI (ANTIPARAZITNI LEKOVI) 

40-42 EKTOANTIPARAZITICI 

43-45 ENDOANTIPARAZITICI 

hemiski sostav i podelba; mehanizam na dejstvo, 



Antinematodni lekovi: hemiska gradba i podelba; 

mehanizam na dejstvo, dozirawe i na~in na primena; 

terapevtski indikacii; rezistencija; nesakani dejstva 

Antitrematodni i anticestodni lekovi: 

hemiska gradba i podelba; mehanizam na dejstvo, 



Antiprotozoarni lekovi: antikokcidijski, 

antitripanozomni, antibabezicidni, lekovi protiv 

histomonijazata (hemiska gradba i podelba; mehanizam 

na dejstvo, dozirawe i na~in na primena; terapevtski 

indikacii; rezistencija; nesakani dejstva) 


V semestar 


broj na 

~asovi 

1- 2 Vovedna ve`ba: Podelba na lekovite. Imiwa na lekovite. Kontrola, promet, evidencija, 

~uvawe, rok na upotreba,povleekuvawe na lekovite. Informacii za lekovite. 

3-4 ATC klasifikacija na lekovite. 

Meri vo farmacevtskata praksa. Dozirawe na lekovite. Na~in na aplikacija na lekovite. 

5-6 Prepi{uvawe na lekovi (Recept) I: [to e recept Sostavni delovi na receptot: Inskriptio, 

Invocatio, Ordinatio, Subscriptio (nalog za pripremawe i nalog za izdavawe), Signatura, Nomen medici, 

Nomen aegroti 

7-8 Prepi{uvawe na lekovi (Recept) II: Prepi{uvawe na magistralni, oficinalni i gotovi lekovi. 

Op{ti napomeni vo vreska so pi{uvaweto na receptot (Formulae officinales i Formulae magistrales). 

Prepi{uvawe na opojni drogi i psihotropni supstancii 

9-10 Cvrsti oblici na lekovi I: Pulveres . Pulveres non divisi et pulveres divisi. 

11-12 Cvrsti oblici na lekovi II: Capsulae medicinales. Prepi{uvawe na oficinalni i gotovi kapsuli. 

13-14 Cvrsti oblici na lekovi III: Tablettae. Variacii na tableti, prepi{uvawe na gotovi i 

oficinalni tableti 

15-16 Cvrsti oblici na lekovi IV: Solublettae. Vaginalettae. Suppositoria. Boli. 

17-18 Polucvrsti oblici na lekovi I: Unguenta. Podlogi za masti. Vo voda nerastvorlivi podlogi. Vo 

voda rastvorlivi podlogi. 

19-20 Polucvrsti oblici na lekovi II: Upotreba na masti (primena na koàta i ligavicite). 

Prepi{uvawe na gotovi, oficinalni i magistralni masti. 

21-22 Polucvrsti oblici na lekovi III: Oculenta. Pastae. Prepi{uvawe na gotovi, oficinalni i 

magistralni pasti. Electuaria. 

23-24 Te~ni oblici na lekovi I: Solutiones medicinales. Prepi{uvawe na gotovi, oficinalni i 

magistralni rastvori za vnatre{na i nadvore{na upotreba. Mixturae 

25-26 Te~ni oblici na lekovi II: Suspensiones medicinales. Prepi{uvawe na gotovi suspenzii, 

magistralno prepi{uvawe na suspenzii. 

27-28 Te~ni oblici na lekovi III: Emulsiones medicinales. Prepi{uvawe na emulzii. 

29-30 Te~ni oblici na lekovi IV: Injectiones. Prepi{uvawe na injekcii.

VI semestar 

1-4 Te~ni oblici na lekovi V: Guttae. Oculoguttae. Otoguttae. Rhinoguttae. 

5-8 Te~ni oblici na lekovi VI: Infundibilia. Inhalationes. Klysmata. Mucilagines. 

9-12 Te~ni oblici na lekovi VII: Macerata, Infuza, Decocta, Extracta, Tinctura, Mixtura 

13-20 Prepi{uvawe na ispitni recepti 

21-22 Aplikacija na lekovi kaj labaratoriski ìvotni p/o, s/c, i/m, i/v, i/perit. 

23-24 Zemawe na krv kaj labaratoriski ìvotni i odreduvawe na koncentracii na lekovi vo biolo{ki 

materijal. 

25-26 Merewe i dejstvo na lekovi vrz krven pritisok kaj staorec. Demonstracija na direktna i 

indirektna metoda. 

27-28 Dejstvo na lekovi vrz izolirano srce od zajak. 

29-30 Poseta na proizvoditel na lekovi 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

V semestar: 



VI semestar: 



Teoretska nastava i seminari: interaktivna (predavawa vo grupa so diskusija i 


Prakti~na nastava: auditoriski ve`bi, laboratoriski ve`bi i drugi oblici na rabota. 





Bodovi 




12 15 

ve`bite 

Kontinuirani proverki (tri) 10(x3)=30 20(x3)=60 

*Zavr{en ispit 6 10 



da osvoi minimum bodovi od prisustvo na teoretskata i prakti~nata nastava i minimum 

po 10 poeni za sekoja od trite kontinuirani proverki (kolokviumi). Ako studentot ne 

pokaè pozitiven rezultat (ne osvoi minimum 10 poeni) na nekoj od kolokviumite, 

potrebno e da izleze na eden od predvidenite popravni kolokviumi. Na zavr{en ispit 

treba da izlezat i onie studenti koi imaat osvoeno pove}e od 60 poeni so prisustvo na 

Proverka na 

znaewa 


Prva proverka: Op{ta farmakologija 

Vtora proverka: Specialna farmakologija (organski sistemi) 

Treta proverka: Hemoterapevtici 

*Zavr{en ispit: pismen (prepi{uvawe recepti) i usmen 


pomagala 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Teoretska nastava 

1. V. ]upi}, M. Muminovi}, S. Kobal, R. Velev: Farmakologija za studentite po 

veterinarna medicina. Belgrad, Saraevo, Qubqana, Skopje. 2007 

2. Avtorizirana skripta so naslov: Op{ta farmakologija (avtor: R. Velev) 


1. Hadzović S.: Veterinarska farmakografija sa osnovama farmakoterapije. Svjetlost, 

Sarajevo 1986. 

2. Živanov D.: Osnovi veterinarske recepture. Veterinarski fakultet Univerziteta u 

Beogradu, Beograd, 1996.

Prepora~ana 

literatura 

1. Adams H. R.: Veterinary Pharmacology and Therapeutics. 8-th edition. Iowa State University 

Press. Ames, 2001. 

2. Brander G. C., Pugh D.M.: Veterinary Applied Pharmacology and Therapeutics. 5-th 

edition. Bailliere Tindall. London, 1991. 

3. Prescott. J. F., Baggot J. D., Walker R. D.: Antimicrobial Therapy in Veterinary Medicine. 3- 

rd edition. Iowa State University Press. Ames, 2000. 

4. Sakar, D.: Antimikrobna kemoterapija. Vo: Srebočan, V. i Gomerčić, H.: Veterinarski 

priručnik. 4 izdanje, JUMENA, Zagreb 1989. 

5. Plumb.C D.: Veterinary Drug Handbook. 4-th edition. Iowa State University Press. Ames, 

2002.

Predmet PATOLO[KA MORFOLOGIJA 12.5 krediti 

Kod 313 

Studiska Treta (III) 

godina 

Semestar Peti i [esti (V i VI) 


V semstar 2+2 (30+30) 



Preduslovi 

Avtor na Doc. d-r Trpe Ristoski 

programata 

Izveduva Nastavnik: Doc. d-r Trpe Ristoski 

Cel i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Teoretskata nastava po predmetot Patolo{ka morfologija podelena e vo dva dela. 

Prviot del ja opfa}a Op{tata patologija koja se izu~uva vo V semestar i voedno gi 

zapoznava studentite so patolo{kite procesi i patolo{kite sostojbi vo organizamot, 

{to imaat za cel podobro da se razbere patogenezata na bolestite. Dodeka, vtoriot del 

od predmetot se odnesuva na Specijalnata patolo{ka morfologija koja se izu~uva vo VI 

semestar. Specijalnata patolo{ka morfologija ima za cel da gi zapoznae studentite so 

patolo{ko anatomskite promeni na site organski sistemi. So pravilnoto utvrduvawe na 

nastanatite patolo{ko anatomski promeni na studentite }e im se olesni postavuvaweto 

na kone~nata dijagnoza za smrtta na ìvotnite. 

Prakti~nata nastava isto taka podelena e vo dva dela. Prviot del (V semestar) ima za 

cel da gi zapoznae studentite so osnovnite karakteristiki na patohistolo{kata 

dijagnostika, odnosno so zemaweto i podgotovkata na materijalot za patohistolo{ka 

dijagnostika, boeweto na patohistolo{kite preparati, kako i postavuvawe na kone~na 

patohistolo{ka dijagnoza. 

Vtoriot del (VI semestar) ima za cel da gi zapoznae studentite so opremata i na~inot na 

izveduvawe na obdukcija na ìvotnite, Za vreme na nastava, sekoj student }e bide vo 

mo`nost da obducira razli~ni ìvotinski vrsti (preìvni, nepreìvni ìvotni ili 

ìvina) i istovremeno samiot da gi uo~i nastanatite patolo{ko-anatomski promeni i 

pritoa da ja utvrdi pri~inata za smrtta na ìvotnoto. 

Sodrìna 


Reden broj 

na ~asovi 



V semestar 

1-2 ~asa Uvod i istorijat na 

patologijata 

Vo uvodot }e bidat izneseni patolo{kiot proces odnosno bolest - {to 

e bolest i uslovite za nastanuvaweto na istata i patolo{kite 

sostojbi odnosno nastanatite patolo{ko anatomski promeni {to 

nastanuvaat kako posledica na bolesta. Heterotopijata, 

heterohronijata i heterometrijata vo nastanuvaweto na bolesta. 

Vo istorijatot na patologijata }e bide iznesen istoriskiot pat na 

razvojot na patologijata od Hipokrat do denes. Posebno vnimanie }e 

mu bide posveteno na humoralnata, solidarnata, celularnata i 

molekularnata patologija, kako i istorijatot i razvojot na 

obdukcijata. 

3-6 ~asa Etiologija Vo etiologijata }e bidat izneseni pri~inite i uslovoite za 

nastanuvawe na bolestite. 

Su{tinskite, pomo{nite i proksimalnite faktori za nastanuvaweto 

na bolesta. Posebno vnimanie }e im se posveti na pri~inite za 

nastanuvaweto na bolesta od aspekt na nadvore{ni i vnatre{ni 

faktori. 

7-10 ~asa Degeneracija i 

Nekroza 

Promenite nastanati kako posledica od poremetuvawe na prometot na 

materiite. Morfolo{kite promeni vo kletkite, tkivata ili organite 

nastanati kako posledica od poremeteniot metabolizam, poznati se 

pod imeto degeneracii, odnosno distrofii. 

Posebno vnimanie se posvetuva na: atrofiite, promenite nastanati 

kako posledica od poremeten promet na belkovinite, mastite, jagleno 

hidratite, solite, poremetenata pigmentacija, egzogeni i endogeni 

pigmenti. 

Nekrozta }e bide obrabotena od aspekt na pri~inite za nejzinoto 

nastanuvawe, vidovi na nekrozi, mikroskopski i makroskopski promeni 

so nivnite karakteristiki. Isto taka }e bide obrabotena i 

fiziolo{kata nekroza- apoptoza.

11-14~asa Poremetuvawa vo 

cirkulatorniot 

sistem 

Lokalno poremetuvawe vo cirkulatorniot sistem, so posebno vnimanie 

na: ishemijata, infarktite, hiperemijata, stazata, krvarewata, 

trombozata, embolijata i metastazata. 

15-16 ~asa TEST br. I 

17-22 ~asa Vospalenie Vospalenieto }e bide obrabotuvano vo 6 ~asa od aspekt na 

morfolo{kite i funkcionalnite promeni vo tkivoto i soodvetnite 

krvni sadovi nastanati kako posledica od reakcija na organizmot na 

dejstvoto na razni {tetni agensi. ]e bidat izneseni kardinalnite 

znaci na vospalenieto. Komponentite na vospalenieto: alterativnite, 

eksudativnite i proliferativnite promeni. Biohemiskite procesi vo 

vospalenieto. Tekot i ishodot, kako i vidovite na vospalenieto. Sekoe 

vospalenie detalno }e bide izneseno. Posebno vnimanie }e im bide 

posveteno na specifi~nite vospalenija: TBC, Sakagija i dr. 

23-24 ~asa Regeneracija Tipovite na regeneracijata, perfektna i imperfektna sanacija. 

Posebno vnimanie }e im bide posveteno na: Rekreacija, resorpcija, 

regeneracija, organizacija, akomodacija i dr. 

25-26 ~asa Tumori, Nakazi i 

Smrt 

Tumorite }e bidat obraboteni od aspekt na: nastanuvawe i atipijata na 

tumorite, sostavot na tumorite i nivnata nomenklatura. Poedine~no }e 

bidat makroskopski i mikroskopski opi{ani poedini tumori (benigni i 

maligni) na poedini tkiva i organi. 

Naukata koja {to gi prou~uva nakazite e Teratologijata. Formalnata i 

kauzalnata geneza za nastanuvawe na nakazite. Posebno }e bidat 

obraboteni poedine~nite i spoenite nakazi. 

[to prestavuva smrtta, vidovi na smrt (klini~ka i biolo{ka smrt). 

[to e agonija, subklini~ka smrt i egzitus . 

27-28 ~asa Imunopatologija ]e bidat izneseni najnovite soznanija od oblasta na 

imunopatologijata, so poseben akcent na avtoimunite zaboluvawa. 

29-30 ~asa TEST br. II 

VI semestar 

1-6 ~asa Digestiven sistem Usna {uplina, Zabi, Hranoprovod, Bapka, Predèludci, @eludnik i 

Creva 

7-9 ~asa Digestiven sistem Crn drob, @ol~ni pati{ta, Pankreas i Peritoneum 

10-12 ~asa Hematopoetski Kostna sr`, Limfni ~vorovi i Slezina 

organi 

13-15 ~asa Cirkulatoren Srce, Krvni i Limfni sadovi 

sistem 

16-18 ~asa Respiratoren Nos i sporedni nosni {uplini, Larings, Trahea, Beli drobovi i Pleura 

sistem 

19-21 ~asa TEST br. III 

22-24 ~asa Urinaren sistem Bubrezi, Bubre`na karlica, Ureteri, Mokra~na be{ika i Uretra 

25-27 ~asa Polovi organi Ma{ki polovi organi: Testesi, Penis i Prepucium 

@enski polovi organi: Jajnik, Jajovod, Matka, Vagina, Vulva i Vime 

28-30 ~asa Centralen nerven Centralen i Periferen nervan sistem 

sistem 

31-33 ~asa Endokrini `lezdi Tireoidna `lezda, Paratireoidna `lezda, Gradna `lezda, Hipofiza, 

Epifiza i Nadbubre`na `lezda 

34-36 ~asa Skeletno-muskulen Koski, Zglobovi, Muskuli, Tetivi i fascii, Ligamenti, Kopito i papci 

sistem 

37-39 ~asa Organi za vid i sluh Oko i Uvo 

40-42 ~asa Koà Promeni na koàta 

43-45 ~asa TEST br. IV 


Reden broj 


na ~asovi 

V semestar 

1-2 Pripremawe i boewe na patohistolo{kite preparati 

3-4 Mikroskopska dijagnostika na patohistolo{ki preparati: 

Degeneratio parenchymatosa renis (H.e.) 

Infiltratio adiposa hepatis equi (H.e.) 

Degeneratio et infiltratio adiposa hepatis equi (Sudan III) 

Degeneratio cerea musculi equi (H.e.) 

Degeneratio parenchymatosa hepatis (H.e.) 

Dystrophia haemorrhagica acuta hepatis equi (H.e.)


Necrosis centrolobularis hepatis vaccae (H.e.) 

Necroses miliares disseminatae hepatis galine (H.e.) 

Necrosis tubulorum renis vituli (H.e.) 

Amyloidosis lienis (H.e.) 

Icterus retentionis hepatis canis (H.e.) 

Melanuria renis equi (H.e.) 


Antracosis pulmonis canis (H.e.) 

Hyperaemia passiva hepatis canis (H.e.) 

Amyloidosis renis (H.e.) 

Haemosidrosis hepatis equi (H.e.) 

Thrombosis ramorum arteriae pulmonis equi (H.e.) 

Endocarditis thrombotica septica suis (H.e.) 


Infarctus haemorrhagicus lienis suis (H.e.) 

Amyloidosis hepatis (H.e.) 

Pharyngitis phlegmonosa abscedens equi (H.e) 

Tonsilitis necroticans suis (H.e.) 

Erosio chronica mucosae ventriculi suis (H.e.) 

Myocarditis embolica equi (H.e.) 


Newcastle encephalitis (H.e.) 

Myositis sarcemphysematosa vacae (H.e.) 

Enteritis acuta catarrhalis canis (H.e.) 

Colitis dyphteroides paratyphosa suis (H.e.) 

Colitis dyphteroides circum scripta suis (H.e.) 

Trichinelosis musculi suis (H.e.) 


Pneumonia enzootica suum (H.e.) 

Sarcosporidiosis myocardii suis (H.e.) 

Actinomycosis cutis suis (H.e.) 

Tuberculosis miliaris disseminata hepatis similae (H.e.) 

Pneumonia caseosa tuberculosa simile (H.e.) 

Pneumonia fibrinosa partim necroticans equi (H.e.) 


Bronchopneumonia purulenta lobularis embolica equi (H.e.) 

Pneumonia interstitialis chronica equi (H.e.) 

Pneumonia chronica lobularis verminosa disseminata felis (H.e.) 

Mastitis parenchymatosa purulenta vaccae (H.e.) 

Distomatosis hepatis (H.e.) 

Lipoma mesenterii equi (H.e) 


Sarcoma macrofusicellulare periostale canis (H.e.) 

Melanosarcoma caudae equi (H.e.) 

Carcinoma planocellulare penis equi (H.e.) 

Carcinoma planocellulare - cancroid perinei vaccae (H.e.) 

Cirrhosis postnecroticans hepatis suis (H.e.) 

"Cirrhosis" parasitaria hepatis vacae (H.e.) 


Hepatitis interstitialis chronica parasitaria muliplex suis (H.e.) 

Nephritis interstitialis chronica et degeneratio cystica renis (H.e.) 

Nephritis interstitialis chronica scleroticans canis – ren cicatricosus (H.e.) 

Carcinoma medullare mammae canis (H.e.) 

Coccidiosis intestini gallinae (H.e.) 

Bronchopneumonia purulenta desquamativa suis (H.e.) 


Polyomyelitis enzootica suum – Z.U.S. (H.e.) 

Meningoencephalitis purulenta abscedens (H.e.) 

Colaps glandule thyreoideae suis (H.e.) 

Hepatits contagiosa canis – HCC (H.e.) 

Epitheliosis contagiosa cutis galinae – variola avium (H.e.) 

Papilloma cutis canis (H.e.) 


Psammoma (H.e.) 

Gastritis catarrhalis chronica hyperplastica suis (H.e.) 

Myocarditis aphtosa suis (H.e.) 

Bronchopneumonia catarrhalis purulenta canis (H.e.)

Aspergillosis pulmonis meleagridis (H.e.) 

Endometritis chronica cystica canis-pyometra (H.e.) 


Myositis chronica maseteris equi (H.e.) 

Myositis haemorrhagica et necroticans equi (H.e.) 

Tuberculosis nodularis intralobularis mammae vaccae (H.e.) 

Pseudotuberculosis cavaiave cobaye (H.e.) 

Botryomycosis cerebri equi (H.e.) 

Abscesus malleosus lymphonoduli equi (H.e.) 


Pneumonia acuta abscedens malleosa equi (H.e.) 

Degeneratio hyaloides lienis (H.e.) 

Hepatits paratyphosa disseminata suis (H.e.) 

Lymphadenitis haemorrhagica acuta suis (H.e.) 

Leucosis hepatis gallinae (H.e.) 

Hepatitis parasitaria traumatica acuta (H.e.) 


Fibroma durum subcutis canis (H.e.) 

Fibro-myoma uteri canis (V.G.) 

Hyperaemia et oedema pulmonis (H.e.) 

Tuberculosis milliaris pulmonum cuniculi (H.e.) 

Tuberculosis chronica nodularis productiva lymphonoduli vaccae (H.e.) 

Hyperaemia lymphadenoides lineis equi (H.e.) 

VI semestar 

1-4 Voved vo obdukcijata na doma{nite ìvotni (teoretski) 

5-8 Obdukcija na preìvni ìvotni (ovci i kozi) 



17-20 Obdukcija na nepreìvni ìvotni (ku~iwa, ma~ki, sviwi) 




33-36 Obdukcija na ìvina 



45-48 Organska patologija 

49-52 Organska patologija 

53-56 Terenska obdukcija na krupni ìvotni 

57-60 Terenska obdukcija na krupni ìvotni 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

V semestar: 



VI semestar: 





Prakti~na nastava: ve`bi (patohistolo{ka dijagnostika vo tekot na V semestar i 

obdukacija na ìvotnite vo VI semestar) 



Studentot e dolèn aktivno da gi sledi site predvideni aktivnosti so koi{to osvojuva 




Bodovi 




12 15 



Kontinuirani proverki (~etiri) 10 20 

Prakti~en ispit 13 20 

Zavr{en ispit 10 25

Uslovuva~ki kriteriumi: Za da se pristapi kon kompletno zavr{en ispit (usten i 

prakti~en del), studentot e potrebno da osvoi minimum 45 bodovi od teoretska nastava, 

prakti~na nastava, seminarska rabota i ~etirite kontinuirani proverki. 

Dokolku studentot osvoi minimum 50 bodovi od teoretska nastava, prakti~na nastava, 

seminarska rabota i ~etirite kontinuirani proverki, istiot e osloboden od usmeniot 

del od ispitot. 

Studentot obavezno gi polaga prakti~nite delovi od ispitot. 

Proverka na 

znaewa 

Kontinuirana proverka na znaeweto (~etiri): pismeno 

Prva proverka: Voved i istorijat na patologijata; Etiologija; Degeneracija; Nekroza; 

Poremetuvawa vo cirkulatorniot sistem. 

Vtora proverka: Vospalenie; Regeneracija; Tumori; Nakazi i smrt; Imunopatologija. 

Trete proverka: Digestiven sistem; Hematopoetski organi; Cirkulatoren sistem; 

Respiratoren sistem. 

êtvrta proverka: Urinaren sistem; Polovi organi; Centralen nerven sistem; 

Endokrini `lezdi; Skeletno-muskulen sistem; Organi za vid i sluh i Koà. 

Prakti~en ispit: Patohistologija i Obdukcija 


Kompleten zavr{en ispit: usten + prakti~en (patohistologija i obdukcija) 


Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. C. Micevski i T. Ristoski: Patolo{ko histolo{ki praktikum. Vet.fakultet, Skopje, 

2003. 

2. Micevski C.: Obdukcija na doma{nite ìvotni. Vet. fak. Skopje, 1998. 

3. C. Micevski i T. Ristoski: [tene~ak - ~uma kaj ku~iwata, Vet. Fak., Skopje, 2003 

4. Norman Chevile: Ultrastructural pathology, 1994 

5. Kumar, Cotran, Robbins: Basic Pathology, 7th edition, 2003 

6. Milijana Kneèvi} i Milijan Jovanovi}: Op{ta patologija. Makarije, 1999. 

7. Culjak K. i sur. : Opsta veterinarska patologija. Horzetsky, Zagreb, 1993. 

9. Sofrenovi} \.: Op{ta patologija. Nau~na knjiga, Beograd- 1990. 

10. Jubb K., Kenedy P., Plamer N.: Pathology of domestic animals, 1992. 

11. ûljak K., Sudari} F.: Specijalna patolo{ka morfologija ìvotia. Zag-Sar.1990

Predmet PARAZITOLOGIJA I PARAZITARNI ZABOLUVAWA 10.0kreditni poeni 

Kod 314 

Studiska godina 

Semestar 

Treta (III) 

Peti i {esti (V i VI) 


V semestar 2+2 (30+30) 


Vid na predmet 

Preduslovi 

Avtor na programata 

Izveduva 


nastavnata programa 


Biologija na kletka, Hemija, Biohemija, Anatomija, Histologija so embriologija, 

Fiziologija Mikrobiologija, 

prof. d-r Dino ^r~ev 

ass. Jovana Stefanovska 

Nastavnik: prof. d-r Dino ^r~ev 

Sorabotnik: ass. Jovana Stefanovska 

Izu~uvaweto na predemetot Parazitologija i parazitarni zaboluvawa se sostoi od 

teoretski i prakti~en del. 

Vo teoretskiot del se izu~uvaat morfologijata, biolo{kite karakteristiki, 

razvojnite ciklusi, patogeneza i imunitet, klini~ka slika, dijagnostika, lekuvawe i 

profilaktika na pova`ni predstavnici na paraziti od 5 kolena (Protozoa, 

Plathelminthes, Nematoda, Acanthocephala i Arthropoda) dadeni po taksonomski 

red. 

Vo prakti~niot del se dava poseben akcent na morfologijata na adultite i 

morfologijata na razvojnite formi na parazitite, razvojnite cilusi i metodite na 

dijagnostika. Prakti~niot del se izveduva vo laboratorija so mikroskopski i 

makroskopski parazitolo{ki preparati, mikrometrija, zapoznavawe so metodite na 

determinacija na parazitite i op{tite metodi za dijagnostika na parazitarnite 

zaboluvawa. 

Celta na ovoj predmet e da gi educira studentite za parazitite i parazitarnite 

zaboluvawa koi imaat posebno zna~ewe vo veterinarnoto i javnoto zdravstvo. So 

znaeweto {to studentite }e go steknat od ovoj predmet }e moàt samostalno da gi 

determinriaat, dijagnsticiraat, lekuvaat i preveniraat parazitarnite zaboluvawa 

kaj doma{nite ìvotni i parazitarnite zoonozi. 

NASTAVNA PROGRAMA 

TEORETSKA NASTAVA( Peti semstar (v)) 

Rede Nastavna edinica 

n broj 

~asov 

i 

1-2 Predmet i sodrìna na parazitologijata i 

parazitarnite bolesti kaj doma{nite 

ìvotni 

Op{ta parazitologija 

3-4 Op{ti na~ela za parazitarnite zaboluvawa 

1 

5-6 Op{ti na~ela za parazitarnite zaboluvawa 

2 

7-8 Koleno Protozoa 

Podkoleno Sarcomastigophora 


Predmet na parazitologijata, sodrìna na 

veterinarnata parzitologija. Paraziti i 

parazitizam, vidovi i podelba na parazitite, 

evolucija na parazitite, morfologija, anatomija 

i fiziologija na parazitite, doma}ini na 

parazitite. 

Invazija so paraziti, epizootiologija na 

parazitnite bolesti, patogeno dejstvo na 

parazitite vrz domaќinot, patogeneza na 

parazitnite bolesti, priemлivost i 

nepriemлivost na paraziti, imunitet kaj 

parazitnite bolesti, 

Уslovi za pojava i {irewe na parazitnite 

bolesti, dijagnostika na parazitnite bolesti, 

osnova na borbata protiv parazitarnite bolesti, 

stopanski i zdravstveno zna~ewe na 

prazitarnite bolesti, podelba na parazitarnite 

bolesti, leкуваwe na ìvotnite infestirani so 

paraziti 

Morfolo{ko-biolo{ki i biohemiskofizioli{ki 

karakteristiki na protozoite, 

razmnoùvawe na protozoite, sistematika na 

protozoite. Podkoleno Sarcomastigophora, Klasa 

Zoomastigophorea, Red Kinetoplastida, semejstvo

9-10 Red Kinetoplastida 

Red Diplomonadidae 

Trypanosomatidae, rod Trypanosoma (durina, 

koitalna bolest, drugi patogeni tripanozomi) 

Red Kinetoplastida, rod Leishmania, laj{manioza 

Red Diplomonadidae, Semejstvo Hexamitidae, rod 

Hexamita (heksamitoza, infektiven kataralen 

enterit) rod Giardia, 

11-12 Red Trichomonadida Red Trichomonadida, familija Trichomonadidae, rod 

Trichomonas (trihomonijaza kaj goveda, koko{ki, 

guski, ~ovek i drugi doma{ni ìvotni), semejstvo 

Monocercomonadidae, rod Histomonas ( 

histomonijaza kaj misirki, crna glava), Klasa 

Lobosea, Red Amoebida, familija Entamoeboidae , 

rod Entamoeba 

13-14 Koleno Apicomplexa, Koleno Apicomplexa, Klasa Sporozoea, Red 

Eucoccididae, Semejstvo Eimeridae, rod Eimeria 

(kokcidioza kaj koko{ki, misirki, fazani,guski, 

patki, zajaci, goveda, ovci i kozi) rod Isospora 

(kokcidioza kaj mesojadnite ìvotni, ~ovekot i 

pticite) 

15-16 Semejstvo Cryptosporididae Familija Cryptosporididae, Rod Cryptosporidium 

(kriptosporidioza), rod Sarcosystis (sarkocistoza 

kaj preìvni ìvotni, sviwi, kowi i mesojadi), Rod 

Besnotia (besnotioza), 

17-18 Semejstvo Cryptosporididae Rod Toxoplasma (toksoplazmoza) rod Neospora 

19-20 Semejstvo Babesiidae 

Semejstvo Theileridae 

21-22 Semejstvo Trichostomatidae 

Klasa Microspora 

Semejstvo Analplasmidae 

23-24 Koleno Helminthes 

Koleno Plathelminthes (spleskani crvi), 

Klasa Trematoda, 

Semejstvo Babesiidae, Rod Babesia ( babezioza kaj 

goveda, ovci, kozi, ednokopitni ìvotni, ku~iwa, 

sviwi), Semejstvo Theileridae, Rod Theileria 

(tajlerioza kaj goveda, ovci, kozi). 

Semejstvo Trichostomatidae, Rod Balantidium 

(balantidioza kaj sviwi), Koleno Protophita, 

Semejstvo Analplasmidae, Rod Anaplasma 

(anaplazmoza kaj preìvni ìvotni), Rod Borelia 

(borelioza-spirohetoza kaj ìvinata) 

Helminti (Helminthes) sistematika , Koleno 

Plathelminthes (spleskani crvi), Klasa Trematoda, 

Semejstvo Fasciolidae, rod Fasciola(fasciolozametilavost, 

Semejstvo Dicrocoelidae, Rod 

Dicrocoelium (dikrocelioza), Semejstvo 

Paramphistomidae, Rod Paraphistomum ( 

parafistomoza). Trematodi kaj ìvinata, 

Semejstvo Echinostomidae, Rod Echinostomum, 

Semejstvo Prostogonomidae, Rod Prostogonimus, 

Trematodoza kaj mesojadnite ìvotni, Semejstvo 

Opistorchiidae, Rod Opistorchus 

25-26 Klasa Cestoda Klasa Cestoda, Semejstvo Taenidae, 

27-28 Klasa Cestoda Semejstvo Dilepididae ; Semejstvo: Anoplocephalidae; 

red Pseudophyllidea; semejstvo Diphyllobotridae 

29-30 Klasa Nematoda 

Semejstvo Strongyloidae 

Semejstvo Strongylidae 

Klasa Nematoda, Semejstvo Strongyloidae, rod 

Strongyloides Semejstvo Strongylidae, rod Strongylus, 

TEORETSKA NASTAVA ({esti semestar (VI)) 

1-2 Semejstvo Trichostrongylidae Semejstvo Trichostrongylidae, (rod Trichostrongylus, 

rod Haemonchus, rod Ostertagia, rod Cooperia, rod 

Nematodirus, rod Hyostrongylus 

3-4 Semejstvo Ancylostomatidae 

Semejstvo Trichonematidae, 

Semejstvo Ancylostomatidae rod Globocephalus, rod 

Bunostomum, rod Ancylostoma, rod Uncinaria 

Semejstvo Trichonematidae rod Trichonema, rod 

Oespophagostomum, rod Chabertia

5-6 Semejstvo Amydostomatidae, 

Semejstvo Syngamidae, 

Semejstvo Amydostomatidae ; rod Amidostomum, 

Semejstvo Syngamidae , rod Syngamus, rod 

Cyathostoma 

7-8 Semejstvo Trichuridae i Trichinellidae Semejstvo Trichuridae i Trichinellidae 

9-10 Semejstvo Dyctiocaulidae, Protostrongylidae, Semejstvo Dyctiocaulidae (rod Dictyocaulus), 

Metastrongylidae, Semejstvo Amydostomatidae, semejstvo Protostrongylidae (rod Prtostrongylus), 

Syngamidae, 

Metastrongylidae, 

11-12 Semejstvo Oxyuridae, Ascarididae, Heterakidae Semejstvo Oxyuridae, Ascarididae, Heterakidae 

13-14 SemejstvoThelazidae, Habronematidae, 

Semejstvo Thelazidae, Habronematidae, 

Spriocercidae, 

Klasa Acantoceohala 

Spriocercidae, , Klasa Acantoceohala, Semejstvo 

Oligacanthorhynchidae 

15-16 Semejstvo Acuariidae, Filariidae, Onchorceiidae, Semejstvo Acuariidae, Filariidae, Onchorceiidae 

17-18 Metodi na dijagnostika na helmintite (sedimentacija, flotacija, metod po Baerman) 

19-20 Koleno Arthtohropoda, sistematika, Klasa 

Arachnida (pajakovidni ~lenkono{ci), Red 

Metastigmata, 

21-22 Red Oribatei 

Red Astigmata 

23-24 Klasa Insecti, 

Red Dyptera, 

Podred Brachicera 

Koleno Arthtohropoda, sistematika, Klasa 

Arachnida (pajakovidni ~lenkono{ci),Red 

Metastigmata, Semejstvo Ixodidae ( tvrdi krleì), 

Rodovi: Ixodes, Rhipicephalus, Dermacentor, 

Hyaloma, Haemophysalis, tik paraliza Semejstvo 

Argasidae (meki krleì), Rod Argas, Red 

Mesostigamata, Semejstvo Dermanyssidae, Rod 

Dermanyssus, Red Prostigmata. Semejstvo 

Demodicidae, demodikoza kaj ku~iwata, ma~kite, 

sviwite, goveda, ovci, kozi, zajaci, kowi, 

Red Oribatei, Semejstvo Trombididae, Rod Trombicula 

Red Astigmata, Semejstvo Sarcoptidae, Rod Sarcoptes 

i Notoedres, Semejstvo Knemidocoptidae, Rod 

Knemidocoptes, Semejstvo Psoroptidae, Rod 

Psoroptes, Chorioptes i Otodectes (krasta kaj 

ovcite, kozite, sviwite, kozite, ku~iwata, govedata, 

ìvinata, zajacite i ma~kite 

Klasa Insecti, Red Dyptera, Podred Brachicera, 

Semejstvo Tabanidae, Rod Tabanus Semejstvo 

Muscidae, Rod Musca , Haematobia i Stomoxys, 

Semejstvo Glossinidae, Rod Glossina, Semejstvo 

Calliphoridae, Rod Calliphora, Semejstvo 

Sarcophagidae, Rod Sarcophaga 

25-26 Mijazi kaj doma{nite ìvotni Mijazi kaj doma{nite ìvotni: Semejstvo 

Gasterophilidae, Rod Gasterophilus (gastrfiloza kaj 

kopitarite), Semejstvo Hypodermatidae, Rod 

Hypoderma,( hipodermoza - {trkel kaj govedata), 

Semejstvo Oestridae, Rod Oestrus (estroza kaj 

doma{nite ìvotni- ov~i {trkel) 

27-28 Podred Nematocera , Semejstvo Culicidae, Rod Culex, Aedes, Anopheles, 

Semejstvo Simulidae, Rod Simulium, Semejstvo 

Psychodidae, Rod Phlebotmomus, Semejstvo 

Ceratopogonidae, Rod Culicoides Red Pupipara, 

Semejstvo Hyppoboscidae, Rod Hypobosca, , 

Melophagus, 

29-30 Red Siphonaptera 

Koleno Pentastomida 

Red Siphonaptera, Semejstvo Pulicidae, Rod Pulex i 

Ctenocephalides, Red Mallophaga, Semejstvo 

Trichodectidae, rod Trichodectes, Felicola, Semejstvo 

Bovicolidae, Rod Bovicola, Red Anoplura, Semejstvo 

Haematopinidae, Rod Haematopinus, Semejstvo 

Linognathidae, Rod Linognathus, Red Hemiptera, 

Koleno Pentastomida, Semejstvo Linguatidae, Rod 

Linguatula

PRAKTI^NA NASTAVA ( Peti semstar (v)) 


na ~asovi 

1- 2 Pravila na klasifikacija 

Oprema i aparati vo parazitolo{kata laboratorija. Mikroskopirawe i mikrometrija na 

paraziti i pseudoparaziti 

3-4 Dijagnosti~ki metodi za determinirawe na protozoi 

5-6 Mikroskopirawe 

Mikroskopski preparati od slednite rodovi: 

rod Trypanosoma , rod Leishmania 



rod Hexamita , rod Giardia, 

9-10 rod Trichomonas, rod Histomonas , 

rod Entamoeba 


Mikroskopski preparati od slednite rodovi : 

rod Eimeria rod Isospora 

13-14 Mikroskopirawe i dijagnostika 


Rod Cryptosporidium, rod Sarcosystis, ,rod Besnotia 

15-16 Mikroskopirawe i dijagnostika 

rod Toxoplasma , rod Neospora 


Mikroskopski preparati od slednite rodovi : 

rod Babesia ,rod Theileria 



rod Balantidium, rod Anaplasma (anaplazmoza kaj preìvni ìvotni), rod Borelia 

21-22 Koprolo{ki metodi za dijagnostika na helmintite 



rod Fasciola, rod Dicrodoelium, rod Parapystomum, 

25-26 rod Echinostomum, Rod Prostogonimus, Rod Opistorchus 


Mikroskopski preparati od slednite rodovi: rod Taenia (T. soleum, saginata, T hydatigena,T. 

pisiformis, T. multiceps) i larvenioblici na teniite 

29-30 rod. Echinococcus, rod Dipylidium , rod Moniezia,rod Anoplocephala 

PRAKTI^NA NASTAVA ({esti semestar (VI)) 



rod Strongyloides, rod Strongylus vulgaris, S. edentatus, S.equinus 


Mikroskopski preparati od slednite rodovi: rod Trichostrongylus, rod Hoemonchus, rod Ostertagia, 

rod Cooperia, rod Nematodirus, Hyostrongylus 

5-6 rod Globocephalus, rod Bunostomum, rod Ancylostoma, rod Uncinaria, rod Trichonema, rod 

Oesophagostomum, rod Chabertia 

7-8 rod Amidostomum, rod Syngamus, rod Cyathostoma 

9-10 rod Trichuris, rod Capilaria rod Trichinella 


Mikroskopski preparati od slednite rodovi: rod Dictyocaulus, rod Potostrongylus, rod 

Metastrongylus, 

13-14 rod Ascaridia, rod Oxyuris, rod Heterakis 


Mikroskopski preparati od slednite rodovi: rod Thelazia, rod Habronema, rod Spirocerca, , rod 

Macracanthorhynchus 

17-18 rod Filariidae, rod Parafilaria, rod Onchocerca, rod Dirofilaria, rod Gnathostoma 



Rod Ixodes, rod Argas, Rod Dermanyssus, rod Demodex 

21-22 Red Prostigmata. rod Trombicula Rod Sarcoptes i Notoedres, Rod Knemidocoptes, Rod Psoroptes, 

Chorioptes i Otodectes


Mikroskopski preparati od slednite rodovi: Rod Tabanus rod Musca, Haematobia, Stomoxys, 

25-26 Metodi na dijagnostika i determinacija na ektoparaziti 

27-28 rod Glossina, rod Calliphora, rod Sarcophaga 

29-30 rod Gasterophilus, rod Hypoderma rod Oestrus 

31-32 Rod Culex, Aedes, Anopheles, rod Simulium, 

33-34 rod Phlebotmomus, rod Culicoides, rod Hypobosca, Melophagus, 

35-36 rod Pulex i Ctenocephalides, rod Trichodectes, Felicola, rod Bovicola, 

36-37 rod Haematopinus, rod Linognathus, rod Pediculus rod Linguatula 

38-39 Detalno zapoznavawe so jajcata i larvite na paraziti kaj site doma{ni ìvotni 

40-41 Koprolo{ki analizi na izmet od ku~iwa i ma~ki 

42-43 Koprolo{ki analizi na izmet od sviwi i kowi 

44-45 Koprolo{ki analizi na izmet od preìvari 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 













nastava 

Bodovi 


10 13 

Prisustvo i aktivnost 14 min 17 

(znaewe) na 


Za neznawe na ve`bite 

se odzemaat bodovite 

za prisustvo 


Kontinuirani 

7,5(X4)=30 15(X4)= 60 

proverki ve`bi i 

predavawa (4) 


Zavr{en ispit 

(dokolku ne se poloàt 

prethodnite testovi) 

30 60 

Uslovuva~ki kriteriumi: Na zavr{niot ispit pristapuvaat studentite koi ne gi 

poloìle kolokviumite, ili sakaat da dobijat povisoka ocenka. Vo toj slu~aj se 

poni{tuvaat poenite od prethodnite kolokviumi. Dokolku studentot e zadovolen so 

postignatite poeni od edniot kolokvium, moè da go prepolaga samo kolkviumot so koj 

ne e zadovolen, pri {to mu se poni{tuvaat poenite od prethodniot kolkvium od taa 

oblast. Studentot ne smee da otsustvuva na pove}e od 3 ve`bi i predavawa. 

Proverka na 

znaewa 

Kontinuirana proverka na znaeweto( dve): pismeno 

Proverkite se izveduvaat na krajot na semestarot. 

Prva proverka: Op{ta parazitologija , koleno Protozoa, 

Vtora proverka: klasa Trematoda, klasa Cestoda 

Treta proverka : klasa Nematoda, 

êtvrta proverka : koleno Arthropoda 

Proverkite }e sodràt materijal od predavawata i ve`bite 

Zavr{en ispit: pismen 

Kriteriumi za formirawe na zavr{na ocenka:

Bodovi 

Ocenka 

do 60 

5 (F) 

61-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


pomagala 

1.Nikola Geru, @arko Maxirov: Veterinarna parazitologija i parazitni 

bolesti.Univerzitet Sv"Kilril i Metodij", Skopje, 2003 

2. Zoran B. Kuli{i}: Helmintologija. Univerzitet u Beogradu, Fakultet veterinarske 

medicine, Beograd 2000. 

3.Dwight D. Bowman: Parasitology for veterinarians.W.B. Saunders company. 2000. 

4.Norman D. Levine: Veterinary protozoology. Iowa State University Press.Ames, 1985

Predmet KLINI^KA ANATOMIJA NA @IVOTNITE 3.0 kreditni poeni 

Kod 315 

Studiska godina Treta (III) 

Semestar Petti (V) 

Vkupno ~asovi 30 (15+15 ) 


Preduslovi 

Avtor na 

programata 

prof. d-r Vlatko Ilieski, 


Izveduva prof. d-r Vlatko Ilieski, 



nastavnata 

programa 

Teoretskata i prakti~nata nastava od predmetot Klini~ka anatomija na ìvotnite ima 

za cel da gi zapoznae so klini~ka anatomija na glava i vrat, klini~ka atomija na preden 

i zaden ekstremitet, so klini~ka anatomija na graden ko{, abdomen i karli~na praznina. 

Studentite }e se zapoznaat da gi identifikuvaat koskite i nadvore{ni koskeni 

ispaknatini na ìvo ìvotno, da gi prepoznaat prifatili{tata na sekoj muskul, 

hirur{ki pristap do prazninite na glavata, strukturite na vratot, organite i 

ostanatite anatomski strukturi vo gradnata i abdominalanata praznina, na 

ekstremitetite, poznavawe na imiwata i poziciite na otvorite koi asociraat so nervite 

na glavata identifikuvacija na pravecot na dvièwe i distribucijata na povr{inskite 

nervi i krvni sadovi na glavata vratot teloto i ekstremitetite. 


~asovi/nedeli 

1 KLINI^KA ANATOMIJA 

NA GLAVA 


NA GLAVA 1 



Predavawa: Identifikacija na koskite i nadvore{ni 

koskeni ispaknatini na ~erep kaj ku~e, kow i govedo, da 

gi identifikuva, opi{e i sporedi anatomijata na usnite, 

obrazite, podot na usnata praznina, jazikot, tvrdoto i 

mekoto nepce kaj ma~ka, ku~e, kow, govedo, sviwa i ovca 

i zapoznavawe so hirur{ki so pristap do prazninite na 

glavata. Identifikacija na povredlivite to~ki od 

trauma lokacija na paranazalnite sinusi, vozdu{nite 

meuri, foramen lacerum i mekoto nepce detalno 

poznavawe na senzornata inervacija na rogovite vo 

vrska so obezroùvaweto kaj govedata poznavawe na 

imiwata i poziciite na otvorite koi asociraat so 

nervite na glavata identifikuvacija na pravecot na 

dvièwe i distribucijata na povr{inskite nervi na 

glavata, identifikacija na povr{inskite strukturi na 

glava, identifikacija na povr{inskite limfni jazli na 

glavata, identifikacija i procenka na pravecot na 

dvièwe i distribucija na golemite povr{inski krvni 

sadovi. 

Identifikacija na parotidnata , mandibularnata, 

podjazi~nata i zigomati~nata plunkovna `lezda I 

zapoznavawe so pravecot na dvièwe na nivnite 

plunkovnite kanali identifikacija na muskulite za 

xvakawe, prepoznavawe na prifatili{tata na sekoj 

muskul kako i negovata inervacja i funkcija 

objasnuvawe kako razlikite vo strukturata na sekoj vid 

e povrzana so ishranata i metodot na varewe 

oftalmolo{ko ispituvawe na okoto kaj ma~ka i ku~e: 

krvni sadovi na mre`nicata, tapetum, opti~ka papilla 

diskusija za ulogata na ispituvaweto na okoto vo 

klini~kata oftalmologija merewe na poleto na vizija i 

negovata zavisnost od bojata investigacija na anomalii 

demonstracija na slepi to~ki i druga evidencija na 

procesuirawe na periferna i centralna slika 

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo ìvotno(video prezentacija): Glava 37.00 min 


NA VRAT 

Identifikacija na muskulite koi formiraat granici na 

visceralnite sodrìni vo vratot i da go razberat 

nivniot soodno poznavawea na prifatili{tata na sekoj 

muskul so negovata inervacja i funkcij poznavawe n 

pozicijata na visceralnite strukturi vo kranijalnite i

kaudalnite delovi na vratot vklu~uvaj}i gi grklan 

goltka hranoprovodot i di{nikot, nadvore{nata i 

vnatre{na lokacija na ligamentum nuche, jugularniot 

`leb, jugularna vena, zaeni`kata karotidna arterija, 

povr{inskiot vraten limfen jazol vagosimpati~noto 

steblo i povrtanite laringialeni nervi. 

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo ìvotno(video prezentacija): Vrat 24.09 min 


NA PREDEN 

EKSTREMITET 

(preden ekstremitet 1 ) ekstremitetot. 


NA PREDEN 

EKSTREMITET (preden 

ekstremitet 2 ) 

Identifikacija na koskite na preden ekstremitet 

pozcija na kapsulite od zglobovite so poseben prokaz za 

niven pristap, i naglasok na distalniot del od 

Detalno poznavawe na perifernata nervna inervacija 

na distalniot del od ekstremitetot so poseben osvrt za 

blokada na nervite poznavawe na karpalniot zglob so 

naglasok na komunikacijata pome|u razli~nite negovi 

delovi da gi poznavaat prifatili{tata(origo, 

insertio) na sekoj muskul, kako i nivnata inervacija i 

funkcija pozicijata na tetivnite obvivki lokacija na 

navikularnata koska i nejzinite prifatili{ta. 

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo ìvotno(video prezentacija):Preden ekstremitet (ramo i 

podramo) 18.08 min 

Preden ekstremitet(autopodium) 47.10 min 


NA ZADEN EKSTREMITET 


1 




2 

Identifikacija na koskite na zadniot ekstremitet, 

identifikacija na muskulite na zadniot ekstremitet 

pozcija na kapsulite od zglobovite so poseben prokaz za 

niven pristap, i naglasok na distalniot del od 

ekstremitetot. 

Detalno poznavawe na perifernata nervna inervacija 

na distalniot del od ekstremitetot so poseben osvrt za 

blokada na nervite poznavawe na kolenoviot zglob so 

naglasok na komunikacijata pome|u razli~nite delovi 

pozicijata na tetivnite obvivki lokacija na 

navikularnata koska i nejzinite prifatili{ta. 

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo ìvotno(video prezentacija):Zaden ekstremitet 48.08 min 


NA GRADNA PRAZNINA 1 

Predavawa: lokacija i prifatili{ta na dijafragmata i 

soodnosot so rebrata procena na razli~nite sloevi na 

telesniot yi Identifikacija na muskulite na gradniot 

yid koi se odgovorni za dvièweto pri procesot na 

di{ewe razbirawe na parietalnata (kostalna, 

dijafrgamatska, medijastinalna) i visceralna pleura 

odnosno serozni membrani kako i 

kostodijafaragmatskiot recesus pozicijata na 

kostalniot lak, linijata na pleuralna refleksija i 

granicite na belite drobovi revizija na pozicijata na 

vlezot vo gradnata praznina i izdolùvaweto na 

pleuralnata praznina vklu~uvaj}i ja kupolata nab elite 

drobovi. 



lokacija na srceto i srcevite zalistoc razbirawe na 

osnovnata anatomija na beliot drob od cica~ 

prepoznavawe na razlikite na belite drobovi kaj 

doma{nite ìvotni da bidat vo mo`nost da ja 

prepoznaat i opi{at fnkcionalnata anatomija na 

foramen ovale i ductus arteriosus na srce od fetus 

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo ìvotno(video prezentacija):Graden ko{ 21.48 min. 


NA ABDOMINALNA 

PRAZNINA 1 



PRAZNINA 2 

Identifikacija na topogrfskata anatomija na 

abdominalnata viscera vklu~uvaj}i gi mokra~niot meur, 

slezenata, crniot drob(razli~nite deovi), òl~nata 

kesa, èludnikot, tenkoto i debeloto crevo(razli~nite 

delovi), pankreasot, nadbubre`nite `lezdi, bubrezite, 

jaj~nicite, matkata i ureter. 

Pol`ba kaj sekoj vid pozicijata na organite koi se 

smesteni eden do drug razbirawe za podreduvaweto na 

pertoneumot koj ja nosi abdominalna viscera od 

telesniot yid kako i formiraweto na ligamentite 

pome|u razli~nite organi(golem i mal omentum, 

omentalna burza, mesoduodenum, mezenterum i

mezokolon, ligamentite na crniot drob, jaj~nicite i 

matkata) lokalizacija na ingvinalkniot kanal i tunica 

vaginalis kaj ma{ki i ènski individui da ja odredi 

polo`bata na cniot drob vnatre vo skeletot 

demonstrirawe na anatomijata na sloèniot èludnik 

od preìvar na sve` i fiksiran primerok. da go 

konsolidira razbiraweto na komparativnata anatomija 

i fiziologija na digestivniot sistem. Sveì i 

fiksirani gastriintestinalni tkiva od cica~i }e bidat 

dostapni kako osnova za interaktivna diskusija na 

anatomskata struktura i povrzanata funkcija na 

razli~ni regioni od digestivniot system poznavawe na 

pozicijata i delovite na crevata karakteristiki na 

razli~nite delovi od tenkoto i debeloto crevo(haustra, 

tenia, krvosnabduvawe, limfni jazli) 

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo ìvotno(video prezentacija):Abdomen 38 min 


NA KARLI^NA 

PRAZNINA 1 


NA KARLI^NA 

PRAZNINA 2 


NA KARLI^NA 

PRAZNINA 3 

Identifikacija na visceralnite organi vo karli~nata 

praznina: rektum, mokra~en meur, ureter, uretra, 

semevod kako i asocira~kite strukturi(analnite 

`lezdi, akcesornite genitalni `lezdi) identifikacija 

na razli~nite delovi od bubrezi kaj ku~e, ovca, kow i 

govedo observacija na komparetivni mokra~ni meuri: 

orientacija vo karli~niot kanal, pozicijata na ureterot 

i uretrata observacija na razlikite vo mo~nite meuri 

od razli~ni polovi 

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo 

ìvotno(video prezentacija):Karlica i nadvore{ni 

polovi organi 41 min 

Anatomija na ènska reprodukcija razbirawe na 

gradbata na jajnikot vklu~uvaj}i ja vozmo`nosta za 

idetifikacija na folikuli i òlti tela kaj doma{nite 

vidovi. razbirawe na razlikite na anatomijata koi se 

pojavuvat na jaj~nicite kaj doma{nite vidovi. 

Razbirawe na pozicijata i soodnost na jaj~nicite vnatre 

vo abdomenot kaj doma{nite vidovi. razbirawe na 

anatomijata na jajcevodite, matkata, vaginata 

Iivestibulumot. razbirawe na razlikite pome|u 

vidovite vo anatomijata koi se pojavuvaat vo ènskiot 

reproduktiven trakt kaj doma{nite vodovi razbirawe za 

podredenosta na {irokite ligamenti i formiraweto na 

ovariajlnata burza. Placenta prepoznavawe i 

razberawe na anatomijata na fetalnite i matkinite 

komponenti na placentata kaj sviwa, kow, ovca, govedo, 

ma~ka i ku~e Mle~ni `lezdi prepoznavawe i 

razbirawe na generalnata organizacija na mle~nite 

`lezdi kaj doma{nite vidovi, vklu~uvaj}i go i 

podrùva~koto tkivo, krvnite sadovi, venoznata 

drenaà, `lezedenoto tkivo i kanalikularniot sistem. 

strukturata na cickite i razlikite kaj vidovite vo 

brojot na kanalite vo cickata.pojavuvaeto na kleto~nite 

komponenti na nelakatcionite i laktacionite mle~ni 

`lezdi pozicija i razbirawe na anatomijata na 

ingvinalniot kanal i tunica vaginalis strukturi 

palpativni preku rektum 

Anatomina na ma{ki ìvotni razbrawe na anatomijata 

na testisite i spermalnoto jaè kaj doma{nite vidovi 

razbirawe na anatomijata na penisot i akcesornite 

`lezdi kaj doma{nite vidovi 

Nastaven materijal: za modul 6 Video prezentacija 1.Graden ko{ kow 10.03 min. 2.Graden ko{ kow 17.52 

min.3. Graden ko{ govedo 20.44 min. 2.Graden ko{ govedo 8.25 min. 3.Graden ko{ kow 13.25 min.3.Graden 

ko{ govedo (srce) 15..01 min. 



15 PREDISPITNA KOLOKVIUMSKA NEDELA


Reden broj 

Nastavna edinica i sodrìna na nastavna edinica 

na ~asovi 


NA GLAVA 1 

Ve`bi:Disekcija na nefiksirana glava od ovca, ku~e, svowa i 

kow za da se prkaàt povr{inskite strukturi, disekcija na 

muskulite za xvakawe i plunkovnite `lezdi , disekcija na 

dlabokite strukturi na glavata vklu~uvaj}i gi i muskulite na 

jazikot i mekoto nepce da gi identifikacija na konhite i 

pati{tata vo nosnata praznina kaj ku~e. 


NA GLAVA 2 

identifikacija so disekcija i demonstracija delovite, 

rskavicite, ligamentite, ventrikulite i muskulite na grklanot 

kaj doma{nite ìvotni komparacija na anatomijata na glava kaj 

tipi~nite trevojadi so ku~eto koe e tipi~en 

mesojad(disekciran vo prviot semester identifikacija ba 

nadvore{nite muskuli na jazikot da gi poznavawe na 

prifatili{tata, inervacijata i funkcijata na sekoj muskul 

identifikacija na muskulite na mekoto nepce i `dreloto 

identifikacija i klasificira dentalnite tkiva kaj site zabi 

identifikacija na permanentnite zabi kaj ku~e, ma~ka, govedo, 

sviwa, ovca i primeri od laboratoriski ìvotni, ocenka 

funkcionalnata implikacija na razlikite vo strukturata 

vnatre vo individuata i pome|u vidovi diferncijacija pome|u 

doligocefali~en tip i brahiocefali~en tip i pome|u 

decidualni i permanentni zab prepoznavawe i dobivawee na 

dodatno anatomsko poznavawe dobieno vo prvata godina vo 

kursot koristej}i video i anatomski disekcirani mozoci od 

razli~ni vidovi sporedba na mozoci od razli~ni vidovi 

prepoznavaj}i gi sli~nostite vo generalnata struktura na 

mozokot od cica~I opis na glavnite regioni na mozokot od celi 

i transverzalni sekcii opis na relativnata pozicija na 

vanaeste kranijalni nervi i nivnite jadra 

3 KLINI^KA ANATOMIJA I 

VRAT 

Identifikuvawe na delovi od htranoprovodot i da ja 

identifikuvawe povrzanosta so trukturite na grklanot 

izu~uvawe na krvosnabduvaweto na hranoprovodoy i 

èldnikot(ku~e) 

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo ìvotno(video prezentacija):Vrat 24.09 min 


NA PREDEN EKSTREMITET 


1 

Ve`bi: identifikacija na koskite na predniot ekstremitet da 

znaat kako i kade da gi palpiraat klu~nite anatomski obele`ja 

na predniot ekstremitet kaj ku~e pokaùvaj}i ja polo`bata na 

sekoja koska i zglob. poznavawe na prifatili{tata(origo, 

insertio) na sekoj muskul, kako i nivnata inervacija i funkcija 

a gi identifikuvaat muskulite koi deluvaat na rameniot i 

lakotniot zglob i da go razberat nivniot soodnos(nivnata 

povrzanost) poznavawe na prifatili{tata(origo, insertio) na 

sekoj muskul,kako i nivnata inervacija i funkcija poznavawe 

kako i kade da gi palpiraat m.suprspinatus, m.infraspinatus, 

m.deltoideus, mtriceps brachi i m.brachialis na predniot 

ekstremitet poznavawe na nadvore{nite strukturi na 

podlakotnite koski(radius, ulna razbirawe kako 

rengenogramite se proizveduvaat i kako se interpretiraat 

postignuvae na kompetentna interpretacija na radiogramite na 

rameniot i brahialniot region identifikacija na muskulite 

koi deluvaat na karpalniot zglob i na zglobovite na prstite i 

da go razberat nivniot soodnos i poznavaat 

prifatili{tata(origo, insertio) na sekoj muskul, nivnata 

inervacija i funkcija poznavawe na nadvore{nite strukturi na 

karpalnite koski, metakrapalnite koski i koskite na 

falangite postignuvae na kompompetentna interpretacija na 

radiogramite na antebrahiumot i {epat razbirawe na 


NA PREDEN EKSTREMITET 


2 

funkcionalnata anatomija na zglobovite i faktorite koi go 

ograni~uvaat dvièweto na sekoj zglob poznavawe kako i kade 

da gi palpiraat povr{inskiot vraten limfen jazol i 

v.cephalic poznavawe kako i kade da gi palpiraat karpalnoto 

i metakarpalnoto jastu~e kako i pet-te digitalni jastu~iwa

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo ìvotno(video prezentacija):Preden ekstremitet (ramo i 

podramo) 18.08 min 

Preden ekstremitet(autopodium) 47.10 min 


CLIVE Kompjuterska interaktivana programa(kvizovi): Anatomija na preden ekstremitet kaj ku~e: 

preden ektremitet: region na ramo, region nadlaktica, region podlaktica, region {epa , inervacija. Preden 





6 KLINI^KA ANATOMIJA Ve`bi: Identifikacija na koskite na zadniot ekstremitet 

NA ZADEN EKSTREMITET prepoznavawe na nadvore{nite strukturi na koskite od 

(zaden ekstremitet) karlicata identifikacija na kaudalnite i medijalnite 

1 

muskuli na butot kako i lateralnite muskuli na kolkot i da go 

razberat nivniot soodnos poznavawe na prifatili{tata(origo, 

insertio) na sekoj muskul, kako i nivnata inervacija i funkcij 

poznavawe na nadvore{nite strukturi na butnata koska(femur) 

kompetentna interpretacija na radiogramite na karlicata 

identifikacija na kaudalnite muskuli na kolkot i lateralnite 

mskuli na kolkot i da go razberat nivniot soodnos poznavawe 

na prifatili{tata(origo, insertio) na sekoj muskul, kako i 

nivnata inervacija i funkcija poznavawe na nadvore{nite 

strukturi na podkolenovite koski(tibia, fibula kompetentna 

interpretacija na radiogramite na butot, kolenoviot zglob i 

podkolenoto identifikacija na kraniolaterlnite i 

kaudalnite muskuli na podkolenoto i da go razberat nivniot 

soodnos poznavawe na prifatili{tata(origo, insertio) na sekoj 

muskul, akko i nivnata inervacija i funkcija da gi poznavawe 

na nadvore{nite strukturi na tarzalnite, metatarzalnite 

koski kako i koskite na falangite da znaat kako i kade da gi 

palpiraat m.quadriceps femoris, m.biceps femoris, 

m.semitendinosus i m.gastricnemius na zadniot ekstremitet 

kompetentna 




2 

interpretacija na radiogramite na zadnata {ep poznavawe na 

pozicijata na glavnite nervi i krvni sadovi na karlicata, 

butot, podkilenoto i {epat da znaat kako i kade da gi 

palpiraat a.femoralis, lnn.poplitealis, v.saphena lateralis i a.dorsalis 

pedis.razbirawe na funkcionalnata anatomija na zglobovite i 

faktorite koi go ograni~uvaat dvièweto na sekoj zglo 

poznavawe kako i kade da gi palpiraat klu~nite anatomski 

obele`ja na zadniot ekstremitet kaj ku~e pokaùvaj}i ja 

polo`bata na sekoja koska i zglobpoznavawe na kako i kade da 

gi palpiraat metatarzalnoto jastu~e i ~etirite digitalni 

jstu~iwa na zadniot ekstremitet. 

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo ìvotno(video prezentacija):Zaden ekstremitet 48.08 min 



Ve`bi: identifikicaji na na pr{lenite, rebrata i gradnata 

koska kaj ku~e identifikacija na nadvore{nite strukturi na 

pr{lenite razbirawe na ograni~uvawata na veretebralnite 

zglobovi disekcija i identifikacija na muskulite na telesniot 

yid poznavawe na prifatili{tata funkcijata na sekoj muskul 

Razberaaw na strukturite na dijafragmata i poznavaat 

pozicijata i sodrìnata na otvorite razbirawe za obvivkata 

na rektus muskulot kaj ku~ disekcija na m.cremaster i da se 

sledi na negoviot po~etok razbirawe na podreduvaweto na 



pleurata 

identifikacija na glavnite strukturi od levata I desnata 

strana na gradnata praznin kompetentna interpretacija na 

radiogramite na gradniot ko{ razbirawe na funkcionalnata 

anatomija na slednive strukturi na srceto:leva i desna 

pretkomora, leva i desna komora, u{kite na pretkomorite 

zalistocite na srceto i “skeletot” na srceto; perikard; 

epikard, miokard i endokard aorta i pulmonalno steblo, leva i 

desna koronarna arterija, lig.arterioum venoznata drenaà od 

srceto i golemite veni koi dreniraat krv od sistemskata i 

pulmonalnata cirkulacija vo srceto inervacijata na srceto 

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo ìvotno(video prezentacija):Graden ko{ 21.48 min. 

10 KLINI^KA ANATOMIJA Ve`bi: identifikacija na venite koi dreniraat krv od


PRAZNINA 



PRAZNINA 

gastrointestinalniot trakt kon portalnata ven identifikacija 

na arteriajlnite granki koi izleguvaat od aortata(parnite 

visceralni, parnite parietalni i neparnite visceralni 

arterii) i da se dovedat vo vrska so krvosnabduvaweto na 

organite so krv. Identifikuvacija na venite koi dreniraat 

krv vo v.cava caudalis ( parnite visceralni, parnite 

parietalni i hepati~nite veni) ispitauvawe na 

krvosnabduvaweto na testisite, jaj~nicite i matkata razbirawe 

na pankreasot i asocira~kite ligamenti(ku~e) 

identifikacija, komparira i oddeli anatomskite komponenti 

na ednostavnit èludnik kaj ku~e(kardia, fundus, telo i 

pilorus), sviwa(divertrikulum) i kow(slepa vre}a) 

demonstracija na prifatili{tata na golemiot i maliot 

omentum izu~uvawe na vnatre{nata struktura na 

èludnikot(pr. osteum cardiacum, sphinter pylori) 

identifikuvaj}i gi razli~nite regioni na èlude~nata 

ligavica kaj razli~ni vidovi(pr.proventrikulus kaj sviwa, 

margo plicatus kaj kow) idenifikacija na delovi od 

pankreasot(ku~e) in situ i da go izu~i negoviot soodnos so 

ostanatite organi identifikacija nagolem i mal omentum, 

omentalna burza i epiploti~en otvor prifatili{tata na 

viscerata edni za drugi preku ligamenti i duplikatur 

ideentifikacija na izolirani crni drobovi od ku~e, kow, 

govedo, sviwa i ovca : anatomski strukturi kaj sekoj vid: 

lobusite na crniot drob, stukturite na dijafragmatskata 

strana, strukturite na visceralnata strana 

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo ìvotno(video prezentacija):Abdomen 38 min 


NA KARLI^NA PRAZNINA 

1 



2 



3 

identifikacija na muskulite na karli~nata 

dijafragma(m.coccigeys ,m.levator ani) i sakroilia~niot 

ligament vklu~uvaj}i gi nivnite prifatili{ta, 

identifikacija na razli~nite peritonealni 

zavr{etoci(ekskavacii) kako i ligamentite kaj obata pola, 

ma{ki i ènski identifikacija na visceralnite organi 

vklu~uvaj}i gi rektum, mokra~en meur, ureter, uretra, semevod 

kako i asocira~kite strukturi(analnite `lezdi, akcesornite 

genitalni `lezdi) razli~nite delovi na bubrezi kaj ku~e, ovca, 

kow i govedo razlikuvawe na pome|u razli~nite tipovi na 

strukturi na urinarniot trakt: bubre`na karlica, bubreèn 

greben, terminalni recesusi i ~a{ki observacija na 

komparetivni mokra~ni meuri: orientacija vo karli~niot 

kanal, pozicijata na ureterot i uretrata i observacija na 

razlikite vo mo~nite meuri od razli~ni polovi Ingvinalena 

kanal, reproduktiven trakt, karlica prou~uvawe na 

ingvinalniot kanal, descensus testiculorum, anatomijata na 

kastracija, dispozicija na ènski reproduktiven trakt 

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo ìvotno(video 

prezentacija):Karlica i nadvore{ni polovi organi 41 min 

Dispozicija na ènski reproduktiven trakt 

Ingvinalena kanal, reproduktiven trakt, karlica 

prou~uvawe na ingvinalniot kanal, descensus testiculorum, 

anatomijata na kastracija, dispozicija na ènski 

reproduktiven trakt 

Nastaven materijal: Anatomija na ìvo ìvotno(video prezentacija):Karlica i nadvore{ni polovi 

organi 41 min 

15 PREDISPITNA KOLOKVIUMSKA NEDELA



Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Teoretska nastava: 1+1~asa/nedelno (15 ~asa) 

Prakti~na nastava: 1+1 ~as/nedelno (15~asa) 



Prakti~na nastava: ve`bi i drugi oblici na rabota vo pomali grupi na teren 


izgotvuvawe seminarski trud (esej/poster); prezentacija i diskusija za 

seminarskata rabota, 

]e se realizira preku prestoj vo disekciona sala i obrabotka na natomski modeli. 





Bodovi 



nastava 




Zavr{en ispit 

ima 


* Uslov za dobivawe na potpis od predmetniot nastavnik e prisustvoto na 

teoretskata i prakti~nata nastava. 


Osnovni u~ebni pomagala 

Kontinuirana proverka na znaeweto ne e predvidena 

Zavr{en ispit: e predviden 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

9. L Konig H.E., Liebich H.-G. Veterinary anatomy of domestic animals. 

Schattauer(Stuttgart - new York) textbook and Colour Atlas, 2004 

10. Sisson S., The anatomy of domestic animals. W.B. Saunders Company. 

Philadelphia and London, 1941 

11. Dyce K.M., Sack W.O., Wensing C.J.G. Textbook of veterinary naatomy. W.B. 

Saunders Company. Philadelphia- London-Toronto-Sydmey_Montreal-Tokyou.1996 

12. Simi~ V., Jankovi~ @. Anatomija doma~ih ìvotiwa sisara - 

Splanchnologia. Veterinarski fakultet-Beograd,1997 

13. Evans E., de Lahunta A. Guide to the dissection of dog. W.B Saunders Company 


14. Evans E., Christensen G. Anatomy of the dog. W.B Saunders Company 


15. Nomina Anatomica Vetreinaria. Internationa committee on veterinary Gross 

anatomical Nomenclature, Gent, Belgium,1992 

16. Petkov K. Anatomija na doma{nite ìvotni. Skopje 1993

Predmet OSNOVI NA KLINI^KA I 

4.0 kreditni poeni 

LABORATORISKA DIJAGNOSTIKA 

Kod FVM 316 


godina 

Semestar [esti (VI) 



Preduslovi Biohemija 

Avtor na Doc. d-r Dine Mitrov 

programata 

Izveduva Doc. d-r Dine Mitrov, 

pom. ass. Igor Xaxovski 

Cel i zada~i 

na nastavnata 

Teoretskata nastava od predmetot Osnovi na klini~ka i laboratoriska dijagnostika 

ima za cel da gi zapoznae studentite so osnovnite principi na klini~kata i 

programa laboratoriskata dijagnostika. Klini~kata dijagnostika pretstavuva most pome|u 

pretklini~koto i klini~koto obrazovanie. 

Klini~kata dijagnostika e granka na klini~kata patologija koja gi koristi site nau~ni 

dostignuvawa, se so cel da se odredi bolesta. Vo klini~kata dijagnostika se izu~uvaat 

simptomite na bolesta na poedini organi ili organski sistemi i se ukaùva na na~inot 

kako tie treba da se sobiraat, sistematiziraat i analiziraat. Zada~a na dijagnostikata 

e da se otkrie bolesta i da se odredi nejzinata priroda. 

Vo tekot na predklini~kite studii studentot nema mo`nost na ìvi ìvotni da gi 

zapoznae nivnite osobini. Duri za vreme na klini~kata nastava, studentot steknuva 

slika kako izgleda zdravo ìvotno. Toj toga{ mora da nau~i da posmatra, da ose}a, da 

slu{a, ako saka se pravilno da proceni. Dokolku dobro se sovladani metodite na 

klini~kiot pregled i ako e nau~eno kako se pregleduva eden vid na ìvotno, se steknuva 

sposobnost da se odredi dali ìvotnoto e zdravo ili bolno. 

Za vreme na klini~kiot pregled studentot ne e vo mo`nost da ja doznae subjektivnata 

sostojbata na bolnoto ìvotnoto. Me|utoa, studentot e vo sostojba da izvr{i potpoln 

objektiven pregled i ne e vo opasnost kako humaniot lekar, da bide zaveden so nekoi 

nejasni motivi kako na primer kapric, sramota, voobrazenost itn. 

Ispituvaweto na biolo{kite materijali e va`na alatka pri postavuvaweto na sigurna 

dijagnoza i prognoza na bolesta. Dene{nata veterinarna nauka e vo golem obem bazirana 

na laboratoriskata dijagnostika. Samo verodostojni laboratoriski rezultati moàt da 

doprinesat do postavuvaweto na dijagnozata. Celta na praksata e da gi nau~i studentite 

na najva`nite laboratoriski analizi za ispituvawe na krv, urina, mleko i drugi 

te~nosti od doma{nite ìvotni. Najva`nata cel na predmetot e da se nau~at metodite i 

procenata na rezultatite od analizite koi se neophodni za interpretacija na 

rezultatite kaj subklini~kite i klini~kite bolesti. Nadogradba na znaeweto {to 

studentite go steknale od pretklini~kite i klini~kite predmeti, koe najefektivno se 

koristi so prakti~na analiza na biolo{kite materijali. Op{tata cel na predmetot e 

unapreduvawe na sposobnostite na studentot da go upotrebat teoretskoto znaewe vo 

sekojdnevnata praksa. So teoretskite i prakti~nite informacii, studentite }e bidat vo 

mo`nost pravilno da gi interpretiraat laboratoriskite analizi. 

Sodrìna 


Reden broj 

na ~asovi 

I 


OSNOVI NA KLINI^KA 

DIJAGNOSTIKA 


1 VOVED Voved, simptomi, dijagnoza, prognoza, postapka so 

ìvotnite pri pregled, istorija na bolesta, metodi za 

pregled. 

2-3 PRETHODNO ZAPOZNAVAWE SO 

BOLNO @IVOTNO 

4-5 OP[TO ISPITUVAWE NA 

@IVOTNITE 

6 SPECIJALNO ISPITUVAWE NA 

@IVOTNITE 

Prethodno zapoznavawe so bolno ìvotno: 

Anamneza, 

Nacional 

Ispituvawe na ìvotnite - status praesens: Op{to 

ispituvawe (habitus, trijas - telesna temperatura - 

puls - di{ewe - kontrakcii na buragot), 

Ispituvawe na ìvotnite - status praesens: 

Specijalno ispituvawe (ispituvawe na koàta i 

potko`noto vrzivno tkivo, ispituvawe na limfnite 

jazli i limnite sadovi, ispituvawe na ligavicite).

5 ISPITUVAWE NA ORGANITE ZA 

DI[EWE - GOREN 

RESPIRATOREN TRAKT 

6-7 ISPITUVAWE NA ORGANITE ZA 

DI[EWE - DOLEN 

RESPIRATOREN TRAKT 

8-9 ISPITUVAWE NA 

KARDIOVASKULARNIOT SISTEM 


VAREWE KAJ KOPITARI I 

MESOJADI GOREN DEL 


VAREWE KAJ KOPITARI I 

MESOJADI DOLEN DEL 

Ispituvawe na organite za di{ewe - goren 

respiratoren trakt: nosen iscedok, ekspiratoren 

vozduh, nosna ligavica, sinusi i vozdu{ni kesi, grklan 

i traheja, ka{lica, sputum. 

Ispituvawe na organite za di{ewe - dolen 

respiratoren trakt: perkusija na gradniot ko{, 

auskultacija na gradniot ko{, punkcija na gradnata 

praznina. 

Pregled na srce (srcev udar, perkusija na srce, 

auskultacija na srce - srcevi tonovi, srcevi {umovi, 

punkcija na perikardijalnata kesa), pregled na 

perifernite krvni sadovi (kvalitet na pulsot, EKG). 

Isispituvawe na funkcion. sostojba na srceto. 

Ispituvawe na digistivniot trakt - goren del 

Na~in na zemawe hrana i voda, apetit, poremeteno 

`vakawe, poremeteno goltawe, podrignuvawe, 

povra}awe. 

Ispituvawe na usnata {uplina, `dreloto i 

hranoprovodot 

Ispituvawe na digistivniot trakt - dolen del 

Ispituvawe na abdomenot i abdominalnite organi za 

varewe (èludnik, creva), rektalna eksploracija, 

ispituvawe na aktot na defekacija i ekskrementi. 

II 


VAREWE KAJ PRE@IVNI 

@IVOTNI 

16 ISPITUVAWE NA CRNIOT DROB 

KAJ KOPITARI I MESOJADI 

17 ISPITUVAWE NA CRNIOT DROB 

KAJ PRE@IVARI 

18-19 ISPITUVAWE NA URINARNIOT 

SISTEM 

20-23 ISPITUVAWE NA NERVNIOT 

SISTEM 

Apetit, èd i zemawe voda, preìvawe, podrignuvawe, 

povra}awe, defekacija. Pregled na ustata i `dreloto, 

pregled na hranoprovodot, predèludnici (pregled na 

buragot i negovata sodrìna, pregled na reticulumot, 

pregled na omazusot-perkusija, palpacija, 

auskultacija, pregled na siri{teto-adspekcija, 

palpacija, perkusija, auskultacija, pregled na crevata 

- perkusija, palpacija, auskultacija, rektalen pregled, 

pregled na izmetot. 

Ispituvawe na crniot drob kaj kopitari, biopsija na 

crn drob, tehnika za punkcija. 

Ispituvawe na crniot drob kaj mesojadi. 

Ispituvawe na slezena kaj kopitari i mesojadi. 

Ispituvawe na crniot drob kaj preìvari: adspekcija, 

palpacija i perkusija. Specijalno ispituvawe na 

crniot drob. 

Ispituvawe na urinarniot sistem: urinirawe 

(mikcija), ispituvawe na bubrezite, zemawe na mo~ka 

(urina) za pregled - katetarizacija, procenuvawe na 

op{tite svojstva i fizi~kite osobini na urinata, 

hemisko ispituvawe na urinata, ispituvawe na 

sedimentot. Metodi za funkcionalno ispituvawe na 

bubrezite. 

Ispituvawe na nervniot sistem: ispituvawe na 

glavata i ’rbetniot stolb, ispituvawe na psihi~kata 

sostojba na ìvotnite, pupilaren i kornealen 

refleks, pregled na cerebrospinalna te~nost, 

ispituvawe na senzibilitetot, ispituvawe na 

motalitetot (aktivni dvièwa, koordinacija, tonus, 

ataksija, vrtoglavica, gr~evi i prisilni pokretiepilepsija), 

ispituvawe na vegetativniot nerven 

sistem 

LABORATORISKA 

DIJAGNOSTIKA 

24-30 Laboratorija i specijalni dijagnosti~ki metodi.


Reden broj 

na ~asovi 


I 

Klini^ka dijagnostika 

1-2 Voved, prio|awe kon ìvotnite, fiksirawe i bezbedno rakuvawe. 

3-4 Anamneza, nacional, habitus, trijas i preìvawe (preìvari). 

5-6 Koà, ligavici, limfni jazli i limfni sadovi. 

7-8 Respiratoren trakt. 

9-10 Kardiovaskularen sistem. 

11-12 Digistiven sistem, sondirawe (nosna i usna sonda), rektalna eksploracija (kow, krava). 

13-14 Ispituvawe na abdomen kaj kravi. 

15-16 Ispituvawe na abdomen kaj kopitari. 

17-18 Urinaren sistem, katetarizacija. 

19-20 Lokomotoren sistem. 

21-22 Nerven sistem. 

II 

Laboratoriska dijagnostika 

23-24 Priprema na matrijal za laboratoriska analiza. 

Priprema na staklarija i oprema. 

25-26 Opis na celata postapka kako se zema materijal (krv, serum, plazma, mleko, tkiva, organi, 

organski sistemi ili cel le{) za analiza. 

27-30 Interpretacija na rezultati 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Teoretska nastava: 2 ~asa/nedelno (30 ~asa). 

Prakti~na nastava: 2 ~asa/nedelno (30 ~asa). 


na studentite). 



seminarski trud (esej/poster); prezentacija i diskusija za seminarskata rabota. 

Studentot e zadolèn, aktivno da gi sledi site predvideni aktivnosti preku koi osvojuva 

bodovi , kako del od zavr{noto ocenuvawe. 



Bodovi 

Minimum Maksimum 


10 15 

nastava 


17 22 

(znaewe) na prakti~na nastava 


Kontinuirani proverki, (dve 

teoretski) 

5+5 

(10) 

10+10 

(20) 

Kontinuirani proverki 

(prakti~no) 

5+5 

(10) 

10+10 

(20) 

Zavr{en kolokvium 5 5 


Vkupno 52 100 

Celosen zavr{en ispit 

Ocenka/Bodovi 

[est (6) / 20 

Sedum (7) / 25 

Osum (8) / 31 

Devet (9) / 38 

Dest (10) / 45


- Za da se zdobie pravo na polagawe na zavr{niot ispit, potrebno e studentot da osvoi 

minimum 40 boda od teoretskata i prakti~nata nastava, kontiduiranite proverki i 

zavr{niot kolokvium . 

- Doklolku studentot ne go osvoi potrebniot minimum od prvata kontrolna proverka, nema 

pravo na polagawe na vtorata. 

- Studentite koi nema da gi pominat kontrolnite proverki pristapuvaat (dokolku se 

steknat so pravo za toa) kon polagawe na celosen zavr{en ispit. 

- Celosniot zavr{en ispit se sostoi od pismen i usten del, a vo zavisnost od ocenkata so 

koja }e bide ocenet, studentot }e dobie soodveten broj na bodovi. 

- Zavr{niot ispit go polagaat studentite koi imaat osvoeno minimum 60 bodovi po osnov 

na teoretskata i prakti~nata nastava, kontiduiranite proverki i zavr{niot kolokvium, 

a sakaat povisoka ocenka od onaa koja e predvidena spored brojot na bodovite koi gi 

imaat osvoeno. Studentot }e dobie bodovi samo dokolku negoviot odgovor e soodveten na 

ocenkata za koja se zalaga studentot. 

Proverka na 

znaewa 

Zavr{niot kolokvium e zadolìtelen i se polaga prakti~no na farma. 

Kontinuirani proverki: pismeno 

Prva proverka: Do digestiven; 

Vtora proverka:od digestiven 

Zavr{en ispit: pismeno ili usno 


Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 5 

60-67 6 

68-75 7 

76-85 8 

86-95 9 

96-100 10 

1. Aleksandar Cvetkovic, Vojislav Ciric, Miodrag Jovanovic, Vladimir Litricin, Zarko ljesevic, 

Desanka Marjanovic, Svetislav Punovic, Milorad Petrovic: Klinicka dijagnostika unutrasnjih 

bolest domacih zivotinja. Veterinarski fakultet Beograd, 1989. 

2. Sinjov, A.V.: Klinicka dijagnostika unutrasnjih bolesti domacih zivotinja. Naucna knjiga. 

Beograd, 1951. 

3. Slobodan Teodosic: Osnovi klinicke dijagnostike pasa. Prosveta. Nis, 1991. 

4. Ivan Jazbec: Klinicno laboratorijska dijagnostika. Tiskarna Plesko. Ljubljana, 1990. 

5. Peter Jackson and Peter Cockcroft: Clinical examonation of Farm Animals. University of 

Cambidge, UK, 2002.

Predmet VIZUELNI DIJAGNOSTI^KI METODI 3.0 kreditni poeni 

Kod FVM 317 

Studiska 

Treta (III) 

Godina 

Semestar 

[esti (VI) 



Preduslovi 

Biofizika, Patologija 

Avtor na 

Doc. d-r Dine Mitrov 

programata 

Izveduva 

Doc. d-r Dine Mitrov 


nastavnata 

programa 

Vizuelno dijagnosti~kite metodi se nadovrzuvaat na steknatite znaewa od 

predklini~kite disciplini, kako i gi pottiknuva studentite na primena na 

steknatite znaewa od istite (biofizika, anatomija i topografska anatomija, 

histologija, embriologija, fiziolofija, patolo{ka fiziologija i patolo{ka 

morfologija). Predmet na Vizuelno dijagnosti~kite metodi e mehanizmot na 

nastanuvawe na h-zracite i nivnoto direktno vlijanie vrz organizmot, odnosno 

pacientot; analogno dobienite senki na rentgenogramite i nivno tolkuvawe, so {to 

studentite se voveduvaat vo izu~uvawe na gradivoto i tolkuvawe na promenite {to 

}e im pomogne vo izu~uvaweto na klini~kite predmeti vo ramkite na studiumot. 

Teoretskata nastava od predmetot Vizuelni dijagnosti~ki metodi ima za cel da gi 

zapoznae studentite so glavnite principi na veterinarnata op{tata i klini~ka 

rendgenologija, fizikalna terapija i ultrasonografija. Op{tata rendgenologija e 

dosta zna~ajna disciplina, koja vo veterinarnata medicina gi pruà site soznanija 

za postanokot i fizikata na rendgenskite zraci, nivnata primena vo medicinata 

voop{to, izvorite na zra~ewe i nastanokot na rendgenskata slika kade e potrebno 

studentite da se zapoznaat so odredeni pravila na proekcii i geometrija na 

rendgenskata slika. Isto taka, studentite }e bidat educirani kako se razvivaat 

rendgenskite filmovi vo temna komora (ra~no) ili so pomo{ na aparat za 

avtomatsko razvivawe na filmovite. Posebno }e bidat elaborirani site organski 

sistemi i nivna analiza vo specijalniot del od predmetot -klini~ka rendgenologija 

(so primena na kontrasti). Klini~kata rendgenologija e mnogu vaèn segment vo 

veterinarnata, dijagnosti~ka, problematika na razli~ni patomorfolo{ki problemi 

vo organite i organskite sistemi kaj doma{nite ìvotni. Uspehot na rendgenskata 

dijagnostika e tesno povrzan so poznavaweto na fizikata na rendgenskite zraci, 

postapkata pri rendgenografija i primenata na razli~ni kontrastni metodi na 

ispituvawe. No, pravilnata interpretacija na rendgenogramite bara detalno 

poznavawe na anatomijata, patomorfologijata, fiziologijata i patofiziologijata na 

organite i organskite sistemi kaj doma{nite ìvotni. Sekako, ovde ne smeeme da gi 

zaboravime ni pridobivkite do koj dova|ame od anamnesti~kite, klini~kite i 

laboratoriskite podatoci bez koi rendgenskata dijagnostika ne bi bila celosna. 

Posebno }e bide elaborirana i Fizikalnata terapija, odnosno osnovnite principi 

za dijagnostika i terapija, kako i razvojot i karakteristikite na fizikalnite 

metodi za terapija vo veterinarnata medicina. Fizikalnata terapija e edna od 

najstarite metodi na le~ewe vo istorijata na medicinata voop{to. Me|utoa, ona 

deneska se smeta za edna od najsovremenite metodi na le~ewe, koja gi koristi site 

novi dostignuvawa od oblasta na elektronikata, ultrazvukot, laserite, 

jonizira~kite zraci, akupunkturata i ve{ta~kite izvori na svetlina. Na studentite 

po veterinarna medicina i kolegite vklu~eni vo terenskata praksa vo ambulantite i 

klinikite, neophodno im se potrebni soznanija od podra~jeto na fizikalnata 

medicina za terapija i dijagnostika. 

Posebno }e se elaborira i primenata na Ultrazvukot vo dijagnosti~ki celi vo 

veterinarnata medicina. Momentalno, vo veterinarnata praksa nasekade vo svetot 

ultrazvukot {iroko se primenuva vo klini~kata dijagnostika. Metodite i tehnikite 

na primena na ultrazvukot postojano se usovr{uvaat. Dodeka vo terapiski celi 

prete`no se primenuva kontinuiran ultrazvuk, za dijagnostika vo obzir dova|a 

primena samo na impulsna tehnika. Studentite }e bidat zapoznaeni i so principite 

na rabota i dijagnosti~kata primena na komjuterskata tomografija (KT) i magnetnata 

rezonanca (MR). 

Na ovoj na~in, studentot posle uspe{noto poloùvawe na ispitot }e bide educiran 

za primenata na vizuelnite dijagnosti~ki metodi vo dijagnosti~ki i terapiski celi 

vo veterinarnata medicina.

Prakti~nata nastava od predmetot Vizuelni dijagnosti~ki metodi ima za cel 

da gi zapoznae studentite so: osnovnite uslovi koi treba da gi ispolnuva eden 

rendgenski kabinet, rendgenski aparati i nivni delovi, kako rabotat rendgenskite 

aparati (grafija-skopija), objasnuvawe na osnovnite principi za analiza na 

rendgenskite snimki, tehnika na razvivawe na rendgenskite filmovi, analiza na 

organskite sistemi so primena na rendgenski tehniki, primena na kontrastni 

sredstva (pozitivni i negativni). Isto taka studentite }e bidat zapoznaeni i so 

osnovnite principi na rabota i primena na aparatite za fizikalna terapija i 

ultrasonografija vo terapiski i dijagnosti~ki celi. Studentite }e imaat mo`nost 

da rabotat i da analiziraat rendgenogrami, vo grupi, za sekoj organski sistem 

posebno. 

Sodrìna 


Red. broj 

na 

~asovi 



I OP[TA RENDGENOLOGIJA 4 ~asa 

1 VOVED Va`nost na rendgenologijata vo veterinarnata 

medicina. Istoriski razvoj na veterinarnata 

rendgenologija. Rendgenski kabinet, aparat i negovi 

delovi i na~in na rabota. 

2 RENDGENSKI ZRACI Priroda i nastanuvawe na rendgenskite zraci. Svojstva 

na rendgenskite zraci 

3 RENDGENSKA TEHNIKA Rentgenska tehnika. Osnovi na rendgenskata slika. 

Osnovi na rendgenskata dijagnostika. 

4 ELEMENTI NA RENDGENSKA 

PATOLOGIJA 

Rendgenski metodi na pregled. Priroden i ve{ta~ki 

kontrast vo rendgenskata dijagnostika. 

II SPECIJALNA RENDGENOLOGIJA 11 ~asa 

5 DIGESTIVEN TRAKT Metodika na pregled. Topografska anatomija i 

patologija na digestivniot trakt. 

6 RESPIRATOREN I 

KARDIOVASKULAREN SISTEM 

Rendgenska dijagnostika na respiratorniot i 

kardivaskularniot sistem. 

7 UROGENITALEN SISTEM Rendgenska dijagnostika na urogenitalniot sistem i 

dijagnostika na ran i docen graviditet. 

8 KOSKEN SISTEM Rendgenska dijagnostika na koskeniot sistem. 

9 FORENZI^NA RENDGENSKA 

DIJAGNOSTIKA 

Forenzi~na rendgenska dijagnostika i rendgenska 

dijagnostika na zaboluvawa kaj mladi ìvotni i 

zaboluvawa na stado. 

10 FIZIKALNA TERAPIJA Principi na fizikalnata dijagnostika i terapija. Razvoj 

i svojstva na fizikalnite metodi na le~ewe vo 

veterinarnata medicina. 

11 ELEKTROTERAPIJA I 

ELEKTRODIJAGNOSTIKA 

Principi i svojstva na terapevtskite metodi na 

elektroterapija i elektrodijagnostika. 

12 FOTOTERAPIJA Principi i svojstva na fototerapevtskite metodi. 

13 TERMOTERAPIJA Principi i svojstva na termoterapevtskite metodi. 

14 HIDRO, MASOTERAPIJA I Principi i svojstva na hidro-, masoterapevtskite 

metodi. Ultrasonoterapija i ultrazvu~na dijagnostika. 

15 ULTRAZVUK, KOMPJUTERSKA 

TOMOGRAFIJA I MAGNETNA 

REZONANCA 


Ultrasonoterapija i ultrazvu~na dijagnostika, 

dijagnosti~ka tomografija i promena na magnetnata 

rezonanca vo dijagnosti~ki celi. 

Reden 

broj na 

~asovi 



1-2 Rentgenski ured i 

pomo{ni delovi 

3-4 Fizi~ki osobini na Rö - 

zraci, proekciski 

efekti, intenzitet na 

tkivni senki 

Koi se osnovnite uslovi za rabota i funkcionirawe na Rö -kabinet; 

Osnovni delovi na rentgenskiot ured (Rö -aparat i pomo{ni 

delovi). 

Koi se osnovnite fizi~ki osobini na h-zracite (prodornost, 

apsorpcija i disperzija); proekciski efekti vo rentgenskata 

dijagnostika i Intenzitet na senkite kaj razli~ni vidovi tkiva.

5-6 Skopija i Grafija, Rö - 

tehnika i Rö -film i 

kaseti 

7-8 Specijalna Rö - 

dijagnostika, pregled so 

BaSO 4 , pasaà i 

evakuacija na kontrastot 

9-10 Dijagnosti~ka analiza na 

Rö -grami, principi za 

analiza i determinacija 

na simptomi i Spec. 

pregled na tu|i tela kaj 

preìvni ìvotni 

Rentgenoskopija (prosvetluvawe); Rentgenografija (radiografija); 

Fotohemiskoto dejstvo na h-zracite i sostav na Rö -film i Rö - 

kaseti. 

Nativen pregled (grafija, skopija) i upotreba na specijalen Rö 

pregled (upotreba na pozitivni i/ili negativni kontrastni 

sredstva); Specijalen pregled na digestivniot sistem so pozitivno 

kontrastno sredstvo i Morfolo{ko-funkcionalna analiza na 

sostojbata na poedini organi od digestivniot trakt, Pasaà i 

Evakuacija na sodrìnata od digestivniot sistem. 

Dijagnosti~ka analiza (Rö -gram, negatoskop, evidencija na 

pregledot, Rö -naod i filmoteka) i principi na analiza i 

interpretacija na rentgenogramite kako i determinirawe na 

rentgenolo{kite simptomi, odnosno promeni; Metoda na specijalen 

pregled na strano telo kaj preìvnite ìvotni (podgotovka na 

pacientot i aplikacija na pnevmoperitoneum). 

11-12 Respiratoren trakt Osnovi na rentgenskata dijagnostika na organite za di{ewe 

(principi na dijagnostika, rentgenska topografija i fiziologija na 

organite za di{ewe); Rentgenska dijagnostika na zaboluvawata na 

respiratorniot aparat (Zaboluvawa na gornite di{ni pati{ta i 

respiratornite organi vo torakalnata praznina). 

13-14 Kardiovaskularen 

sistem 

Osnovi na rentgenskata dijagnostika na srceto i krvnite sadovi 

(incipi na dijagnostika, rentgenska topografija na srceto i krvnite 

sadovi); Rentgenska dijagnostika na zaboluvawata na sistemot 

(zaboluvaewe na srceto i golemite krvni sadovi, perikardot i 

periferniot krvotok). 

15-16 Urinaren sistem Osnovi na rentgenskata dijagnostika na urinarniot trakt (principi 

na dijagnostika, rentgenska topografija i fiziologija na 

urinarniot trakt); Rentgenska dijagnostika na zaboluvawata na 

urinarniot sistem. 

17-18 Genitalen sistem Osnovi na rentgenskata dijagnostika na genitalniot sistem 


genitalniot sistem, dijagnostika na graviditet); Rentgenska 

dijagnostika na zaboluvawata na genitalniot sistem. 

19-22 Digestiven trakt Osnovi na rentgenskata dijagnostika na digestivniot tubus 


digestivniot trakt); Rentgenska dijagnostika na digestivniot 

system (zaboluvawe na organite na glavata i vratot i zaboluvawe 

na abdominalnite organi). 

23-26 Uve`buvawe na 

interpretacija Rö -grami 

Ve`bawe na studentite, odnosno pravilno postavuvawe na 

rentgenogramite i tolkuvawe na tkivnite senki, kako i pi{uvawe 

rentgenski naod i postavuvawe dijagnoza za dadeniot/te 

rentgenogrami. 

27-30 Kosken sistem Osnovi na rentgenskata dijagnostika na koskeniot sistem (principi 

na dijagnostika, rentgenska simptomatologija na zaboluvawata na 

koskite); Rentgenska dijagnostika na osteoartropatii. 





Teoretska nastava: interaktivna, zapoznavawe na studentite so 

osnovite na vizuelnata dijagnostika preku teoretsko prezentirawe 

na gradivoto, diskusija so studentite okolu istata i semeinarski 

raboti so cel pro{iruvawe na znaewata i koristewe stranska 

literatura i internet; 

Prakti~na nastava: interaktivna, no vo grupi, kade {to studentite 

direktno se sre}avaat so su{tinata vo dijagnostikata, odnosno 

teorijata ja povrzuvaat so praksata, preku tolkuvaweto na 

promenite na pacientot (organite) koi se vidlivi na rentgenskiot 

film.

Specifi~ni preporaki za 

nastavata 

Studentot e zadolèn, aktivno da gi sledi site predvideni 

aktivnosti preku koi osvojuva bodovi , kako del od zavr{noto 

ocenuvawe. 


Uslovuva~ki kriteriumi 

Proverka na znaeweto 


Bodovi 

Minimum maksimum 


10 14 

nastava 


12 18 

(znaewe) na prakti~na 

nastava 


Kontinuirani proverki, 

(dve teoretski) 

8+10 

(18) 

10+12 

(22) 

Kontinuirana proverka 

10 14 

(prakti~na) 



Vkupno 60 100 

Boduvawe na celosen zavr{en ispit: 

6 - 20 boda 

7 - 25 boda 

8 - 30 boda 

9 - 35 boda 

10 - 40 boda 

- Za da se pristapi kon zavr{niot ispit, potrebno e studentot da 

osvoi minimum 40 boda od teoretskata i prakti~nata nastava, kako 

i kontiduiranite proverki i zavr{niot kolokvium. 

- Dokolku studentot ne osvoi minimum bodovi na prvata 

kontinuirana proverka, nema pravo na ponatamo{no u~estvo na 

drugite kontinurani proverki 

- Ako studentot ne gi poloìl kontinuiranite proverki, toga{ toj 

pristapuva kon zvr{en ispit. 

Kontinuirani proverki: pismeno 

Prva proverka: op{ta rentgenologija; 

Vtora proverka: specijalna rentgenologija (organski sistemi). 

Zavr{en kolokvium: dijagnostika na rentgenogrami. 

Zavr{en ispit: pismeno ili usno. 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 5 

60-67 6 

68-73 7 

74-80 8 

81-90 9 

91-100 10 

Osnovni u~ebni pomagala 1. Branislav Petrovic, Anica Jankovic-Zagorcic: Veterinarska 

rentgenologija. Veterinarski fakultet Beograd, 1985. 

2. Mensur Sehic: Opca rendgenologija u veterinarskoj medicini. Janko, 

Zagreb, 1995. 

3. Mensur Sehic, Vladimir Butkovic, Damir Zubnic, Damir Stanin: Fizikalna 

medicina u terapiji i dijagnostici domacih zivotinja. Kratis, Zagreb, 1997. 

4. Mensur Sehic: Klinicka rentgenologija u veterinarskoj praksi. 

Intergrafika, Zagreb, 2002. 

5. Branislav Petrovic, Borislav Draganovic, Jovan Gligorijevic: Osnovi 

fizikalne medicine. Beograd, 1972. 

6. Mensur Sehic: Osteoartropatije u domacih zivotinja. Zagreb, 2000. 

7. Mensur Sehic: Bolesti organa i organskih sustava. Zagreb, 2004. 

8. Mensur Sehic: Bolesti kosti, zglobova, tetiva i zivcanog sustava u 

domacih zivotinja. Zagreb, 2004.

Predmet KLINIЧKA BIOHEMIJA 2.0 kreditni poeni 

[ifra FVM 318 


godina 

Semestar [esti (VI) 

Vkupno 30 (15+15) 

~asovi 


predmet 

Preduslovi biohemija 


programata 


Celi i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Teoretska nastava. Klinikata biohemija go pro~uva hemiskiot sostav na organizmite vo 

tekot na fiziolo{kite i patolo{kite procesi vo ìviot organizam so pomo{ na hemiski i 

fizi~ko-hemiski metodi. Taa kako disciplina so kompleksen i sloèn karakter gi 

prou~uva zakonomernostite me|u fiziolo{kite i patolo{kite sostojbi, od edna strana, i 

hemiskiot i kleto~niot sostav na te~nostite i tkivata, od druga. Isto taka vo klini~kata 

biohemija se razrabotuvaat metodi so visoka analiti~ka i dijagnosti~ka vrednost za 

objektivni ispituvawa na hemiskiot i kleto~niot sostav na biolo{kite te~nosti i tkiva. 

Glavna zada~a na predmetot e studentite da se zapoznaat so osnovnata klini~kobiohemiska 

dijagnostika vo veterinarnata medicina. 

Site teoretski soznanija, studentite gi proveruvaat i gi utvrduvaat so prakti~na 

laboratoriska rabota i ve`bi. 


Reden Nastavna 

br. na edinica 

~asovi 

1 Op{ti poimi, 

metodi i 

tehniki vo 

klini~kata 

biohemijata 

2 Zemawe 

materijal za 

analiza 

3 Osnovni metodi 

za podgotvuvawe 

na materijalot 

za analiza 

4 Voda, 

elektroliti i 

Prakti~na nastava. Vo tekot na prakti~nata laboratoriska rabota studentite se 

steknuvaat so iskustva vo zemawe materijal za analiza, analiza i interpretacija na 

rezultatite. Studentite se zapoznavaat so osnovnite analiti~ki klini~ko-biohemiski 

metodi va`ni vo veterinarnata medicina i instrumentite koi se koristat vo 

laboratorijata. 

Studentite se obvrzani da izrabotat eden kratok proekt vo koj }e gi sublimiraat svoite 

znaewa od klini~ko-biohemiskata dijagnostika i svoite naodi da gi prezentiraat i 

diskutiraat pred svoite kolegi. 

oligoelementi 

5 Acidobazna 

ramnoteà 


Predmet i zada~i na klini~kata biohemija vo veterinarnata medicina. 

Sigurnost na metodite vo klini~kata biohemija. Standardizacija vo 

klini~kata laboratorija. Brzi testovi. Avtomatizacija vo klini~kobiohemiskata 

laboratorija. Kontrola na kvalitetot vo klini~kobiohemiskata 

laboratorija. Referentni vrednosti 

Analiti~ki proceduri. Zemawe krv. Gre{ki koi nastanuvat pri nepravilno 

zemawe na materijalot. Чuvawe na materijalot za analiza. Zemawe i analiza 

na urina. Biohemiska analiza naurinata. Okultno krvarewe vo feces. 

Hemoliza na eritrociti. Deproteiniczacija. Specifi~nosti na biohemiskata 

analiza vo veterinarnata medicina. Skrining programi vo klini~kobiohemiskata 

dijagnostika. 

Elektroliti (natrium, kalium, kalcium, magnezium, hloridi, fosfati). 

Oligoelementi (èlezo, bakar, cink). Klini~ko-biohemiski korelacii. 

Metodi za opredeluvawe na elektrolitite. 

Puferski sistemi. Alkaloza. Acidoza. Kombinirani naru{uvawa na 

acidobaznata ramnoteà. Ispituvawe na parametrite na acidobaznata 

ramnoteà. 

6 Jaglehidrati Jaglehidrati. Specifi~nosti na jaglehidratniot metabolizam kaj 

preìvarite (Glukoza, glikogen i glukoneogeneza. Lipidi. Acetonemija). 

Klini~ko-biohemiski korelacii. Metodi za opredeluvawe na jaglehidratniot 

status. 

7 Lipidi Lipidi. Specifi~nosti na lipidniot metabolizam kaj preìvarite. Vkupni 

lipidi. Triacilgliceroli. Holesterol. Klini~ko-biohemiski korelacii. 

Metodi za opredeluvawe na lipidniot status. 

8 Proteini Proteini. Specifi~nosti na proteinskiot metabolizam kaj preìvarite. 

Vkupni proteini. Albumini. Fibrinogen. Dijagnosti~ko zna~ewe na 

elektroforezata na serumski proteini. Klini~ko-biohemiski korelacii. 

Metodi za opredeluvawe na proteinskiot metabolizam.

9 Neproteinski 

azotni 

soedinenija 

Urea. Mo~na kiselina. Kreatin i kreatinin. Klini~ko-biohemiski korelacii. 

Metodi za opredeluvawe. 

10 Hemoproteini Naru{uvawe vo sintezata na hemot. Opredeluvawe i dokaùvawe na na 

profirinite vo krvta, urinata i fecesot. Porfobilinogen. Hemoglobin. 

Derivati na hemoglobinot. Klini~ko-biohemiski korelacii. Metodi za 

opredeluvawe. 

11 Enzimi Enzimi zna~ajni vo dijagnostikata. Laktat-dehidrogenaza (LDH), sorbitoldehidrogenaza 

(SDH), glutamat-dehidrogenaza (GLDH), aspartataminotransferaza 

(AST), alanin-aminotransferaza (ALT), kreatinin-kinaza 

(CK), gama-glutamil tansferaza (γ-GT), alkalna-fosfataza (AP), holesterolesteraza 

(CHE), lipaza (LIPA), amilaza (AMYL). Klini~ko-biohemiski 

korelacii. Metodi za opredeluvawe na enzimskata aktivnost. 

12 Hormoni Principi na hormonalnata regulacija. Dejstvo na hormonite. Aktivacija na 

adenilat-ciklazniot sistem. Kontrola na genskata aktivnost. Podelba na 

hormonite. Hormoni na korata na nadbubre`nata `lezda. Hormoni na 

medulata na nadbubre`nata `lezda. Polovi hormoni. Hormoni na 

tireoidnata i paratireoidnata `lezda. Hormoni na pankreasot. Klini~kobiohemiski 

korelacii. Laboratoriska dijagnostika na hormonalnata 

sekrecija. 

13 Vitamini Vitamin A. Vitamin B1. Vitamin B2. Niacin. Vitamin B6. Vitamin B12. 

Vitamin C. Vitamin D. Vitamin E. Folna kiselina. Vitamin K. Pantotenska 

kiselina. Vitamin H. Klini~ko-biohemiski korelacii. Metodi za 

opredeluvawe na vitaminite. 

14 Funkcionalni 

testovi na 

crniot drob 

15 Vlijanieto na 

lekovite vrz 

rezultatite od 

laboratoriskite 

ispituvawa 


Bilirubin. @ol~ni kiselini. Klini~ko-biohemiski korelacii. Metodi za 

opredeluvawe. 

Biolo{ki efekti na lekovite. Analiti~ki interferencii na lekovite. 


br. na 

~asovi 

1 Opredeluvawe na elektrolitite i oligoelementite 

2 Ispituvawe na parametrite na acidobaznata ramnoteà 

3 Opredeluvawe na glukozata. 

4-5 Opredeluvawe na vkupni lipidi, trigliceridi i holesterol. 

6-7 Opredeluvawe na vkupni proteini, albumini i fibrinogen. 

8-9 Opredeluvawe na urea, mo~na kiselina, kreatin i kreatinin. 

10 Opredeluvawe na hemoproteinite vo krvta 

11-13 Opredeluvawe na LDH, SDH, GLDH, AST, ALT, CK, γ-GT, AP, CHE, LIPA i AMYL. 

14 Opredeluvawe na hormonite i vitaminite. 

15 Funkcionalni testovi na crniot drob 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastavata 




studentite). 





bodovi kako del od zavr{noto ocenuvawe.



Bodovi 










- Prisustvtoto na nastavata ne se boduva dokolku studentot otsustvuva na pove}e od 20% 

od ~asovite; 






seminarska rabota, pokaàni rezultati na trite kontinuirani proverki na znaeweto i 

osovoeni minimum 61 bod po site osnovi. 

Proverka na 

znaewa 


Prva proverka: Op{ti poimi, metodi i tehniki vo klini~kata biohemijata. Zemawe 

materijal za analiza. Osnovni metodi za podgotvuvawe na materijalot za 

analiza. Voda, elektroliti i oligoelementi. Acidobazna ramnoteà. 

Jaglehidrati. Lipidi. 

Vtora proverka: Proteini. Neproteinski azotni soedinenija. Hemoproteini. Enzimi. 

Hormoni. Vitamini. Funkcionalni testovi na crniot drob. Vlijanieto na 

lekovite vrz rezultatite od laboratoriskite ispituvawa 



Bodovi: 

Ocenka: 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

1. Stojkovski, V. (2001): Veterinarna klini~ka biohemija. Kiro Dandaro, Bitola. 

2. J. Kaneko, J. Harvey, M. Bruss (2008): Clinical biochemistry of domestic animals.6 th ed. 

Academic press. 

3. Druga dostapna literatura od oblasta, internet i sl.

Predmet VNATRE[NI BOLESTI NA DOMA[NI MILENICI I KOPITARI 9.0 kreditni poeni 

Kod FVM 411 

Studiska Чetvrta (IV) 

godina 

Semestar Sedmi i osmi ((VII iVIII) 

Vkupno 

~asovi 

150 (90+60) 

VII semstar 2+4 (30+60) 

VIII semestar 2+2 (30+30) 

Vid na Zadolìtelen 

predmet 

Preduslovi Patofiza, Patologija, Op{ta klini~ka i laboratoriska dijagnostika, Parazitologija 

Avtor na Doc. d-r Goran Nikolovski 

programata 

Izveduva~i Doc. d-r Goran Nikolovski 

Celi i 

zada~i na 

nastavnata 

programa 

Definicija na predmetot: studentot dobiva poznavawa od vnatre{nite zaboluvawa na 

organskite sistemi kaj kanidite, felidit i ekvidite, a se odnesuvaat na zaboluvawa na 

kardivaskularniot i respiratorniot sistem, zaboluvawa na gastrointestinalniot sistem i 

crniot drob, zaboluvawa na urinaren sistem i elektroliten disbalans, metaboli~ki i 

nevromuskularni zaboluvawa 

Pozicija na predmetot vo veterinarnata edukacija: preku ovoj predmet studentite se 

zapoznavaat so zaboluvawata kaj doma{nite milenici (ku~iwa, malki, ekvidi) za koe e 

potrebno {iroko veterinarno-meidicnsko poznavawe, primena na novi tehnologii vo 

dijagnostikata, kako i adekvaten priod vo terapiskite protokoli kaj razli~nite 

zaboluvawa. 

Vo teoriskiot del studentot se zapoznava so kategorizacijata na zaboluvawata na 

organskite sistemi, patogenezata na zaboluvawata, opisot i metodolo{kiot priod na 

klini~kite znaci, dijagnosti~kite proceduri i diferencijalno dijagnosti~kite postapki, 

primenata na terapiskite protokoli, prognozata i prevencijata na zaboluvawata, odnosno 

iskorenuvaweto. 

Vo prakti~niot del studentot se zapoznava so klini~kite slu~ai prisutni vo ambulantata a 

povrzani so materijalot od teoriskiot del, sistematizacijata na informite dobieni preku 

pregledot, dijagnosti~kite postapki i sledeweto na terapiite. Isto taka studentot 

aktivno }e u~estvuva vo lekuvaweto na pacientite. 

Povrzanost na predmetot so prethodnata i idnata edukacija: predmetot e povrzan so 

drugite oblasti od veterinarnata edukacija i toa: patofizata, patolo{kata morfologija, 

ishranata, mikorbiologijata, parazitologijata imunologijata epizootiologijata. 

Op{ti celi na predmetot: op{tata cel na predmetot se bazira na zapoznavawe na 

studentot so bazi~noto poznavawe i prakti~noto iskustvo {to }e im pritreba za prevencija 

na pojavuvawe, lekuvawe i re{avawe na problemite povrzani so zdravstvenata sostojba na 

ìvotnite, a osobeno so zaboluvawata kaj milenicite (ku~iwata, ma~kite, ekvidite). 

Teoriski del- VII semestar 



Reden broj 

~asovi 

1-2 Vrodeni srcevi zaboluvawa, bolesti na 

valvulite Mitralna displazija 

3-4 Trikuspidalna displazija, steknati srcevi 

zaboluvawa, bakteriski endocarditis 

5-6 Endocarditis -hroni~na valvularno zaboluvawe 

Miokardijalni zaboluvawa dilatirana 

kardiomiopatija kaj ku~iwa 

7-8 dilatirana kardiomiopatija kaj ma~ki, 

kardiomiopatija kaj ma~ki, Perikardijalen 

izliv. 

9-10 Respiratorni zaboluvawa, zaboluvawa na 

gorni di{ni pati{ta, rhinitis-i, neoplazii 

11-12 Zaboluvawe na dolni di{ni pati{ta, 

Ka{lawe Bronhopneumonia. Hroni~en 

bronchitis. Astma kaj ma~ki 

13-14 Belodrobna infiltracija so eozinofili, 

bronhiektazija. Vdi{uvawe na strani tela vo 

trahea i bronhii 

15-16 Belodrobni tumori. Kolaps na trahea. 

Sostojbi koi predizvikuvaat namaluvawe na 

belodroben kapacitet-izlivi 

Opis na za~estenost, klini~ka ocenka, 

PDA, aortna i belodrobna stenoza 

Za~estenost, klini~ka procena, definicii 

na zaboluvawata 

Definicija na zaboluvawa, razliki vo 

klini~ka slika i prognoza na 

kardiomiopatijata kaj ku~iwa i ma~ki, 

stepenuvawe na srcevi {umovi i lekuvawe 

Opis na naj~esti znaci na respiratorni 

zaboluvawe i klini~ki priod 

Sindrom na ka{lawe, klini~ki zna~aj na 

ka{laweto 

Alergiski osnovi na zaboluvawata, nivno 

re{avawe. 

Klini~ko opi{uvawe na dyspnea i tachypnea i 

zaboluvawata koi se prisutni kaj ovie 

promeni

17-18 Pyotorax, torakalni neoplazii, Pneumothorax 

belodroben edem i emfizem, hroni~en 

alveolaren emfizem 

19-20 Zaboluvawa na usna praznina zabi i plunkovi 

`lezdi od razli~na etiologija. 

Zaboluvawa na hranoprovod-oesophagitis, 

21-22 promeni vo proodnost. Zaboluvawa na 

èludnik: gastritis acuta, strani tela i 

volvulus-Akutna dilatacija na èludnik.. 

Gastritis chr.. Promeni vo podvi`nost. 

Pepti~en ulcer, Opstrukcija na èludo~no 

23-24 isfrlawe. Zaboluvawa na tenki creva. 

Enteropatii pottiknati od hrana, ku~e{ki 

hemoragi~en gastroenteritis, crevna 

opstrukcija, vospalitelno zaboluvawe na 

crevata 

Prebrzo razmnoùvawe na bakteriite vo 

tenkite creva. Zaboluvawa na debeli creva, 

25-26 akuten nespecifi~en colitis, plazmocitnolimfociten 

colitis, neinflamatorni koli~ni 

zaboluvawa so dijarea, za~ep na kolon, 

idiopatski megacolon, sinusitis paraanalis, tumor na 

Promeni vo usna praznina od rali~na 

etiologija, promeni na tonsillitis 

Dijarea od razli~na etiologija, prevencija 

na razli~ni etiolo{ki pri~ini za pojava 

na prolivi, re{avawe na dehidracija 

Diferencijalno-dijagnosti~ki priod kaj 

zaboluvawata na tenkite i debelite creva 

colon i rectum 

27-28 Sindrom na kolika Priod na pacienti so koli~ni zaboluvawa 

29-30 Zaboluvawa na egzokrin pankreas. Princip na dijagnostika na pankreati~nite 

zaboluvawa 

Teoriski del- VIII semestar 

Reden broj 

~asovi 

31-32 

33-44 


Vospalitelni hepatobilijarni zaboluvawa. 

Gnoen i negnoen cholangitis/cholangiohepatitis. 

Limfociten portalen hepatitis. Opstrukcija na 

ekstrahepatelen òl~en kanal. 

Vrodeni portosistemski skr{nuvawa vo 

tekot. Hroni~en i idiopatski hroni~en 

hepatitis. Vrodeni portovaskularni anomalii. 

Poremetuvawa na òl~en trakt 

35-36 Urinarni zaboluvawa, akutna i hroni~na 

bubre`na slabost 


Priod vo dijagnostikata na zaboluvawata, 

opis na klini~ki znaci 

Metodologija na dijagnosticiraweto, 

komparacija na klini~kite znaci i ishodot 

na zaboluvaweto. 

37-38 Glomerulonefropatii, cisti~ni zaboluvawa, 

bubre`ni tumori 

39-40 Infekcija na urinarni pati{ta, urolitijaza Zapoznavawe so pacienti so promeni na 

urinarni pati{ta, priod kon klini~ki 

slu~ai 

41-42 Promeni vo dolniot urinaren trakt kaj ma~ki 

43-44 Neoplazii kaj mo~en meur, Prostatis, benigna 

prostati~na hiperplazija 

45-46 Endokrini poremetuvawa, promeni vo 

hipofiza, D. insipidus. Poremetuvawe vo 

tireoidea Hypothyroidism 

47-48 Hyperthyroidism. Poremetuvawe na 

paratireoidea 

Hyperparathyroidism. 

Hyperparathyroidism. 

Adrenalni `lezdi. Hypoadrenocorticisam-Addisonova 

bolest. Hiperadrenokorticizam-Cushing- 

49-50 

ova bolest 

51-52 Diabetes mellitus Nevrolo{ki zaboluvawa 

53-54 Zaboluvawa na mozok-Hydrocephalus. Ku~e{ki 

granulomatozen 

meningoencephalomyelitis. 

Ishemi~na encephalopathy Povredi na glava. 

Kranijalni nervi. 

55-56 Paraliza na facialis, trigeminus, Horner-sindrom. 

Rbeten mozok, lumbosakralna stenoza, 

intervertebralni 

Degenerativna myelopathia dyscospondilitis 

57-58 Epilepsija, Idiopatska epilepsija 

59-60 Myasthenia gravis 

zaboluvawa.

Prakti~na nastava VII -semestar 

Reden broj na 


~asovi 

1-4 Priod na pacienti so srcevi zaboluvawa, osnovni postapki za dijagnostika 

5-8 Sistematizacija na klini~kite znaci kaj srcevite zaboluvawa i srcevite {umovi 

9-12 EKG-postapki, VHS- merewa (vertebral heart score) sledewa na terapii kaj srcevi zaboluvawa 

13-16 Seminarski raboti na studenti povrzani so srcevi zaboluvawa-case report 

17-20 Respiratorni porem, priod kon pacienti so respiratorni zaboluvawa, osnovni postapki za 

dijagnostika 

21-24 Auskultacija i raspoznavawe na respiratornite {umovi 

25-28 Tolkuvawe na dijagnosti~kite postapki kaj respiratornite zaboluvawa 

29-32 Seminarski raboti na studenti povrzani so respiratorni zaboluvawa-case report 

33-36 Priod kon pacienti so gastro-intestinalni poremetuvawa, postapki za dijagnostika 

37-40 Sistematizacija na klini~kite znaci na zaboluvawata, odreduvawe na stepen na promeni 

na organite 

41-44 Terapija so fluidi sledewe na pacienti so dijarea 

45-48 Seminarski raboti na studenti povrzani so gastro-intestinalni zaboluvawa-case report 

49-52 Koli~ni zaboluvawa kaj kowi, sitematizacija na klini~ki znaci 

53-56 Koli~ni zaboluvawa kaj kowi, sondirawe na èludnik, rektalna eksploaracija 

57-60 Seminarski raboti povrzani so koli~ni zaboluvawa kaj kowi 

Prakti~na nastava VIII -semestar 

Reden broj na 


~asovi 

1-2 Pacienti so promeni na crn drob, sitematizacija i dijagnostika 

3-4 Pristap pri lekuvawe na pacienti so promeni na crn drob 

5-6 Promeni na egzokrin pankreas i na~in na ishrana 

7-8 Pacienti so bubre`ni zaboluvawa, odreduvawe na op{ta sostojba priod kon dijagnostika 

9-10 Terapija na bubre`nite zaboluvawa, sledewe na pacienti 

11-12 Analiza na podatoci vo tekot na terapija kaj bubre`nite zaboluvawa 

13-14 Promeni na mo~ni pati{ta kateterizacija na ìvotni, punkcija na mo~en meur 

15-16 Seminarski raboti na studenti povrzani so bubre`nite zaboluvawa- case report 

17-18 Pacienti so endokrini zaboluvawa, sledewe na laboratoriski protokoli 

19-20 Karakteristiki na terapii kaj endokrini zaboluvawa 

21-22 Nervni poremetuvawa, priod kon pacienti so nevrolo{ki zaboluvawa 

23-24 Ispituvawe na refleksi povrzani so kranijalni nervi 

25-26 Ispituvawe na refleksi povrzani so ekstremiteti 

27-28 Priod kon pacienti so napadi-epilepsija, sledewe na terapiski protokoli 

29-30 Seminarski raboti povrzani so nevrolo{ki poremetuvawa-case report 




Prakti~na nastava: VII semestar 4 ~asa/nedelno (60 ~asa) VIII semestar 2 ~asa/nedelno 

(30 ~asa) 

Teoretska nastava: predavawa na zapi{ani studenti razvivawe na diskusija i 

angaìrawe na studentite so podgotovka na odredeni predavawa. 

Prakti~na nastava: ve`bi vo grupi od 8-10 studenti, rabotewe na slu~ai, podgotovki 

na case-report za slu~ai za koi se zadolèni studentite 


seminarski trud (esej/poster); prezentacija i diskusija za seminarskata rabota

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 





Bodovi 



nastava 




Kontinuirani proverki 10+10=20 20+20=40 

(dve) 




Ocenka / bodovi 

[est 6 / 20 


Sedum 7/ 25 

Osum 8 / 31 

Devet/ 38 

Deset / 45 

Uslovuva~ki 

kriteriumi 

- Studentot da dobie pravo na polagawe na zavr{niot ispit, potrebno e da osvoi 

minimum 40 boda od teoretskata i prakti~nata nastava, kontinuiranite proverki i 


- Dokolku studentot ne go osvoi potrebniot minimum od prvata kontrolna kontinuirana 

proverka, nema pravo na polagawe na vtorata. 

- Studentite koi nema da gi pominat kontrolnite kontinuirani proverki pristapuvaat 

(dokolku se steknat so pravo za toa) kon polagawe na celosen zavr{en ispit. 

- Celosniot zavr{en ispit se sostoi od pismen i usmen del, a vo zavisnost od ocenkata 

so koja }e bide ocenet, studentot }e dobie soodveten broj na bodovi. 

- Zavr{niot ispit go polagaat studentite koi imaat osvoeno minimum 60 bodovi po 

osnov na teoretskata i prakti~nata nastava, kontinuiranite proverki i zavr{niot 

kolokvium, a sakaat povisoka ocenka od onaa koja e predvidena spored brojot na 

bodovite koi gi imaat osvoeno. Studentot }e dobie bodovi samo dokolku negoviot 

odgovor e soodveten na ocenkata za koja se zalaga studentot. 

- Zavr{niot kolokvium e zadolìtelen i se polaga prakti~no vo ambulanta. 

Proverka na 

znaewa 


pomagala 

Kontinuirana proverka na znaeweto (dve) 


Celosen zavr{en ispit: pismen i usmen del 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-67 6 (E) 

68-75 7 (D) 

76-85 8 (C) 

86-95 9 (B) 

95-100 10 (A) 

Literatura: M. Schaer Clinical medicine of the dog and cat; Manson publishing 2003 

R.W. Nelson, C.G. Couto, Small animal internal medicine, second edition Mosby Publishing

Predmet REPRODUKCIJA 16.0 kreditni poeni 

Kod FVM 412 

Studiska godina Чetvrta (IV) 

Semestar 

Sedmi i Osmi (VII i VIII) 

Vkupno ~asovi 240 (105+135) 

VII semestar 3+4 (45+60) 

VIII semestar 4+5 (60+75) 

Vid na predmet 


Preduslovi 

Avtor na 

Prof. d-r Toni Dovenski 

programata 

Izveduva 

Prof. d-r Georgi Mickovski 


Ass. m-r Qup~o Mickov 


nastavnata 

Teoretskata nastava od predmetot Reprodukcija ima za cel da gi vovede 

studentite vo glavnite teoretski principi na reprodukcijata na doma{nite 

programa 

ìvotni i toa: ginekologija, aku{erstvo (porodilstvoto), sterilitetot, 

ve{ta~koto osemenuvawe, fiziologijata i patologiite koi se javuvaat vo tekot 

na gestaciskiot i postpartalniot period kaj rodilkata i kaj plodot, glavnite 

endokrinolo{ki procesi koi ja reguliraat reprodukcijata, i na~inite na 

manipulacija so istite, sovremenite biotehnologii na asistirana reprodukcija, 

andrologijata, zaboluvawata na mle~nata `lezda i neonatalnite zaboluvawa. 

Na ovoj na~in na idniot doktor po veterinarna medicina }e mu bide 

ovozmoèno da se zdobie so: znaewe za prepoznavawe na indikaciite za 

medicinska intervencija pri porodilni problemi, sterilitet, patolo{kia 

pojavi koi se javuvaat vo tekot na gestacijata; sposobnost za davawe soveti i 

primena na soodvetno lekuvawe pri pojava na sterilitet; sposobnost za 

prevzemawe merki i intervencii so cel da se unapredi produktivniot i 

reproduktivniot status na poedine~no ìvotno, kako i na stada farmski 

ìvotni. 

Prakti~nata nastava od predmetot Reprodukcija ima za cel da gi zapoznae 

studentite so: prakti~nite ve{tini na dijagnosticirawe na reproduktivnite 

sostojbi na doma{nite ìvotni, najbitnite intervencii potrebni za uspe{na 

rabota na teren od oblasta na reprodukcijata, porodilstvoto i sterilitetot kaj 

ìvotnite, aplikacija na soodvetna terapija koja e neophodna za podobruvawe na 

reproduktivnite performansi kako kaj proizvodnite, taka i kaj pridru`nite 

ìvotni, ve{ta~koto osemenuvawe i ostanatite biotehologii na asistiranata 

reprodukcija vo praktikata.




na ~asovi 

1. VOVED Predmet na izu~uvawe na reprodukcijata 

2-3. ANATOMIJA NA 

jajnik, jajcevod, matka, rodnica i sramnica 

@ENSKITE POLOVI 

ORGANI 

4-8. FIZIOLOGIJA NA 

@ENSKITE POLOVI 

ORGANI 

polova zrelost, polov ciklus, jajni~ki polov ciklus, 

sluzni~en polov ciklus, jajcevoden ciklus, uteralen 

ciklus, promeni na cerviksot, vaginalen ciklus, 

nadvore{en ciklus, znaci na estrus kaj kobilite, 

kravite, ovcite, kozite, matoricite, ku~kite i 

ma~kite, prestanok na pojavata na estrusot, parewe, 

oploduvawe, podelba na jajce kletkata, embriogeneza 

9. ANATOMIJA NA 

MA[KITE POLOVI 

ORGANI 


MA[KITE POLOVI 

ORGANI 


GRAVIDITETOT 


PORODUVAWETO 

i plodnost kaj doma{nite ìvotni 

Ma{ki semeni `lezdi, semevod, semeno jaè, meuresti 

`lezdi, prostata, bulbouretralni `lezdi, ma{ka 

mo~nica, ma{ki kopulatoren organ 

pubertet kaj ma{kite ìvotni, seksualen ciklus, 

funkcija na testisite, spermatogeneza, endokrina 

funkcija na semenicite , 

Plod i plodovi obvivki: plodovi obvivki, plodovi 

te~nosti i fetalen krvotok. 

Rast na plodot i odreduvawe na negovata starost. 

Smestuvawe i polo`ba na plodot vo matkata: 

intrauterina polo`ba na plodot, porodna zrelost na 

plodot. 

Majkata vo graviditetot: promeni na genitalnite 

organi, promeni na jajnicite, promeni na jajcevodite, 

promeni na matkata, promeni na cerviksot, promeni na 

vaginata, traewe na graviditetot. 

Dijagnostika na graviditetot: op{to za znacite na 

graviditet, dijagnostika na graviditet so rekatalen 

pregled, pomo{ni metodi za utvrduvawe na 

graviditet, primena na ultrasonografijata vo 

veterinarnata ginekologija, dijagnostika na 

graviditet kaj kobili, laboratoriski metodi za 

utvrduvawe na graviditet, dijagnostika na graviditet 

kaj ostanatite ìvotni. 

Predznaci na poroduvaweto 

Porodilen kanal 

Poroduvawe, stadium na otvorawe, stadium na 

istisnuvawe na plodot, stadium posle poroduvawe 

Nega i dietetika na ìvotnite pred i po 

poroduvaweto 


fiziolo{ki puerperium, involucija na matkata 

PUERPERIUM 

ENDOKRINOLOGIJA I KONTROLA NA RAZMNO@UVAWE 

26. VOVED Sega{na sostojba so aplikacijata na biotehni~kite 

metodi. Faktori koi vlijaat vrz plodnosta kaj 

ma{kite i ènskite rasplodnici. Zgolemuvawe na 

plodnosta kaj ènskite farmski ìvotni 

27. KONTROLIRAWE NA 

POЧETOKOT NA 

PUBERTETOT 

28-30. KONTROLIRAN ESTRUS 

I OVULACIJA 

31. 

KONTROLA NA SEZONSKOTO 

RAZMNO@UVAWE 

32. VE[TAЧKO 

OSEMENUVAWE 

Endokrina kontrola na pubertetot. Prakti~na 

implikacija na raniot pubertet. Razvoj na 

biotehni`kite metodi za kontrola na pubertetot i 

nivna primena 

Estrus i negova detekcija. Estrusen ciklus. Endokrina 

kontrola na estrusniot ciklus. Prednosti od 

kontrolata na estrusot. Biotehni~ki metodi i nivna 

primena vo kontrolata na estrusot 

Sezonsko razmnoùvawe i endokrina kontrola. Razvoj 

i primena na metodite za kontrola na sezonskoto 

razmnoùvawe 

Prednosti od primenata na VO. Rast i razvoj na 

tehnikite i tehnologijata na VO. Odreduvawe na 

nositelot na polot na spermatozoidite. Endokrina 

kontrola na spermatogenezata

33. KONTROLA NA 

MULTIPNITE RA\AWA 

I GOLEMINATA NA 

LEGLOTO 


GRAVIDITETOT 


PARTUSOT 

36. KONTROLA NA POST- 

PARTUM PERIODOT 

Prednosti i merki za kontrola. Razvoj na 

biotehni~kite metodi 

Endokrina kontrola na graviditetot. Prednosti na 

merkite za kontrola. Faktori koi vlijaat vrz 

zabremenuvaweto. Metodi za testirawe na 

graviditetot 

Endokrina kontrola na partusot. Prednosti na 

merkite za kontrola. Razvoj i primena na merki za 

kontrola na graviditetot 

Endokrina kontrola na post-partum periodot. Faktori 

koi vlijaat vrz post-partalnata ovarijalna aktivnost. 

Razvoj i primena na metodi za kontrola na post-partum 

periodot 

37-38. EMBRIOTRANSFER Prednosti od primenata na embriotransferot. Razvoj 

na tehnikata na embriotransfer. Prakti~na primena 

na embriotransferot 

39. DOBIVAWE NA 

EMBRIONI IN VITRO 

Prednosti vo dobivaweto na embrioni in vitro. 

Razvitok na tehnologijata. Embrioni dobieni in vitro vo 

nau~no istraùva~ki celi i za komercijalna namena. 

Idni nasoki kon razvojot na tehnologijata 

40. TEHNOLOGIJA NA 

KLONIRAWE 

Prakti~ni implikacii na tehnologijata. Razvitok i 

primena na tehnologijata na klonirawe 

41. DOBIVAWE NA 

TRANSGENI @IVOTNI 

Primena i implikacii na tehnologijata. Dobivawe na 

transgeni ìvotni 

42. SUPRIMIRAWE NA 

REPRODUKTIVNATA 

Prednosti na tehnologijata. Razvoj i primena na 

tehnologijata 

AKTIVNOST 

43. STRES I 

Endokrina kontrola na stresot 

REPRODUKCIJA 

44-45. LAKTACIJA Endokrina kontrola na laktacijata. Promena na 

metodi za kontrola na laktacijata 

Osmi (VIII) semestar 

Sedmi (VII) semestar 


Sedmi (VII) semestar 


na ~asovi 

1-6 Anatomija na ènskite i ma{kite polovi organi 

7-18 Ginekolo{ki pregled na kravi 

19-20 Ginekolo{ki pregled na kobili 

21-22 Ginekolo{ki pregled na mesojadci 

23-24 Ginekolo{ki pregled na mali preìvari 

25-30 Ginekolo{ki pregled so pomo{ na ultrazvuk kaj golemi ìvotni 

31-32 Ginekolo{ki pregled so pomo{ na ultrazvuk kaj mali ìvotni 

33-38 Dijagnostika na graviditet kaj kravi 

39-40 Dijagnostika na graviditet kaj kobili 

41-42 Dijagnostika na graviditet kaj mali ìvotni 

43-44 Laboratoriski metodi za dijagnostika na graviditetot 

45-48 Podgotovka na rodilkata za poroduvawe 

49-50 Prifa}awe, postapka i nega na novoroden~eto 

51-52 Osnovni ginekolo{ki opreracii 

53-56 Primena na biotehni~ki metodi vo kontrolata na estrusot i ovulacijata 

57-58 Primena na biotehni~ki metodi vo kontrolata na partusot i laktacijata 

59-60 Metodi za predizvikuvawe na superovulacija, primena na ET i IVF

Osmi (VIII) 


na ~asovi 

1-3 Podgotovka na rodilkata za poroduvawe 

4-7 Aku{erski instrumenti i porgotovka na aku{erot 

8-11 Repozicija na nepravilni polo`bi, asistencija pri poroduvawe 

12-15 Krvavi operacii na rodilkata 

16-19 Metodi na pomagawe, pribor i postapki pri izvrtuvawe na matkata 

20-23 Klini~ka obrabotka na rodilkata vo puerperiumot 

24-27 Zemawe seme od doma{nite raspodnici: 

podgotovka na ve{ta~ka vagina, elektroejakulacija i dr. metodi 

28-30 Pregled i ocenka na spermata: makro i mikroskopski 

Odreduvawe na koncentracija na spermatozoidite 

31-33 Metodi za utvrduvawe na morfolo{kite osobini na spermatozoidite; supravitalno boewe 

na spermata 

34-36 Rakuvawe so dlaboko zamrznata sperma i instrumentite za V.O. na kravi 

37-40 V.O. na kravi 

41-42 V.O. mali preìvari 

43-44 V.O. na sviwi 

45-46 V.O. na mesojadci 

47-48 V.O. kaj ostanati vidovi 

49-52 Pregled na mle~nata `lezda, Dg. na klini~ki i subklini~ki mastitisi 

53-60 Dijagnostika, terapija i preventiva na neplodnost kaj kravite 

61-62 Otkrivawe i suzbivawe na formite na ekstragenitalniot sterilitet 

63-64 Dijagnostika i lekuvawe na neplodnosta kaj ovcite i kozite 

65-66 Dijagnostika i lekuvawe na neplodnosta kaj sviwite 

67-68 Dijagnostika i lekuvawe na neplodnosta kaj ma{kite ìvotni 

69-72 Dijagnostika i lekuvawe na neplodnosta кобилите 

73-75 Dijagnostika i lekuvawe na neplodnosta кај месојадците 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Sedmi (VII) 



Osmi (VIII) 





Prakti~na nastava: terenski i laboratoriski ve`bi i drugi formi na rabota i 

angaìrawe vo pomali grupi (5-8 studenti) 







Bodovi 




10 20 


Kontinuirani proverki na znaewe 10 20 






rezultat na edna proverka na znaeweto, a osvoil bodovi samo za teoretska i prakti~na

Proverka na 

znaewa 


Prva proverka: Fiziologija na reprodukcija 

Vtora proverka: Endokrinologija i kontrola na razmnoùvawe 




Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Mickovski G.: Fiziologija i patologija na reprodukcijata. Veterinaren Institut- 

Veterinaren fakultet, 2000, Skopje 

Popovski K., K’n~ev Q.: Endokrinologija na reprodukcijata. Veterinaren Institut- 

Veterinaren fakultet, 1998, Skopje

Predmet OP[TA HIRURGIJA SO ANESTEZIOLOGIJA 6.0 kreditni poeni 

Kod FVM 413 

Studiska êtvrta (IV) 

godina 

Semestar Sedmi (VII) 


Vid na 


predmet 

Preduslovi 

Avtor na Prof. D-r. Plamen Troja~anec 

programata 

Izveduva Prof. D-r. Plamen Troja~anec, 

poml. ass. Ksenija Ilievska 

Cel i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Mesto koe predmetot go zazema vo veterinarskoto obrazovanie: Predmetot treba da gi 

pottikne studentite na primena na steknatite znaewe od primeneta anatomija, patologija, 

patolo{ka fiziologija i farmakologija, za dijagnostika na hirur{kite zaboluvawa na 

ìvotnite, osnovna obrabotka na hirur{ki pacienti kako i primena na metodite za 

anestezijata i obezbeduvawe intenzivna nega na kriti~nite pacienti. 

Cel na predmetot: Studentot da se osposobi za samostojna rabota pri sekojdnevnata 

prakti~na rabota so ìvotnite. Pri toa, studentot pregleduva ìvotni, vospostavuva 

dijagnoza i vr{i konzervativno i operativno le~ewe na hirur{ki i ortopedski 

zaboluvawa na ìvotnite. Posevno vnimanie se posvetuva na prekti~nite aspekti na 

anesteziologijata i intenzivnata nega. 

Povrzanost na predmetot so prethodnata i idnata edukacija: Predmetot e tesno 

povrzan so site predklini~ki predmeti, osobeno so anatomijata, patolo{kata anatomija i 

mikrobiologijata i pretstavuva uslov za rabota so klini~ki pacienti.

Sodrìna 




na ~asovi 

I. Op{ta Hirurgija (29 ~asa) 

1 Voved vo hirurgijata i Poim i zna~ewe na hirurgijata so osnovnata hirur{ka 

hirur{ka nomenklatura nomenklatura 

2 Trauma, mehanizmi i efekti Poim za trauma, pri~ini za pojava na trauma i vlijanie na 

tkivata 

3 Lokalen tkiven odgovor na Patofiziolo{ki proces na reakcija na tkivata i organite 

trauma ili operativen zafat pri traumatski i hirur{ki povredi 

4-5 Rana i obrabotka na Tehniki na intervencii i obrabotka na traumatski 

traumatski povredi 

povredi i komplikacii na istite 

6-7 Zarasnuvawe na rani Fiziologija na procesite na zarasnuvawe na ranite i 

nivna obrabotka 

8-9 Osnovni operativni tehniki Osnovni tehiki na manipulacija so tkivata i 

instrumentite 

10-11 Principi na asepti~na Poim za asepsa i antisepsa 

hirurgija 

12-13 Celiotomija Indikacii i metodi za izveduvawe na celiotomijata 

14 Krvarewe i hemostaza Poim, uloga i hirur{ki metodi na henostaza 

15-16 Preoperativni podgotovki na Kompleten fizi~ki pregled na pacientot i zna~ewe na 

hirur{ki pacienti i monitoringot 

monitoring na pacientot za 

vreme na operativniot zafat 

17-18 Postoperativna nega, 

infekcija na rani i 

antimikrobijalna profilaksa 

19 Nutritiven menaxment na 

pacientot 

20-21 Zaboluvawa na koàta, 

potko`jeto i uvoto 

22-24 Metodi za rekonstrukcija na 

koàta i potko`jeto 

Reden broj Osnovi na anesteziologija (17 ~asa) 

na ~asovi 

1 Op{ti anetsteski principi 

2-3 Analgezija 

4 Anestetski menaxment 

5 Monitoring na anestezija 

6 Premedikacija 

7-8 Op{ta anestezija 

9 Inhalaciona anestezija 

10 Anestetski ma{ini i sistemi 

11 Perioperativni anestetski komplikacii i urgentni sostojbi 

12 Specifi~ni anestetski protokoli 

13-14 Lokalna anestezija 

15 Fluidna terapija 

16 CPR 

17 Evtanazija 

Rutinski postoperativne monitoring i sledewe na 

osnovnite fiziolo{ki funkcii i postoperativni 

komplikacii 

Prevencija, tretman i metodi na postavuvawe na tubusi 

Menaxment na specifi~ni zaboluvawa na koàta, osnovni 

principi i tehniki na sanirawe na otitisi 

Osnovni pravila i tehniki za rekonstrukcija na koà, 

postavuvawe na {evovi i zatvorawe na razli~ni formi na 

defekti na koàta 

25 Hernii Poim za hernii, klasifikacija i osnovni tehniki na 

sanirawe 

26 Peritonitis Patofiziologija i tretman na peritonitis 

27-29 Osnovni principi na 

onkolo{ka hirurgija 

Onkolo{ka hirurgija, principi i tehniki na izveduvawe



na ~asovi 

1-2 Fizi~ko i hemisko skrotuvawe na pacienti 

3-6 Osnovni klini~ki metodi 

7-9 Primena na asepsa i antisepsa vo hirurgijata 

10-11 Predoperativen pregled i evaluacija na pacientot 

12-15 Dezmiurgija 

16-19 Zapoznavawe i rakuvawe so hirur{ki instrumenti 

20-21 Materijali za suturi 

22-31 [evovi 

32-38 Obrabotka na hirur{ki pacienti 

39-40 Kontrola na bolka 

41-44 Prakti~ni ve`bi po anesteziologija 


Metodi 

u~ewe 

na 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Proverka na 

znaewa 

Teoretska nastava: 3~asa/nedelno (45 ~asa) 


Metodologija na predmetot: Zapoznavawe so osnovite na veterinarnata hirurgija i 

anesteziologija preku interaktivna nastava bazirana na teoretsko interaktivno 

izloùvawe na materijalot, diskusii i izrabotka na seminari so koi se pottiknuva 

samostojnata rabota na studentite poedni~no ili vo grupi. Prakti~nata nastava se sostoi 

od rabota vo pomali grupi preku izloùvawe na osnovite na hirur{koto le~ekuvawe na 

pacinti kako i osnovite na anesteziologijata, rabota vo pomali grupi pri steknuvawe na 

prakti~nite znaewa za osnovnite hirur{ki metodi i tehniki 





Bodovi 



Prisustvo i aktivnost (znaewe) na 0 10 



Test po op{ta hirurgija 24 40 

Test po Anesteziologija 9 15 



Vkupno: 

Testot po op{ta hirurgija u~estvuva so 40% vo formirawe na ocenkata. (po pravilo }e 

se odrì edna nedela po zavr{uvawe na predavawata). Testot so pomalku od 50% to~ni 

odgovori nema da se zeme vo obzir za kalkulacija. 

Testot po Anesteziologija u~estvuva so 15% od vkupnite bodovi. (po pravilo }e se 

odrì edna nedela po zavr{uvawe na blokot Anesteziologija). Testot so pomalku od 50% 

to~ni odgovori nema da se zeme vo obzir za kalkulacija. 

Prakti~niot ispit u~estvuva so 30% od vkupnite bodovi i pretstavuva uslov za 

steknuvawe na kone~nata ocenka. 

Prisutnosta na nastavata u~estvuva so 15%. Studentite koi prisustvuvale na pomalku 

od 30% od teoretskata nastava ne dobivaat bodovi za prisutnost; prisustvo na 30-60% 

od nastavata nosi 2.5 boda, dodeka prisustvoto na pove}e od 60% od nastavata nosi 5 

boda. Studentite koi prisustvuvale na pomalku od 40% od prakti~nata nastava ne 

dobivaat bodovi za prisutnost; prisustvoto na 40-70% od nastavata nosi 5 boda, dodeka 

prisustvotot na pove}e od 70% od nastavata nosi 10 boda. 

Studentite imaat pravo da izrabotat eden seminarski trud, koj moè da donese do 5 boda. 

Za sekoj od delovite od ispitot se dobiva ocenka, spored kriteriumite koi }e bidat 

navedeni na testovite i na prakti~niot ispit. Za kalkulacija na bodovite, ocenkata se 

mnoì so procentot na u~estvo vo kone~nata ocenka i u{te so 10, so {to se dobiva iznos 

na bodovite od poedinite delovi od ispitot. Kone~nata ocenkata se formira kako zbir 

na bodovite od testovite, prakti~niot ispit, kon koi se dodavaat osvoenite bodovi od 

prisutnosta na nastavata. 

Studentite koi ne dobile pozitivna ocenka od dvata testa ili ne se zadovolni od 

uspehot na testovite, moàt da polagaat zavr{en ispit. Vo toj slu~aj, bodovite od 

testovite ne vleguva vo kalkulacija. Polagaweto na testovite se izveduva vo to~no 

zadaden termin i e zadolìtelno za site studenti. Testovite moàt da se polagaat u{te 

najmnogu tri pati, po {to predmetot se prezapi{uva. Ponatamo{nite termini za polagawe 

se istaknuvaa na po~etok na ispitnite sesii.

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 


Bodovi Ocenka EKTS 

do 59 5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Literatura 

Zadolìtelna: Troja~anec P., Prira~nik po op{ta hirurgija, 2005, Fakultet za 

Veterinarna medicina Skopje; Troja~anec P., Osnovi na veterinarna hirurgija, Fakultet 

za Veterinarna medicina Skopje; 

Prepora~ana: Slatter Douglas, Textbook of small animal surgery 2nd edtition, 2002 Sounders; 

Fossum Theresa W., Small animal surgery 2nd ed., 2002 Mocby; Thurmon J.C., Tranquilli W.J., 

Benson G.J.Lumb & Jones Veterinary Anesthesia 3rd edition. 1996, Williams &Wilkins; Perimatei 

D., Flo G., DeCamp C. Small animal orthopedics and fracture repair 2006 Saunders; Harari J. Small 

animal surgery 1996 Williams & Wilkins; Swaim S., Henderson R. Small animal wound 

management 1990 Williams & Wilkins; Vasić J., Osnovi veterinarske hirurgije 1996, Budić Z., 

Cvetković Z., Petković B. Anestezija malih životinja 1997 Prosveta; Veterinarski fakultet Beograd; 

Vjekoslav Srebočan, Hrvoje Gomerčić Veterinarski priručnik, četvrto dopunjeno izdanje, Zagreb

Predmet Zarazni zaboluvawa kaj doma{nite ìvotni 10.0 krediti 

Kod FVM 414 


godina 

Semestar Sedmi i osmi 


VII semstar (45+30) 

VIII semestar (30+30) 

Vid na 


predmet 

Preduslovi 

Avtor na Doc. dr. Ivan~o Naletoski 

programata 

Izveduva Doc. dr. Ivan~o Naletoski 

Pom. Ass. Kiril Krstevski 

Cel i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Studentite da se zapoznaat so karakteristikite na infektivnite 

zaboluvawa, metodite za nivna dijagnostika i kontrola. 

Reden 

Broj 

1 

2 

3 

METODSKA EDINICA 

Ligavka i {ap, Vezikularna bolest kaj sviwite, Vezikularen stomatitis, 

Vezikularen egzantem kaj sviwite, Papulozen stomatitis kaj govedata 

Goverdska ~uma, Kowska ~uma, Bolest na plaviot jazik, Zarazna korica kaj 

govedata 

Sipanici kaj site vrsti, La`ni sipanici kaj govedata, Bolest na ~vorastata 

koà, Zarazen ektim kaj ovcite i kozite, Ulcerativen mamilitis kaj 

govedata 

ЧASOVI 

4 

4 

4 

4 Svinska ~uma, Afri~ka Svinska ~uma 4 

5 

6 

7 

8 

Kju treska, Treska na dolinata Rift (Rift Valley Fever), Eksudativen 

perikarditis (Heartwater) 

Petehijalna treska kaj govedata, Efemerna treska kaj govedata, Zarazen 

keratokowuktivitis kaj govedata, ovcite i kozite 

Transmisiven gastroenteritis kaj sviwite, Epizootski virusen proliv kaj 

sviwite, Zarazen (Treponema) gastroenteritis kaj sviwite 

Zarazen virusen proliv i bolest na ligavicite kaj govedata, Zarazna 

pleuropneumonija kaj govedata, ovci, kozi i kowi 

4 

4 

4 

4 

9 Aktinobacilarna i mikoplazmatska pleuropneumonija kaj sviwite 4 

10 

11 

Influenca kaj kowite, Parainfluenca kaj govedata, Influenca kaj 

sviwite, Respiratorni infekcii so adeno virusi, Rinovirusni infekcii, 

Reovirusni infekcii, Pneumokokozi 

Polen osip i zarazen rinotraheitis kaj govedata (IBR/IPV), Polen osip kaj 

kowite, Zarazen katar na vulvata kaj govedata 

4 

4 

12 Aujeszki-eva bolest, Zarazna odzemenost kaj sviwite 4 

13 Spongiformna encefalopatija kaj govedata, Scrapie, Looping ill kaj ovci 4 

14 

Antraks (Crn pri{t), Pastereloza, Atrofi~en rinitis kaj sviwite, 

Leptospiroza, Salmoneloza, Listerioza 

4 

15 Crven vetar (Erysipelas suum), Glasserova bolest kaj sviwite 4 

16 

E. coli infekcija kaj teliwa i prasiwata, Koli enterotoksemija, Edemska 

bolest kaj sviwite 

2

17 

18 

Gasni edemi: [u{tavec, maligni edem, bradsot, Enterotoksemii, Tetanus, 

Botulizam 

Maleus, Afri~ka sakagija, Melioidoza, Ulcerozen limfangitis kaj kowite, 

Ulcerozen limfangitis kaj govedata 

2 

2 

19 Tuberkuloza, Paratuberkuloza, Pseudotuberkuloza 2 

20 Aktinomikoza, Botriomikoza 2 

21 Bruceloza kaj goveda, ovci/kozi, sviwi, kowi, mesojadci, ìvina, ~ovek 2 

22 Zarazna krivotnica kaj ovcite, Nekrobaciloza 2 

23 

24 

25 

Mastitisi, Zarazna agalakcija kaj ovcite i kozite, Gangrenozen mastitis kaj 

ovcite i kozite 

Respiratoren / Reproduktiven sindrom kaj sviwite, parvovirusna infekcija 

kaj sviwite 

Zarazen (Campilobacter) abortus kaj ovcite i govedata, Virusen (chlamidia) 

abortus kaj ovcite 

2 

2 

2 

26 Mikoplazmozi kaj goveda, sviwi, ovci/kozi, kowi, mesojadci, drugi ìvotni 2 

27 Maedi visna i Smaedi infekcija kaj ovcite i kozite 2 

28 Leukozi (goveda, ovci, kowi, sviwi, ma~ki, ku~iwa, drugi vrsti) 2 

29 

30 

Papilomatoza kaj govedata, kozi, kuni}i, kowi, sviwi, ku~iwa, ~ovek, Polen 

tumor kaj ku~iwata 

Mikozi: Aspergiloza, Kandidijaza, Kokcidiomikoza, Ko`ni mikozi 

(dermatomikozi), 

2 

2 

VKUPNO: 90 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

VII semestar: teoretska nastava - 4 ~asa nedelno; Prakti~na nastava - 2 ~asa nedelno 

VIII semestar: teoretska nastava - 2 ~asa nedelno; Prakti~na nastava - 2 ~asa nedelno 










Bodovi 




23 30 





Kompleten zavr{en ispit* 

Ocenka Bodovi 

[est (6) 20 

Sedum (7) 25 

Osum (8) 30 

Devet (9) 35 

Deset (10) 43



da osvoi minimum 40 bodovi od teoretskata i prakti~nata nastava. 



pristapuva kon kompleten zavr{en ispit. 

Proverka na 

znaewa 


Zavr{en ispit: pismen-usmen 

Kompleten zavr{en ispit: usmen + pismen 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-69 6 (E) 

70-77 7 (D) 

78-86 8 (C) 

87-93 9 (B) 

94-100 10 (A) 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

1. Djordje Panjevic: Zarazne bolesti zivotinja – virusne etiologije. Veterinarski fakultet Beograd, 1989. 

2. Djordje Panjevic: Zarazne bolesti zivotinja – bakterijske etiologije. Veterinarski fakultet Beograd, 1989. 

3. Djordje Panjevic: Zaraze domacih zivotinja – opsti deo. Naucna knjiga, Beograd, 1986. 

4. Slavko Cvetnic: Virusne bolesti zivotinja, Stvarnost - JAZU, Zagreb, 1983.

Predmet VNATRE[NI BOLESTI NA FARMSKI @IVOTNI 11.0 kreditni poeni 

Kod FVM 415 


godina 

Semestar Sedmi i Osmi (VII i VIII) 


VII semstar 3+3(45+45) 

VIII semestar 2+3(30+45) 


Preduslovi Ishrana , Sto~arstvo, 

Avtori na 

programata 

Doc. dr Dine Mitrov, 

Pom. ass. Igor Xaxovski 

Izveduva~i Prof. dr. Dino ^r~ev, Doc. d-r Dine Mitrov, 

pom. ass. Igor Xaxovski, pom. ass. Sloboden ôkrevski 

Cel i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Teoretskata i prakti~nata nastava od predmetot Vnatre{ni bolesti na farmski ìvotni 

opfa}a nastavni disciplini od pove}e oblasti koi preku teoriskata i prakti~nata 

nastava }e bidat pretstaveni na studentite. 

Vnatre{ni bolesti na goveda, ovci i kozi (75 ~asa): 

Red.broj Metodska edinica ~asovi 

1. Voved, bolesti na ustata, jazikot, plunkovite `lezdi, 

6 

`dreloto, zabite i hranoprovodot 

Bolesti na predèludnicite: Voved, klasifikacija. 

Ednostavna indigestija. Kisela indigestija. Parakeratoza. 

Bazna indigestija. Gniewe na sodrìnata na buragot. 

2. Traumatska indigestija. Meteorizam na buragot. Pareza na 

6 

listavecot. 

Indigestija kako rezultat na o{tetuvawe na n.vagus. Ostanati 

zaboluvawa na predèludnicite. Bolesti na siri{teto 

3. Vospaluvawe na crevata. Zimska dizenterija. Proliv kaj 

6 

novorodeni teliwa. Alimentaren proliv kaj teliwa. 

Promena na polo`bata na siri{teto. Invaginacija na crevata. 

Inkarceracija i strangulacija na crevata. Volvulus na crevata. 

Dilatacija i torzija na cekumot. Peritonitis 

4. Bolesti na crniot drob, 

2 

Bolesti na pankreasot 

5. Bolesti na organite za di{ewe: Nos, sinusi, larings. Kongestija 

4 

i edem na belite drobovi 

Pnevmonija (bronhopnevmonija, gangrenozna, gnojna, emboli~na i 

mikoti~na pnevmonija) 

6. Enzootska pnevmonija kaj teliwa. Virusna pnevmonija kaj 

2 

teliwa i junci 

Bolesti na kardiovaskularniot sistem kaj preìvni ìvotni 

7. Bolesti na urinarniot sistem - nefroza, amiloidoza na 

4 

bubrezite, nefritisi (akuten, hroni~en, gnoen), bakteriski 

pielonefritis 

Cistitisi, paraliza na mo~niot meur, hroni~na vezikularna 

hematurija, urolitijaza 

8. Bolesti na krvta i na hematopoeznite organi 

2 

Hemoragi~na dijateza. Bolesti na slezenata 

9. Bolesti na CNS 4 

10. Poremetuvawa na metabolizmot (metaboli~ka osteopatija , 

4 

rahitis i osteomalacija) 

Ketoza 

11. Puerperalna pareza. Atipi~na puerperalna pareza. Tetanija. 

4 

Deficit na mikroelementi, Rahitis, Osteomalacija. 

Alotriofagija. 

12. Hipovitaminozi i avitaminozi. Poremetuvawe na energetskiot 

2 

metabolizam 

13. Bolesti na organite za dvièwe, 

2 

Bolesti na koàta 

14. Op{to za truewata. Truewe so bakar, cink, ìva, olovo i 

2 

molibden 

Truewe so arsen, selen, kausti~ni bazi, gotvarska sol 

Truewe so urea, fosfor, sulfur, hlor, hlorni jaglenvodorodi 

15. Truewe so rastitelni otrovi. Mikotoksikozi 

Botulizam. Truewe so ìvotinski otrovi 

5

Vnatre{ni bolesti kaj sviwite (20 ~asa): 

16. Bolesti na organite za varewe. Bolesti na ustata, `dreloto. Zatnuvawe 

na hranoprovodot. @eludni~no-crevni katari. îr na èludnikot. 

Kolibaciloza kaj prasiwa. Edemska bolest. Zarazen gastroenteritis. 

Dizenterija. Promena na polo`bata na crevata. Bolesti na crniot drob. 

17. Bolesti na organite za di{ewe: Rinitis, atrofi~en rinitis. Bronhitis. 

Pnevmonii i pnevmomikozi. 

18. Bolesti na organite za cirkulacija: Srcevi gre{ki, srcev udar (srceva 

kapka). 

19. Bolesti na organite za mokrewe: Nefritis, Pielonefritis, Cistitis, 

Urolitijaza. 

20. Bolesti na krvta i hematopoeznite organi: Anemija, Hemoglobinemija, 

Hemoglobinurija. 

21. Bolesti na CNS: Son~anica i toploten udar. Meningitisi. 

Encefalitisi. Pareza i Paralizi. Otitis interna. 

22. Poremetuvawa na metabolizmot na makro i mikroelementite. Hipo i 

avitaminoza. Ketoza. Hipoglikemija. 

23. Bolesti na organite za dvièwe: Revmatizam, Miopatii. Vospaluvawe 

na zglobovite i serozite. 

Bolesti na koàta: ekcemi, dermatitisi. Egzantem. Dermatomikoza. 

6 

2 

2 

2 

2 

2 

2 

2 

Ve`bi (90 ~asa): 

Prakti~nata nastava }e se izveduva na teren. Na teren }e se vr{i klini~ki pregled, }e se razgleduvaat 

naodite, se postavuva dijagnozata i se vr{i terapija. 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Teoretska nastava: 3 ~asa nedelno (VII semestar) i 2 ~asa nedelno (VIII semestar), odnosno 

vkupno 5 ~asa nedelno vo dvata semestra. 

Prakti~na nastava: 3 ~asa nedelno (VII semestar) i 2 ~asa nedelno (VIII semestar), odnosno 

vkupno 5 ~asa nedelno vo dvata semestra. 










Bodovi 



nastava 

10 15 


(znaewe) na prakti~na nastava 

17 22 


Kontinuirani proverki, 

10+10 

20+20 

(20) 

(40) 



Vkupno 52 100 


Ocenka/Bodovi 

[est (6) / 20 

Sedum (7) / 25 

Osum (8) / 31 

Devet (9) / 38 

Dest (10) / 45


- Za da se zdobie pravo na polagawe na zavr{niot ispit, potrebno e studentot da osvoi 

minimum 40 boda od teoretskata i prakti~nata nastava, kontiduiranite proverki i 


- Doklolku studentot ne go osvoi potrebniot minimum od prvata kontrolna proverka, nema 

pravo na polagawe na vtorata. 

- Studentite koi nema da gi pominat kontrolnite proverki pristapuvaat (dokolku go 

imaat osvoeno potrebniot minimum) kon polagawe na celosen zavr{en ispit. 

- Celosniot zavr{en ispit se sostoi od pismen i usten del, a vo zavisnost od ocenkata so 

koja }e bide ocenet, studentot }e dobie soodveten broj na bodovi. 

- Zavr{niot ispit go polagaat studentite koi imaat osvoeno minimum 60 bodovi po osnov 

na teoretskata i prakti~nata nastava, kontiduiranite proverki i zavr{niot kolokvium, 

a sakaat povisoka ocenka od onaa koja e predvidena spored brojot na bodovite koi gi 

imaat osvoeno. Studentot }e dobie bodovi samo dokolku negoviot odgovor e soodveten na 

ocenkata za koja se zalaga studentot. 

- Zavr{niot kolokvium e zadolìtelen i se polaga prakti~no na farma. 

Proverka na 

znaewa 


Zavr{en ispit: pismen-usten 

Kompleten zavr{en ispit: usten + pismen 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-67 6 (E) 

68-75 7 (D) 

76-85 8 (C) 

86-95 9 (B) 

96-100 10 (A) 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

5. Srbislav M. Stamatovic, Miodrag J. Jovanovic: Bolesti papkara I Bolesti goveda. Veterinarski 

fakultet Beograd, 1988. 

6. Srbislav M. Stamatovic, Miodrag J. Jovanovic: Bolesti papkara II Bolesti ovaca i koza. 

Veterinarski fakultet Beograd, 1988. 

7. Srbislav M. Stamatovic: Bolesti svinja. VKS, Beograd, 1993. 

8. Forenbacher, S: Klinicka patologija probave i mijene vari domacih zivotinja. Svezak I/1- 

Klinicka patologija probave i resospcije. JAZU, Zagreb 1975. 

9. Forenbacher, S: Klinicka patologija probave i mijene vari domacih zivotinja. Svezak I/2 

Klinicka patologija probave i resorpcije JAZU, Zagreb 1983. 

10. Merck Veterinary Manual. 

11. Bradford P. Smith: Large Animal Internal Medicine. 2008

Predmet SPECIJALNA HIRURGIJA SO ORTOPEDIJA 5.5 kreditni poeni 

Kod 

FVM416 

Studiska 

êtvrta i petta (IV i V) 

godina 

Semestar Osmi i deveti (VIII i XI) 


VIII semstar 2+4 (30+60) 

IX semestar 2+2( 30+30) 


predmet 

Preduslovi 


programata 

Izveduva Prof. D-r. Plamen Troja~anec, 

poml. ass. Ksenija Ilievska 

Cel i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Mesto koe predmetot go zazema vo veterinarskoto obrazovanie: Predmetot treba da 

obezbedi primena na steknatite znaewa na studentite od predhodnite disciplini za 

dijagnostika i terapija na hirur{kite i ortopedskite zaboluvawa na farmskite ìvotni, 

doma{nite milenici i kopitari. 

Cel na predmetot: Studentot da se osposobi za samostoen pregled, dijagnoza i 

izveduvawe na naj~estite hirur{ki intervencii kaj farmskite ìvotni, doma{nite 

milenici i kopitari. Pri toa, studentot }e se obu~i da izveduva hirur{ki pregled na 

pacienti, vrz osnova na anamnezata, klini~kiot naod i laboratoriskite ispituvawa da 

postavuva dijagnoza, da izveduva konzervativno i operativno le~ewe na hirur{ki i 

ortopedski problemi kaj farmskite ìvotni, doma{nite milenici i kopitarite, kako i 

da sprovede soodvetna postoperativna nega i prognoza za kone~niot ishod. Obukata treba 

da gi razvie i sposobnostite za humano i odgovorno odnesuvawe so pacientite vo tekot na 

manipulacijata i skrotuvaweto, pravilen odnos i komunikacija so sopstvenicite i 

kolegite. 


povrzan so site predklini~ki predmeti, osobeno so anatomijata, patolo{kata anatomija i 

mikrobiologijata i pretstavuva uslov za izveduvawe na klini~kata praksa. 



broj na 

~asovi 

I. Osmi semestar (40 ~asa) Hirurgija na doma{ni milenici i kopitari 

2 Hirurgija na respiratoren 

sistem 

- hirur{ki priod do nosnite proodi 

- hirur{ki priod do larinksot 

- dijafragmatski hernii, 

- pnevmotoraks 

- hirur{ki priod do dolnite delovi na respiratorniot 

sistem 

9 Gastrointestinalna hirurgija - bolesti na zabite i usnata praznina 

- bolesti na orofarinks 

- bolesti na hranoprovodot (ezofagotomija, ezofagealni 

strikturi i divertikulum) 

- gastrotomija, 

- gastri~en dilataciski volvulus 

- pilorusna stenoza 

- etiologija, 

- enterotomija 

- resekcija i anastomoza 

- hirur{ki metodi, 

- postoperativna nega 

2 Hirur{ki tretman na koliki 

kaj kowi 

2 Hirurgija na perineumot, 

rektumot i anusot 

2 Hirur{ki zaboluvawa na 

endokrinite i 

hematopoetskite organi 

- hirur{ki principi na laparotomija, postoperativna 

nega i komplikacii 

- perianalna fistula, 

- prolapsus na rektumot, 

- perinealna hernija 

- op{ti principi i tehniki 

- hirur{ki intervencii na crn drob, slezina, pankreas

4 Op{ti ortopedski principi - klasifikacija na frakturi 

- dijagnoza 

- zarasnuvawe 

- rtopedski pregled 

- sistemi za redukcija na frakturi 

- 

11 Hirur{ki zaboluvawa na 

lokomotorniot sistem 

(milenici i kopitari) 

- zaboluvawa na koski i zglobovi 

- zaboluvawa na muskuli, tetivi i adneksa 

- zaboluvawa na kopitata i distalnite falangi 

8 Urogenitalna hirurgija - renalni, uretralni i cisti~ni kalkuli 

- cistotomija 

- uretrotomija/stomija 

- nefrotomija 

- ovariohisterektomija 

- carski rez, piometra, torzija na matka 

- prolapsus na vagina i matka, neoplazii 

- puerperalni povredi na perineum, 

- vestibuloplastika, 

- mle~na `lezda (tumori, apcesi, mastektomija) 

- prostata (cisti, neoplazmi, abscesi) 

- penis i prepucium (trauma, neoplazmi) 

- fimoza i parafimoza 

- kastracii, kriptorhizam (indikacii, tehniki na 

izvedba, nega i komplikacii) 



broj na 

~asovi 

II. Devetti semestar (30 ~asa) Hirurgija na farmski ìvotni 

1 Osnovni principi na hirurgija na 

farmski ìvotni 

- Instrumentacija 

- Preoperativna podgotovka 

- Skrotuvawe 

- Sedacija i anestezija 

2-4 Hirurgija na glava i vrat - Dekornuacija 

- Trepanacija na frontalen sinus 

- Operativni proceduri na okoto i orbitata 

- Traheotomija 

- Ezofagotomija 

5-10 Abdominalna hirurgija - Eksplorativna laparotomija (leva, desna) 

- Ruminotomija 

- Hirur{ki zaboluvawa na abomazus 

- Intestinalni obstrukcii 

- Hernii i menaxment na umbilikalni masi 

- Abdominocenteza i biopsija n ahepar 

11-15 Urogenitalna hirurgija (ènski 

ìvotni) 

16-18 Urogenitalna hirurgija (ma{ki 

ìvotni) 

- Carski rez 

- Vaginalen prolapsus 

- Uterin prolapsus 

- Perinealni laceracii 

- Prepucijalen prolapsus 

- Hematom na penisot 

- Urolitijaza 

- Prevencija na intromisija 

- Vazektomija 

- Kongenitalni anomalii 

- Kastracii 

19-20 Hirurgija na mle~na `lezda - Stenozi na orificium 

- Membranski obstrukcii 

- Traumatski laceracii 

- Amputacii na papilata 

21-11 Hirurgija na lokomotoren sistem - Pojava i ekonomski implikacii 

- Terminologija 

- Interdigitalna nekrobaciloza 

- Interdigitalna hiperplazija 

- Solearni ulkusi 

- Bolest na bela linija 

- Laminitis 

- Ostanati patolo{ki sostojbi na ~apunkata 

- Digitalna amputacija 

- Korektivna obrabotka

- Prevencija 

- Patoolo{ki sostojbi na proksimalnite delovi 

od ekstremitetite 



na ~asovi 

I. Osmi semestar (60 ~asa) Doma{ni milenici i kopitari 

1-10 Pregled i tehniki na izvedba na operativni zafati na glava 

- hirur{ki priod do nazalnite turbinati, stenoza 

- na~ini na hirur{ki priod na larinksot 


- tehniki na intubacija i anestezija kaj doma{ni milenici 

- obeleùvawe (tetovirawe) i aplikacija na implanti 

- hirur{ki priod do plunkovnite `lezdi 

- hirur{ki priod do tvrdoto i mekoto nepce 

- mandibulektomija i maksilektomija 

- tonzilektomija 

- hirur{ki priod na orofarinksot (fistuli) 

- anestezija na okoto i o~nata orbita, enukleacija i egzenteracija 

11-25 Pregled i tehniki na izvedba na operativni zafati na G.I sistem 

- celiotomija (indikacii, tehniki i na~ini na izveduvawe, celi) 

- ezofagotomija 

- gastrotomija 

- enterotomija 

- megakolon 

- prolapsus na rektum, perianalni fistuli 

- otstranuvawe na perianalni `lezdi 

- hernii 

26-41 Hirur{ki zafati na lokomotoren sistem 

- dijagnostika na krivewe so terapija 

- potkovuvawe 

- frakturi - pregled i reparacija 

- luksacija na zglobovi i reparacija 

- amputacija 

42-46 Hirur{ki zafati na urinaren sistem 

- hirur{ki priod do ureterite i uretrata (kalkuli) 

- cistotomija 

- nefrotomija 

47-60 Hirur{ki zafati na reproduktivniot sistem 

- ovariohisterektomija 

- carski rez 

- kastracii 

- hirur{ki zafati na nadvore{nite polovi organi 

- hirur{ki zafati na perineum 


na ~asovi 

II. Devetti semestar (30 ~asa) Farmski ìvotni 

1-2 Priod i fiksacija na ìvotni 

3-7 Operativni zafati na glava 

- Dekornuacija 

- Trepanacija na frontalen sinus 

- Operativni proceduri na okoto i orbitata 


- Ezofagotomija 

8-16 Operativni zafati na G.I. sistem 

- Eksplorativna laparotomija (leva, desna) 

- Ruminotomija 

- Hirur{ki zaboluvawa na abomazus 

- Intestinalni obstrukcii 

- Hernii i menaxment na umbilikalni masi 

- Abdominocenteza i biopsija n ahepar

17-20 Operativni zafati na urogenitalen sistem 

22-27 Operativni zafati na lokomotoren sistem 

28-30 Operativni zafati na mle~na `lezda 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Teoretska nastava: 3 ~asa/nedelno (40 ~asa) 8. semestar 


Teoretska nastava: 2 ~asa/nedelno (30 ~asa) 9. semestar 


Metodologija na predmetot: Zapoznavawe so tehnikite za izveduvawe hirur{ki zafati 

na poedini organski sistemi preku interaktivna nastava bazirana na teoretsko 

izloùvawe na materijalot, diskusii i izrabotka na seminari so koi se pottiknuva 

samostojnata rabota na studentite poedine~no ili vo grupi. Prakti~nata nastava se 

sostoi od prakti~na rabota vo pomali grupi na hirur{ki pacienti, pri {to }e se 

ovozmoì sovladuvawe na tehnikite na hirur{ko le~ewe so postoperativna nega, 

anestezija i analgezija na hirur{ki pacienti, pruàwe intenzivna nega i monitoring na 

kriti~ni pacienti. 



Proverka 

znaewa 

na 



Bodovi 






Usten/pismen ispit – doma{ni milenici 15 30 

i kopitari 

Usten/pismen ispit – farmski ìvotni 15 30 




Ustniot/pismeniot ispit – doma{ni milenici i kopitari u~estvuva so 30% vo 

formirawe na ocenkata. (po pravilo }e se odrì edna nedela po zavr{uvawe na 

predavawata). Ustniot/pismeniot ispit – farmski ìvotni u~estvuva so 30% od 

vkupnite bodovi. (po pravilo }e se odrì edna nedela po zavr{uvawe na predavawata). 

Prakti~niot ispit u~estvuva so 25% od vkupnite bodovi i pretstavuva uslov za 

steknuvawe na kone~nata ocenka. 



od nastavata nosi 3 boda, dodeka prisustvoto na pove}e od 60% od nastavata nosi 5 boda. 

Studentite koi prisustvuvale na pomalku od 40% od prakti~nata nastava ne dobivaat 

bodovi za prisutnost; prisustvoto na 40-70% od nastavata nosi 5 boda, dodeka 

prisustvotot na pove}e od 70% od nastavata nosi 10 boda. 

Studentite imaat pravo da izrabotat eden seminarski trud, koj moè da donese do 5 

boda. 

Za sekoj od delovite od ispitot se dobiva ocenka, spored kriteriumite koi }e bidat 

navedeni na testovite i na prakti~niot ispit. Za kalkulacija na bodovite, ocenkata se 

mnoì so procentot na u~estvo vo kone~nata ocenka i u{te so 10, so {to se dobiva iznos 

na bodovite od poedinite delovi od ispitot. Kone~nata ocenkata se formira kako zbir 

na bodovite od testovite, prakti~niot ispit, kon koi se dodavaat osvoenite bodovi od 

prisutnosta na nastavata. 

Studentite koi ne dobile pozitivna ocenka od dvata testa ili ne se zadovolni od 

uspehot na testovite, moàt da polagaat zavr{en ispit. Vo toj slu~aj, bodovite od 

testovite ne vleguva vo kalkulacija. Polagaweto na testovite se izveduva vo to~no 

zadaden termin i e zadolìtelno za site studenti. Testovite moàt da se polagaat u{te 

najmnogu tri pati, po {to predmetot se prezapi{uva. Ponatamo{nite termini za polagawe 

se istaknuvaa na po~etok na ispitnite sesii.


Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

Bodovi Ocenka EKTS 

do 59 5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Literatura 

Zadolìtelna: Troja~anec P., Prira~nik po op{ta hirurgija, 2005, Fakultet za 

Veterinarna medicina Skopje; Troja~anec P., Osnovi na veterinarna hirurgija, Fakultet 

za Veterinarna medicina Skopje; 

Prepora~ana: Slatter Douglas, Textbook of small animal surgery 2nd edtition, 2002 Sounders; 

Fossum Theresa W., Small animal surgery 2nd ed., 2002 Mocby; Thurmon J.C., Tranquilli W.J., 

Benson G.J.Lumb & Jones Veterinary Anesthesia 3rd edition. 1996, Williams &Wilkins; Perimatei 

D., Flo G., DeCamp C. Small animal orthopedics and fracture repair 2006 Saunders; Harari J. Small 

animal surgery 1996 Williams & Wilkins; Swaim S., Henderson R. Small animal wound 

management 1990 Williams & Wilkins; Vasić J., Osnovi veterinarske hirurgije 1996, Budić Z., 

Cvetković Z., Petković B. Anestezija malih životinja 1997 Prosveta; Veterinarski fakultet Beograd; 

Vjekoslav Srebočan, Hrvoje Gomerčić Veterinarski priručnik, četvrto dopunjeno izdanje, Zagreb

Predmet HIGIENA I TEHNOLOGIJA NA MESO, RIBI, JAJCA I MED 7.5 kreditni poeni 

Kod FVM 511 

Studiska godina Peta (V) 

Semestar 

Deveti i Desetti (IX+X) 


IX semstar 2+1(30+15) 

X semestar 2+2(30+30) 


Preduslovi 

Avtor na 

Doc. d-r Pavle Sekulovski 

programata 

Izveduva 

Nastavnik: Doc. d-r Pavle Sekulovski 

Sorabotnik: Ass. M-r Dean Jankulovski 


nastavnata 

programa 

Teoretska nastava. So predmetot se opfateni higienata i nadzorot na proizvodstvo 

na meso od site vidovi dobitok za kolewe. Isto taka se dava osvrt i na 

veterinarno-sanitarniot nadzor na drugite proizvodi od animalno poteklo kako 

ribi, jajca i med. Studentite se zapoznavaat so principite za blagosostojbata na 

ìvotnite pri transpotrot, priemot vo klanicata i prestojot vo dobito~noto depo, 

na~inite na humano kolewe. Vo celost se prezentiraat karakteristikite koi treba 

da gi ispolnuvaat klanicite za razli~ni ìvotinski vidovi, kako i pogonite za 

prerabotka na mesoto, ribite, jajcata i medot. Se opfa}aat site aspekti na 

premortalniot pregled na dobitokot i post-mortalniot pregled na trupovite na 

zaklanite ìvotni. Se opi{uvaat procesite koi vodat kon konverzija na muskulot vo 

meso, kako i preocesite na konzervirawe na mesoto. Se dava osvrt na postapkata i 

tretmanot na otpadnite materii od klanicite i industirjata za aminalni provodi. 

Isto taka se prezentira tehnologijata na proizvodite od meso, ribi, jajca i med. 

Teoretska nastava 


broj 

~asovi 


2. @IVOTNI I PTICI KAKO 

IZVORI NA MESO 

3. POGONI ZA KOLEWE NA 

@IVOTNI I 

PROIZVODSTVO NA MESO 

4. OD FARMA DO KLANICA 

(preklani~na faza) 


@ivotni za kolewe, dobrobit na ìvotnite 

Klanici, zna~ewe, vidovi i tipovi, op{ti higienski i tehni~ki 

uslovi pri proektiraweto i izgradbata, prostorii za 

proizvodstvo i prerabotka na mesoto, tehnolo{ki obele`ja na 

klanicite 

Tovarewe, transport i rastovaruvawe; posledici od transportot; 

postapka so ìvotnite vo dobito~noto depo, zabrana za kolewe, 

Premortalen pregled 

5. KOLEWE I OBRABOTKA Humano kolewe 

Higiena na kolewe - Goveda 

Higiena na kolewe - Ovci i kozi 

Higiena na kolewe - Sviwi 

Higiena na kolewe na ìvina 

Higiena na kolewe na pitomi zajaci 

Higiena na kolewe na noevi 

Kolewe od nu`da i prinudno kolewe 

6. POSTMORTALNA 

INSPEKCIJA 

Prakti~na nastava. Prakti~nata nastava e podelena vo laboratoriska i terenska. 

Laboratoriskata nastava vklu~uva zapoznavawe so metodite za opredeluvawe na 

kvalitetot na mesoto, ribite, jajcata, medot i nivnite proizvodi i prakti~no 

izveduvawe na analizite. Terenskata nastava ima za cel direktno da gi zapoznae 

studentite so klanicite, koleweto na dobitokot i klani~ka obrabotka na trupovite, 

klasirawe na trupovite i kategorizacija na mesoto. Studentite imaat mo`nost da 

vr{at pregled na dobitokot pred i po kolewe. Pri post-mortalniot pregled na 

linija za kolewe, studentite se steknuvaat so znaewa za procenka na bezbednosta na 

mesoto i organite. Osven toa terenskata nastava vklu~uva i poseta na objekti za 

prerabotka na meso pri {to studentite imaat uvid vo tehnologijata i procesite pri 

prerabotkata na mesoto. Vklu~ena e i poseta na objekti za prerabotka na polàvi i 

med. 

Post mortalna inspekcija po vidovi na ìvotni 

Ocenka na bezbednosta na mesoto i organite: 

• Pri odredeni fiziolo{ki sostojbi 

• Pri patolo{ki promeni na organite i organiskite sistemi 

• Pri sindromi na neidentifikuvani ili neinfektivni 

etiologii

7. ANATOMIJA, SOSTAV NA 

MESO I KVALITET 

8. KONVERZIJA NA 

MUSKULATURA VO MESO 

9. SPOREDNI PROIZVODI 

OD MESNATA 

INDUSTRIJA 

10. OSNOVI NA 

KONZERVIRAWE I 

PRERABOTKA NA MESO 

11. ISITNETI I 

OBLIKUVANI TERMIЧKI 

NEOBRABOTENI 

PROIZVODI OD MESO 

12. SOLENI I SALAMURENI 


13. TERMIЧKI OBRABOTENI 


14. TERMIЧKI OBRABOTENI 

I SALAMURENI 


15. FERMENTIRANI 

KOLBASI 

• Pri alimentarni truewa so osvrt na rezidui i kontaminenti 

• Pri zarazni i parazitski bolesti kaj goveda 

Obeleùvawe na mesoto pred i po inspekcijata 

Anatomija na ìvotnite za kolewe i deskriptivni termini. 

Hemiski i biohemiski sostav na mesoto i organite. Kvalitet na 

mesoto 

Postmortalni procesi vo mesoto. Rigor mortis. Zreewe na meso. 

Tipovi i kategorii na meso od zaklani ìvotni, elementi za 

procenka na kvalitetot na mesoto od razli~ni vidovi na zaklani 

ìvotni. Skladirawe i rok na traewe. kontrola vo tekot na 

transportot 

Vidovi na sporedni proizvodi na klani~nata i mesna industrija 

Termi~ka obrabotka. Ladewe i smrznuvawe. Hemiski sredstva. 

Solewe i salamurewe. Ozra~uvawe 

Voved, tehnologija, hemija, mikrobiologija, defekti, rasipuvawe, 

falsifikuvawe. Kontrola vo proizvodstvoto 









16. KONZERVI OD MESO Voved, tehnologija, hemija, mikrobiologija, defekti, rasipuvawe, 

17. SU[ENI, ЧADENI I 

SREDNO VLA@NI 

PROIZVODI OD MESO I 

MESNI EKSTRAKTI 

18. HIGIENA NA MESO OD 

@IVINA 

19. HIGIENA NA MESO OD 

DIVEЧ I ZAJCI 

20. HIGIENA NA RIBI I 

PROIZVODI OD RIBI 




Bezbednost i kvalitet na mesoto od ìvina. Meleno odkoskeno 

meso 

Bezbednost i kvalitet na mesoto od dive~ i zajci. Kontrola vo 

tekot na transportot 

Vidovi na riba, kriteriumi za higiena i kvalitet, prerabotka na 

ribite; vidovi na proizvodi od ribi; defekti, procenka na 

promenite na bezbednost i kvalitet na proizvodite od riba; 

kontrola na ribareweto, pogonite za prerabotka na ribite i 

transpotrtot 

21. HIGIENA NA RAKOVI, Rakovi, mekoteli, àbi i polàvi; vidovi na bolesti, 

MEKOTELI, @ABI I postmortalni procesi; bezbednost i kvalitet. Kontrola vo tekot 

POL@AVI 

na transportot. Sporedni proizvodi vo industrijata za riba 

22. HIGIENA NA JAJCA I Jajca i proizvodi od jajca: sostav i svijstva na jajcata; promeni vo 

PROIZVODI OD JAJCA tekot na skladiraweto, nedostatoci, razgraduvawe; prezervacija; 

proizvodi od jajca; kriteriumi za bezbednost i kvalitet; 

kontrola vo tekot na proizvodstvoto, transportot 

23. HIGIENA NA MED I DRUGI Med: tipovi, falsifikuvani proizvodi, razgraduvawe; 

PROIZVODI OD PЧELI kriteriumi za bezbednost i kvalitet 

24. BLAGOSOSTOJBA NA Osnovi na blagosostojbata na ìvotnite pri utovar, transport, 

@IVOTNITE istovar, prestoj vo {talite vo klanicite, pri koleweto. 



broj na 

~asovi 

1. Poseta na klanica za sviwi i goveda i zapoznavawe so karakteristikite na objektite i 

na~inot na rabotewe od priem na dobitokot do gotov proizvod i tretmanot so otpadnite 

materii. 

2. Pregled pred kolewe na goveda, kolewe i klani~ka obrabotka 

3. Pregled pred kolewe na sviwi, kolewe i klani~ka obrabotka 

4. Klanica za ìvina, priem na ìvinata, kolewe, obrabotka, tretman na otpadnite materii 

5. Veterinarno sanitaren pregled na trupot i organite 

6. Procenka na upotreblivost na mesoto i organite i specifi~ni rizici po zdravjeto na lu|eto i

dobitokot 

7. Klasirawe na trupovi i kategorizacija na meso 

8. Procenka na kvalitetot na mesoto 

- Stepen na iskrvaruvawe i vodenikavost (vrzanost na vodata, iskrvarenost, miris, vkus,) 

- Fizikalni analizi na mesoto (pH, boja, red-ox potencijal) 

- Odr`livost i dokaùvawe na rasipuvawe na mesoto ( dokaùvawe na sloboden i vrzan NH 3 , 

H 2 S, pH, miris i vkus) 

- Pregled na mast 

9. Poseta na objekt za prerabotka na meso i zapoznavawe so karakteristikite na pogonot i 

tehnologija na procesite. 

10. Poseta na objekt za prerabotka na polàvi i zapoznavawe so karakteristikite na pogonot i 

tehnologija na procesite. 

Poseta na objekt za prerabotka na med 

11. Pregled na proizvodi od meso 

12. Pregled na ribi i nivni proizvodi 

13. Pregled na jajca i nivni proizvodi 

14. Pregled na med i nivni proizvodi 



Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 



pomagala 








seminarskata rabota 





Bodovi 



nastava 





(dve) 



Uslovuva~ki kriteriumi: za da se pristapi kon zavr{niot ispit, studentot treba 

da osvoi minimum 45 bodovi od teoretskata, prakti~nata nastava i kontinuiranata 

proverka. Vo slu~aj koga studentot niz kontinuiranata provrka na znaewa ne 

pokaàl zadovolitelni rezultati a osvoil bodovi samo za teoretska i prakti~na 





Kompleten zavr{en ispit: usten i pismen (vklu~uva edna kontinuirana proverka) 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Literatura: 

Bun~i}, S. (2006) Integrated Food Safety and Veterinary Public Health 

Gracey,J., Collins, D.S., Huey, R. (1999) Meat Hygiene 

Varnam, A. H., Sutherland J. P. (1995) Meat and Meat Products 

Herenda, D.C., Franco, D.A. (1991) Food animal Pathology and Meat Hygiene 

Bremner, A., Johnston, M. (1996) Poultry Meat Hygiene and Inspection 

Wilson W. G. (1997) Wilson’s practical meat inspection 

Fidel T. (2007) Handbook of fermented meat and poultry 

Danev, M. (1999) Higiena i tehnologija na meso, ribi, jajca i nivni proizvodi

Предмет ХИГИЕНА И ТЕХНОЛОГИЈА НА МЛЕКО 4.kreditni poeni 

Код FVM 512 

Студиска година Пета (V) 


Девети (IX) 

Вкупно часови 60 ( 30 + 30) 

Вид на предмет Задолжителен предмет 

Предуслови 

Автор на 

Доц. д-р Павле Секуловски 

програмата 

Изведува 

Наставник: Доц. д-р Павле Секуловски 

Соработник: poml. aсс.Сандра Костова 

Цел и задачи на Кратка програма-теоретска настава: Да ги оспособи студентите за самостојно 

наставната 


извршување на стручните работи во рамките на ветеринарно-здравствениот надзор во 

производството, обработката, преработката и продажбата на млекото и млечните 

производи со примена на стручно и научно проверени процесни методи (технологија) и 

производство на хигиенски исправни квалитетни производи (хигиена) во контекст на 

ветеринарното јавно здравство. 

Вежби 

Лабораториските вежби опфаќаат оценување на физичко-хемиски методи на 

испитување на квалитет на млеко и млечни производи. Студентите се оспособуваат да 

можат самостојно да ги обавуваат анализите и оценката на хигиенската исправност на 

млекото и млечните производи. Во теренскиот дел студентите посетуваат млекарници и 

на лице место практично се обучуваат за технолошките процеси на производство и 

контрола на безбедноста на производите од млеко. 

ТЕОРЕТСКА НАСТАВА 

Реден Наставна единица 

број 

часови 

1. МЛЕКО ВО ИСХРАНА НА 

ЛУЃЕТО 

2. МОРФОЛОГИЈА НА 

МЛЕЧНАТА ЖЛЕЗДА И 

ЛАКТАЦИЈА 

3. МЛЕКО, СОСТАВ И 

ОСОБИНИ 

4. ОЦЕНКА НА 

БЕЗБЕДНОСТА НА 

МЛЕКОТО 

5. МИКРОБИОЛОГИЈА НА 

МЛЕКО 

6. ХИГИЕНА НА 

ПРОИЗВОДСТВОТО НА 

МЛЕКО 

Содржина на наставна единица 

Производство на млеко и млечни производи во светот и кај нас 

Потрошувачка на млеко имлечни производи во светот и кај нас 

Морфологија на млечната жлезда. Физиолошки основи на 

лактацијата. Патологија на лактацијата 

Хемиски состав на млекото од крави, овци и кози; колострум; 

органолептички особини на млекото; Физички својства на млекото 

Проценка на безбедноста и квалитетот на млекото при маститис, 

зоонози и други инфективни болести и пореметувања 

Микробиолошка контаминација на сировото млеко, термички 

третираното млеко и млечните производи; влијанието на 

микроорганизмите на хигиенскиот и техничкиот квалитет на млекото 

Хигиена на производство на млеко, машини за молзење; процедури 

со сировото млеко на фармерот-производител, транспорт до 

млекарата, ветеринарна контрола на производство на млекото 

7. МЛЕКАРНИЦИ Техничко - технолошки услови за изградба на млекарници 

Санитација во млекарството 

8. СЕКУНДАРНА ОБРАБОТКА 

НА МЛЕКО 

Третман со млекото во млекарниците, транспорт и продажба; 

ветеринарна контрола во млекарниците и прометот; расипување, 

проценка во врска со здравствената исправност и квалитетот 

9. ПАСТЕРИЗИРАНО И 

СТЕРИЛИЗИРАНО МЛЕКО 

Вовед, технологија, хемија, микробиологија, дефекти, расипување, 

фалсификување. Контрола во производството 

10. ФЕРМЕНТИРАНИ МЛЕЧНИ Вовед, видови, технологија, хемија, микробиологија, дефекти, 

ПРОИЗВОДИ расипување, фалсификување. Контрола во производството 

11. СИРЕЊА Вовед, класификација, видови, технологија, хемија, микробиологија, 

дефекти, расипување, фалсификување. Контрола во 

производството 

12. ПУТЕР Вовед, технологија, хемија, микробиологија, дефекти, расипување, 


13. МЛЕЧНИ КОНЗЕРВИ Вовед, видови (млеко во прав, згуснато млеко, кондензирано млеко) 

технологија, хемија, микробиологија, дефекти, расипување, 


14. СЛАДОЛЕД И ДРУГИ 

ПРОИЗВОДИ ОД МЛЕКО 

Вовед, технологија, хемија, микробиологија, дефекти, расипување, 

фалсификување. Контрола во производството

ПРАКТИЧНА НАСТАВА 

Реден 

Наставна единица и содржина на наставна единица 

број на 

часови 

1. Земање на примероци (мостри за анализа) млеко, органолептички преглед на млеко 

2. Испитување на физичките особини на млекото 

3. Докажување на фалсификување на млекото и одредување на свежината на млекото 

4. Одредување на содржината на мастите во млекото 

5. Одредување на содржината на протеините во млекото и сува материја без масти и сува материја 

со масти 

6. Докажување на пастеризација на млекото 

7. Докажување на присуство на резидуи во млекото и млечните производи 

8. Микробилошка анализа на млеко и млечни производи 

9. Одредување на бројот на соматски клетки и дијагностика на маститис 

10. Докажување на присуство на причинители на бруцелоза и тубекулоза 

11. Докажување на хигиенска исправност на млекарски уреди 

12. Земање на мостри, органолептички преглед и хемиска анализа на производи од млеко 

13. Конструкција и концепт на млекара (објекти и опрема) – теренска настава 

14. Производство и преработка на млеко во објектите за прием, обработка , преработка и складирање 

на млечните производи-теренска настава 

15. Технологија на производство на традиционални македонски производи преку посета на бачило 

- тереска настава 

Организација 

Методи на учење 

Специфични 

препораки за 


Теоретска настава: 2 часа/неделно (30 часа) 

Практична настава: 2 часa/неделно (30 часа) 

Теоретска настава: интерактивна (предавања во голема група со дискусија и 

ангажирање на студентите) 

Практична настава: вежби и други облици на работа во помали групи 

Семинарска работа: учење со користење стручна литература и интернет, изготвување 

семинарски труд (есеј/постер); презентација и дискусија за семинарската работа 

Студентот е задолжен активно да ги следи сите предвидени активности со коишто 

освојува бодови како дел од завршното оценување. 

Бодување на активностите на студентот: 

Вид на активност 

Бодови 

минимум максимум 

Присуство на теоретска 12 15 


Присуство и активност 24 30 

(знаење) на вежбите 

Семинарска работа 5 10 

Континуирани проверки 10 20 

(две) 

Завршен испит 9 25 

Вкупно: 60 100 

Условувачки критериуми: за да се пристапи кон завршниот испит, студентот треба да 

освои минимум 45 бодови од теоретската, практичната настава и континуираната 

проверка. Во случај кога студентот низ континуираната проврка на знаења не покажал 

задоволителни резултати а освоил бодови само за теоретска и практична настава 

пристапува кон комплетен завршен испит. 

Проверка на знаења 

Континуирана проверка на знаењето (две): писмено 

Прва проверка: - општ дел 

Втора проверка: - специјален дел 

Завршен испит: устен 

Комплетен завршен испит: устен и писмен (вклучува една континуирана проверка) 

Критериуми за формирање на завршна оценка:

Основни учебни 

помагала 

Бодови 

Оценка 

до 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Стојановиќ, Л., Катиќ, В. (1998) Хигиејена млека 

Мијачевиќ, З. (1992) Технологија млека-ферментисана млека и сиреви 

Миљковиќ, В., Катиќ, В. (1989) Приручник лабораториских анализа млека и производа 

од млека

Predmet BIOLOGIJA I PATOLOGIJA NA RIBI 4.0 kreditni poeni 

Kod FVM 513 

Studiska Petta (V) 

godina 

Semestar Deveti (IX) 



Preduslovi 

Avtor na 

programata 

Prof. d-r Mi{o Hristovski, 

Ass. m-r Aleksandar Cvetkovi} 

Izveduva Prof. d-r Mi{o Hristovski, 



nastavnata 

programa 

Teoretskata nastava od predmetot biologija i patologija na ribi ima za cel da gi 

zapoznae studentite so: zna~eweto na ribarstvoto i akvakulturata vo Republika 

Makedonija, osnovite na ekologijata vo vodnite ekosistemi, osnovite na akvakulturata i 

odgleduvawe na komercijalno najva`nite vidovi ribi, op{tite karakteristiki na 

bolestite na ribite, virusnite, bakteriskite, gabi~nite, parazitskite, egzoti~nite i 

bolestite so neinfektivna etiologija kaj ribite, bolestite na ikrata, larvite i 

akvariumskite ribi, biolo{kite neprijateli i {tetnici na ribite, preventivata na 

bolestite i za{tita na zdravjeto na lu|eto od zoonozi, merkite za kontrola i 

eliminirawe na bolestite i zakonskata regulativa za suzbivawe na najva`nite bolesti 

kaj ribite. 

Na ovoj na~in na idniot doktor po veterinarna medicina }e mu bide ovozmoèno da se 

zdobie so: znaewe za prepoznavawe na glavnite klini~ki i patomorfolo{i promeni na 

bolestite kaj ribite, sposobnost za davawe soveti i primena na soodvetno lekuvawe na 

bolestite kaj ribite, sposobnost za davawe soveti za prevzemawe na preventivni merki 

vklu~uvaj}i i promovirawe na optimalno zdravje i akvakulturno proizvodstvo. 

Prakti~nata nastava od predmetot biologija i patologija na ribi ima za cel da gi 

zapoznae studentite so: sistematikata na ribite, vidovite na ribi koi se odgleduvaat vo 

Republika Makedonija, anatomijata i fiziologijata na ribite, prakti~nite aspekti na 

intenzivnata akvakultura, dijagnostika na bolestite na ribite i primena na sredstvata 

za preventiva, kontrola, lekuvawe i iskorenuvawe na bolestite kaj ribite.

Sodrìna 


Reden broj 

na ~asovi 



1 - 2 RIBARSTVO I AKVAKULTURA Istoriski razvoj na ribarstvoto, razvoj na 

akvakulturata, proizvodstvo na riba, akvakulturata vo 

Republika Makedonija, poim i zna~ewe na 

ihtiopatologijata. 

3 - 4 OSNOVI NA EKOLOGIJATA VO 

VODNITE EKOSISTEMI 

Vodata kako ìvotna sredina, tipovi vodni ekosistemi, 

ekolo{ki faktori vo vodnata sredina, raspored i 

sostav na ìvotnata sredina vo vodata, metabolizam na 

ekosistemot, zagaduvawe na vodnata sredina i kvalitet 

na vodite 

5 - 8 AKVAKULTURA Op{ti poimi od akvakulturata, vidovi ribi koi se 

odgleduvaat, vidovi akvakultura, elementi pri izborot 

na lokacijata i izgradbata na ribnikot, tipovi ribnici, 

toplovodni ribnici, ladnovodni ribnici, kalendar na 

tehnolo{kite procesi 

9 - 10 OP[TI KARAKTERISTIKI NA 

BOLESTITE KAJ RIBITE 

Etiologija i epidemiologija na infektivnite i 

parazitskite bolesti kaj ribite 

11 - 12 VIRUSNI BOLESTI KAJ RIBITE Zarazna nekroza na pankreas, virusna hemoragi~na 

septikemija, zarazna hematopoetska nekroza i spie~ka 

bolest kaj pastrmkata; proletna viremija, sipanici i 

nekroza na àbrite kaj krapot i limfocistoza 

13 - 14 BAKTERISKI BOLESTI KAJ 

RIBITE 1 

15 - 16 BAKTERISKI BOLESTI KAJ 

RIBITE 2 I 

GABI^NI BOLESTI KAJ RIBITE 

17 - 20 PARAZITSKI BOLESTI KAJ 

RIBITE 

21 - 22 BOLESTI SO NEINFEKTIVNA 

ETIOLOGIJA 

Eritrodermatit, furunkuloza, drugi septikemii od G- 

bakterii, vibrioza, jersinioza, edvardsieloza, 

septikemija na som, ~iravost na pastrmka, bakteriski 

nefritis 

Kolumnaris, citofaga bolest, bakteriska bolest na 

àbrite, mikobakterioza, nokardioza, bakterii kaj 

ribite patogeni za toplokrvnite ìvotni i ~ovekot; 

Branhiomikoza, ihtiosporidioza, saprolegnioza i ~uma 

na rakovi 

Tripanosomijaza i tripanoplazmoza, ihtiobodoza, 

kriptobioza, heksamitijaza, kokcidioza, miksosomijaza, 

vospalenie na riben meur kaj krap, proliferativno 

vospalenie na bubregot, hilodoneloza, ihtioftirioza, 

daktilogiroza, girodaktiloza, postodiplostomatoza, 

diplostomatoza, sangvinikoloza, kariofilidoza, 

botriocefaloza, trienoforoza, liguloza, 

angvilikoloza, akantocefalozi, helmintozoonozi kaj 

ribite, hirudinozi i bolesti predizvikani od rak~iwa 

Stres, bolesti so nutritivna etiologija, neoplazmi, 

bolesti i truewa poradi nepovolni uslovi na sredinata 

23 - 24 EGZOTI^NI BOLESTI KAJ 

RIBITE I 

BOLESTI NA IKRATA I 

LARVITE 

25 - 26 BIOLO[KI NEPRIJATELI I 

[TETNICI NA RIBITE I 

BOLESTI NA AKVARIUMSKI 

RIBI 

27 - 30 ZDRAVSTVENA ZA[TITA NA 

RIBITE I 

ZAKONSKA REGULATIVA 

Epizootska hematopoetska nekroza, virusna bolest na 

kaliforniska pastrmka, virusna bolest na kanalso 

som~e, infektivna anemija na lososot, epizootski 

ulcerativen sindrom Saprolegnioza na ikrata, vodna 

bolest na podmladokot na pastrmkata, zaboluvawa na 

larvite od èlezo bakterii 

Neprijateli od klasite cica~i, ptici, vle~ugi, 

vodozemci, ribi, ~lenkonogi i mekoteli. Virusni, 

bakteriski, gabi~ni, parazitski i zaboluvawa poradi 

nepovolen hemiski sostav na vodata 

Preventiva na bolestite kaj ribite, ihtiotehni~ki, 

ihtiohigienski i ihtiosanitarni merki, karantin, 

dezinfekcija, merki za kontrola i eliminirawe na 

bolestite, Me|unarodna regulativa, zakonski propisi vo 

R. Makedonija, zakonska terminologija i ihtiosanitarna 

evidencija



na 

~asovi 

1-2 Sistematika na ribite i vidovi ribi koi se odgleduvaat vo Republika Makedonija 

3-4 Anatomija na ribite 

5-6 Fiziologija na ribite 

7-8 Prakti~ni aspekti na intenzivnata akvakultura 

9-10 Osnovi na dijagnostika na bolesti kaj ribite 

11-12 Dijagnostika na virusni bolesti kaj ribite 

13-14 Dijagnostika na bakteriski bolesti kaj ribite 

15-16 Dijagnostika na gabi~ni bolesti kaj ribite 

17-20 Dijagnostika na parazitski bolesti kaj ribite 

21-22 Primena na lekovi kaj ribite 

23-24 Vakcinacija na ribite 

25-26 Poseta na zemjen ribnik za odgleduvawe na krap 

27-28 Poseta na kafezen ribnik za odgleduvawe na krap/pastrmka 

29-30 Poseta na pastrmski ribnik 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 












Bodovi 





Prva proverka 15 30 

Vtora proverka 15 30 


* Studentot so osvojuvawe na min. 60 bodovi od prisustvoto na teoretskata i 

prakti~nata nastava, seminarskata rabota i dvete proverki se steknuva so pravo na 

ocenka bez polagawe na kompleten zavr{en ispit. 

* Kompletniot zavr{en ispit e zadolìtelen za studentot koj ne pokaàl uspeh na edna 

od dvete proverki na znaeweto vo tekot na semestarot, ili ne gi osvoil minimalnite 60 

boda. 

Proverka na 

znaewa 

Proverka na znaeweto (dve): pismeno 

Prva proverka: ribarstvo i akvakultura, osnovi na ekologijata vo vodnite ekosistemi, 

akvakultura, op{ti karakteristiki na bolestite kaj ribite, virusni i bakteriski 

bolesti kaj ribite, sistematika na ribite i vidovi ribi koi se odgleduvaat vo 

Republika Makedonija, anatomija i fiziologija na ribite, prakti~ni aspekti na 

intenzivnata akvakultura, osnovi na dijagnostika na bolestite kaj ribite, dijagnostika 

na virusnite i bakteriskite bolesti kaj ribite. 

Vtora proverka: gabi~ni i parazitski bolesti kaj ribite, bolesti so neinfektivna 

etiologija, egzoti~ni bolesti kaj ribite, bolesti na ikrata i larvite, biolo{ki 

neprijateli i {tetnici na ribite, bolesti na akvariumski ribi, zdravstvena za{tita na 

ribite i zakonska regulativa, dijagnostika na gabi~nite i parazitskite bolesti kaj 

ribite, primena na lekovi kaj ribite, vakcinacija na ribite.

Kompleten zavr{en ispit: Usmen ili pismen i se sostoi od prakti~en ispit i zavr{en 

ispit. Prakti~niot ispit se ocenuva opisno (poloìl/ne poloìl), a zavr{niot ispit so 

ocenka od 5 do 10. Bodovnite ekvivalenti na ocenkite od zavr{niot ispit se: 

Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Hristovski M., Stojanovski S.: Biologija, odgleduvawe i bolesti na ribite. 

Nacionalen forum za za{tita na ìvotnite na Makedonija, Skopje, 2005. 

2. Hristovski M., Koùharov S.: Marketing menaxment vo akvakulturata. Nacionalen 

forum za za{tita na ìvotnite na Makedonija, Skopje, 2004.

Predmet SUDSKO VETERINARSTVO I VETERINARNA ETIKA 3.5 krediti 

Kod FVM 514 

Studiska Peta (V) 

godina 

Semestar Deseti (X) 



Preduslovi 


programata 

Izveduva Doc. d-r Trpe Ristoski 


nastavnata 

programa 

Sodrìna 


Reden broj na 

~asovi 

Teoretskata nastava od predmetot Sudska veterinarna medicina i veterinarna etika 

pravi siteza od site predhodno apsolvirani predmeti od veterinarniot studium. 

Posebno vnimanie se posvetuva na bolestite od sudski aspekt, pred se na skrienosta, 

znatnosta i traeweto na bolesta. Etikata vo ovoj predmet se obrabotuva od aspekt na 

moralot i eti~koto odnesuvawe na veterinarnite doktori pri izvr{uvawe na svojata 

profesionalna dejnost. 

Prakti~nata nastava od predmetot Sudska veterinarna medicina i veterinarna etika 

gi zapoznava studentite so prakti~na primena na zakonite vo vr{eweto na sekojdnevnata 

veterinarna praksa i voedno gi zapoznava so kodeksite na veterinarno-medicinskata 

etika. 


1-2 Voved i istorijat na sudskata 

veterinarna medicina 

3-4 Sudovi (funkcija i 

nadle`nost) 

5-6 Ve{ta~ewe, op{ti i 

specijalni metodi 


[to izu~uva sudskata veterinarna medicina i nejziniot 

istorijat. Zakon za obligacioni odnosi i drugi zakoni. 

Funkcija i ulogata na sudovite. 

Ve{ta~ewe, naod, mislewe, ve{tak, uslovi, jemstvo, 

dogovori, tu`bi. Formi i metodi na ve{ta~ewe, 

mislewe, znatnost, skrienost, traewe na procesot i dr. 

7-8 Stru~ni gre{ki Odgovornost za stru~nite gre{ki. Pravna odgovornost. 

Odgovornost na rabotni organizacii ili poedinci. 

Stru~ni gre{ki pri klini~ki pregled na ìvotnite, pri 

le~ewe na ìvotnite, pri izborot na lekot i dr. 

9-10 Op{ti patomorfolo{ki 

promeni 

11-12 Zaedni~ki bolesti 

predizvikani od bakterii i 

virusi 

Atrofja, distrofija, nekroza, poremetena cirkulacija, 

poremeten metabolizam, tumorite i dr. 

Antraks, bruceloza, anaerobi, tetanus,TBC, besnilo i 

dr. 

13-14 Zaedni~ki bolesti 

Askaridoza, Ehinokokoza, Fascioloza, Kokcidioza, 

predizvikani od paraziti Piroplazmoza, [uga i dr. 

15-16 TEST BR I 

17-18 Bolesti i mani kaj kowi Astma, Kolika, Karaku{, @ura, Zlo~udnost, Mani na 

o~ite i dr. 

19-20 Bolesti i mani kaj goveda, 

ovci i kozi 

21-22 Bolesti i mani kaj sviwi i 

ku~iwa 

23-24 Bolesti i mani kaj ìvina, 

p~eli i ostanati ìvotni 

25-26 Op{ti pojmovi vo etikata, 

Deontologija, Poteklo i 

istoriski razvoj na 

medicinskata etika. Eti~ki i 

deontolo{ki principi na 

rabota na veterinarite vo 

oblasta na veterinarnata 

medicina 

TBC, Paratuberkuloza, Aktinomikoza, Ketoza, 

Traumatski retikulo-perikarditi, Mle~na `lezda, 

Retencii, Parezi, Indigestii, Zlo}udnost i dr. 

Ektima, Zarazna krivotnica, Cenuroza, Zarazna 

agalakcija, Skrepi, Belodrobna adenomatoza i dr. 

Salmoneloza, Crven veter, Dizenterija, Atrofi~en 

rinitis. TGE, Cisticerkoza, Trihineloza, kriptorhizam 

i dr. 

[tene~ak, Prvoviroza, Zarazen hepatit, Demodikoza 

Mani na organite za vid, sluh, miris, Displazija na 

kolkovite i dr. 

Atip~na ~uma kaj ìvinata, Paratifus, Marekova 

bolest. 

ûma kaj p~elite, Nozemoza i dr. 

[to e etikata, {to e moral i {to vo celina opfa}a i 

izu~uva. [to opfa}a i izu~uva naukata za dol`nostite i 

koi se nejzinite osnovni postulati. Deontolo{ko 

odnesuvawe i moralniot lik na veterinarot. Sovest i 

sovesnost, moralni ~uvstva, moralen akt i sl.

27-28 Za{tita na pravta i dobrobit 

na ìvotnite. Kodeksi na 

veterinarno-medicinskata 

etika 

29-30 TEST br. II 

Za{titata na ìvotnite i ìvotnata sredina. 

Veterinarno-medicinska etika 


Reden broj 

na ~asovi Nastavna edinica i sodrìna na nastavnata edinica 

1. Zakon za obligacioni odnosi 

2. Zakon za sudska i parni~na postapka 

3. Kazneni dela (krivi~ni dela, stopanski prestapi i prekr{oci) 

4. Obdukcijata na doma{nite ìvtni (teoretski) 

5. Obdukcija na doma{nite ìvtni (prakti~no) 

6. Stru~ni gre{ki 



9. Forenzi~ka procena na bolesti so zaedni~ka bakteriska i virusna etiologija 

10. Forenzi~ka procena na bolesti so zaedni~ka bakteriska i virusna etiologija 

11. Forenzi~ka procena na bolesti kaj govedata, ovci i kozi 

12. Forenzi~ka procena na bolesti kaj kowite i sviwite 

13. Forenzi~ka procena na bolesti kaj ìvinata 

14. Forenzi~ka procena na bolesti kaj p~eli i ostanati ìvotni 

15. Obdukcija na ìvotni so forenzi~ko procenuvawe na materijalni nedostatoci na le{evi i 

organi od uginati i zakoleni ìvotni 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Proverka na 

znaewa 





Prakti~na nastava: ve`bi 



Studentot e dolèn aktivno da gi sledi site predvideni aktivnosti so koi{to osvojuva 




Bodovi 




24 30 











Prva proverka: Voved i istorijat na sudskata veterinarna medicina; Sudovi (funkcija i 

nadle`nost); Ve{ta~ewe, op{ti i specijalni metodi; Stru~ni gre{ki; Op{ti 

patomorfolo{ki promeni; Zaedni~ki bolesti predizvikani od bakterii i virusi i 

Zaedni~ki bolesti predizvikani paraziti. 

Vtora proverka: Bolesti i mani kaj kowite; Bolesti i mani kaj goveda; Bolesti i mani 

kaj ovci i kozi; Bolesti i mani kaj sviwi; Bolesti i mani kaj ku~iwa, Bolesti i mani kaj 

ìvina, p~eli i ostanati ìvotni; Veterinarno medicinska etika.


Kompleten zavr{en ispit: usten + prakti~en 


Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Prof. dr. Branislava \uki}: Sudska veterinarna medicina, Veterinarski fakultet - 

Beograd, 1991; 

2. Prof dr. Zoran Aleksi} i Prof. dr. Branislava \uki}: Sudska veterinarna medicina 

(op{ti deo), Veterinarski fakultet - Beograd, 1999; 

3. Mr. Sa{a Petri~evi} i Prof dr. Branislava \uki}: Forenzi~ka procena bolesti i 

mane ìvine, 2002g.; 

4. Prof dr. Branislava \uki}: Veterinarno-medicinska etika, Veterinarski fakultet - 

Beograd, 1996; 

5. Zakon za obligacioni odnosi na RM; 

6. Micevski C.: Obdukcija na doma{nite ìvotni. Vet. fak. Skopje-1998; 7. C. Micevski i 

T. Ristoski: [tene~ak - ûma kaj ku~iwata, Fakultet za veterinarna medicina - Skopje, 

2000; 

8. Micevski C.: Bolesti kaj p~elite. Medivet, Skopje, 1996.; 

9. Sofrenovi} \., Kneèvi} N.: Patomorfologija va`nih infektivnih obolenja doma}ih 

ìvotinja. Beograd-Novi Sad- 1994.

Predmet Основи на менаџмент со менаџмент на 3.5 kreditni poeni 

ветеринарна пракса 

Kod FVM 515 

Studiska Petta 

godina 

Semestar Dessetti (X) 


Vid na 

Zadolìtelen 

predmet 

Preduslovi Zapi{an desetti semesttar, poloèn ispit od Ruralna ekonomija 


programata 


ass. M-r Jovana Stefanovska - Srbinovska 

Cel i zada~i Teoretskata nastava. 

na nastavnata 

programa - Edno od osnovnite barawa na evropskata asocijacija na veterinarni fakulteti e 

studentite po diplomiraweto da steknat odredeni znaewa od oblasta na menaxmentot . 

Kako neophodni barawa navedeni se sposobnost za efektivno komunicirawe so 

klientite, kolegite i avtoriteti od javniot ìvot. Toa podrazbira odredeni 

komunikolo{ki sposobnosti za aktivno slu{awe, kako i koristewe na soodvetni 

komunikolo{ki formi. Neophodno e postoewe na svesnost za iterskcijata koja 

diplomiraniot doktor po veterinarna medicina ja ima so svojata okolina i socijalnata 

sredina vo koja ìvee. Isto taka mnogu visok prioritet predstavuva i sposobnosta za 

rabota vo tim, so osoben akcent na multidisciplinaren tim (vidi Aneks 4 od preporakite 

na EAVE, str.85, 86). 


vraboten kon klientite, kolegite i javnosta, sposobnost za timska rabota, sposobnost za 

osnovni kalkulacii na tro{ocite, sposobnost za biznis planirawe i organizirawe, }e go 

znae zna~eweto na motivacijata za vrabotenite, vrednuvaweto i kompenzacijata na 

rabota, kako i va`nosta na zdravjeto i bezbednosta na vrabotenite i sli~no. 


- da dade poddr{ka na teoretskata nastava i dopolnitelno da dorazraboti 

odredeni sodrìni od aspekt na praksata preku razli~ni nastavni metodi kako 

dramatizacija na odredeni pretpostaveni situacii i re{avawe na slu~aj, 

razrabotka na razli~ni tehniki na strate{ko planirawe vo veterinarnata praksa 

kako {to e SWOT analiza, PEST analiza i drugi vidovi na strate{ko planirawe, 

izrabotka na biznis plan za veterinarna praksa, ve`bi za komunikacija so 

klienti i sli~no.


Reden 


broj na Data 

~asovi 

1-3 Voved [to e menaxment, Zo{to veterinarite imaat potreba od ovoj tip 

na obuka, Osnovni principi na menaxmentot, Istoriski razvoj na 

4-6 Planirawe i 

strate{ko 

planirawe 

7-9 Organizacija na 

rabotata kako 

menaxment proces 

10-12 Komunikacija vo 

veterinata 

menaxmentot 

[to e planirawe i strategija, Definirawe na misija i vizija, 

Strate{ki menaxment i sproveduvawe na strategija vo 

veterinarnata medicina 

Podelba na trudot, organizaciona struktura i kordinacija na 

rabotata, upravuvawe, rakovodewe, komunikacija i proektirawe 

na aktivnostite vo veterinarnata praksa 

Poim, struktura i tipovi na komunikacija, verbalna i neverbalna 

komunikacija, motivacija i konflikti, kako da izlezete na kraj 

so teòk klient vo va{ata veterinarna praksa 

13-15 Izgradba i rabota vo 

tim 

Vidovi na lideri, vidovi na timski igra~i, razvoj na timot i 

pravila za uspe{na timska rabota vo veterinarnata praksa 

16-18 Чove~ki resursi Izbor na vistinskiot vraboten, motivacija, kreativnost i 

inovativnost, disciplinski trening, pravila za obuka i 

nadgradba vo veterinarnata praksa 

19 -21 Vodewe na 

veterinarna praksa 

22--24 Usluga na 

klient/mu{terija vo 

veterinarnata 

praksa 

26-28 Pravila za efikasno 

rabotewe na 

veterinarnata 

praksa 

29-30 Veterinarskata 

praksa kako 

ekonomska paradigma 

Na~ini na vodewe, motivacija, Odlu~uvawe i kontrola 

Klient versus mu{terija, zna~ewe na cenite, perspektivi na 

praksata od aspekt na marketing (lokacija, buxet, opremuvawe) 

Efikasnost, Efektivnost, Ostvaruvawe na uspe{en biznis 

balans vo raboteweto na veterinarnata praksa 

Utvrduvawe na bilans na uspeh, Utvrduvawe na pari~niot tek, 

Pokazateli na finansiskata analiza

Reden 


broj na Data 

~asovi 

1-2 Izrabotka na SWOT 

analiza 

3 -4 Strate{ko 

planirawe 


veterinarska praksa 

7-8 Komunikacija so 

klient 


Ve`ba za analiza na opkruùvaweto vo veterinarstvoto 

Primena na strate{ki tehniki i metodi vo planiraweto na 

veterinarnata praksa 

Organizaciona struktura i tehni~ka opremenost na praksata 

Dramatizacija na zamislena situacija so pozitivni i negativni 

mo`nosti 

9 Tim-bilding Vavilonska kula, ve`ba za tim bilding vo veterinata 

10 Чove~ki resursi Pravila za uspe{en izbor na kadri 

11-12 Osnovni aspekti na 

marketing na 


Izgotvuvawe na cenovnik, plan za promocija 

13-14 Podgotovka na biznis Izgotvuvawe na realen biznis plan za pretpostavena 

plan 


15 Vodewe Na~ini na vodewe i komunikacija vo veterinarna praksa 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 





Prakti~na nastava: ve`bi preku dramatizacija na situacija, studija na slu~aj, 

diskusija na odredena tema i drugi oblici na rabota vo pomali grupi 







Bodovi 



nastava 





(dve) 

Zavr{en ispit 

На барање на 

студент за повисока 

оцена 


* Uslov za dobivawe na potpis od predmetniot nastavnik na krajot na semestarot 

pokraj prisustvoto na teoretskata i prakti~nata nastava e i sovladani kontinuirani 

proverki na znaeweto vo tekot na semestarot so minimum 25% osvoeni bodovi po 

proverka. 

* Zavr{en ispit e predviden na pismeno barawe na studentot ako saka da dobie 

povisoka ocena od onaa {to ja steknal so kontinuiranite aktivnosti. Studentot koj ne 

pokaàl uspeh na edna od kontinuiranite proverki na znaeweto vo tekot na 

semestarot, treba da izleze na edna od popravnite proverki na znaewe vo ispitnite 

Proverka na 

znaewa 





Kompleten zavr{en ispit: ne e predviden


pomagala 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

5. doc. d-r Blagica Sekovska: Avtorizirani predavawa za menaxment vo 

veterinarstvoto, izveduvani vo periodot od 2006 do denes na FVM-S 

6. prof. D-r Milan Tesi}: Menaxment veterinarske prakse, Beograd, 2007 

7. Tomas E. Catanzaro, Philip Seibert: Veterinary practice management secrets, 

Philadelphia, 2000 

8. Franjo Jozic: Sustav uspelog poduzetnistva, Zagreb, 2004 

9. Blagica Sekovska: Marketing menaxment na animalni proizvodi, Skopje 2008

Predmet VETERINARNA EPIDEMIOLOGIJA 2.0 kreditni poeni 

Kod FVM 516 


godina 

Semestar Sedmi (VII) 


Vid na 


predmet 

Preduslovi Nema 

Avtor na Doc. dr. Ivan~o Naletoski 

programata 


Cel i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Nastavata ima za cel studentite da svatat koe e zna~eweto i va`nosta na 

kvantitativnoto izu~uvawe na edna bolest vo populacijata pri dopolnuvawe na znaeweto 

za nejzinata etiologijata, dijagnostika i kontrola, bilo da se raboti za poedine~ni 

ìvotni ili stada. 

Studentite da se steknat so elementarni poznavawa za glavnite principi i analiti~ki 

tehniki koi se koristat vo epidemiolo{kite studii. 

Reden 

Broj 

METODSKA EDINICA 

Reden broj na 

~asovi 

1 Voved 1 

2 Razvoj na veterinarnata medicina 2 

3 Cel na veterinarnata epidemiologija 3 

4 Koncepti i principi vo veterinarnata epidemiologija 4 

5 Opis na pojavuvaweto na bolestite 5 

6 Terenski ispituvawa 6 

7 Nabquduva~ki studii 7 

8 Dijagnosti~ki testirawa 8-9 

9 Klini~ki ispituvawa 10 

10 Sporedbena epidemiologija 11 

11 Ekonomika na bolestite 12 

12 Zdravstveni {emi 13 

13 Kontrola i eradikacija na bolestite 14-15 

VKUPNO: 15


Metodi na 

u~ewe 

Teoretska nastava – 1 ~as nedelno 

Prakti~na nastava - 1 ~as nedelno 






Izvedba na kompjuterska simulacija, odnosno re{avawe zada~i od prakti~na veterinarna 

epidemiologija. Zada~ite se zadavaat pismeno, a re{enijata se baraat kopmjuterski, so 

koristewe na programot WIN EPISCOPE 2.0. 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 





Bodovi 




23 30 






Ocenka Bodovi 

[est (6) 20 

Sedum (7) 25 

Osum (8) 30 

Devet (9) 35 

Deset (10) 43 






Proverka na 

znaewa 



Kompleten zavr{en ispit: usmen 


Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-69 6 (E) 

70-77 7 (D) 

78-86 8 (C) 

87-93 9 (B) 

94-100 10 (A) 

12. Dirk U. Pfeifer: Uvod u veterinarsku epidemiologiju, Sarajevo, 2000 

13. Marc Stevenson: An Introduction to Veterinary Medicine, EpiCentre, IVABS, Massey 

University, New Zeland, 2005

Predmet VETERINARNA TOKSIKOLOGIJA 2 kreditni poeni 

Kod FVM 517 


godina 




Preduslovi Farmakologija 


programata 


Cel i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Teoretskata nastava od predmetot toksikologija ima za cel da gi zapoznae studentite 

so glavnite principi na veterinarnata toksikologija: strukturata, na~inot na 

dejstvuvawe i farmakokinetikata na otrovnite materii; patogenezata, klini~kata 

dijagnostika i lekuvaweto na otruenite ìvotni; eti~kite, ekolo{kite implikacii i 

implikaciite vrz ~ovekovoto zdravje od upotrebata na potencialnite otrovni materii; 

procenuvaweto na produktite od ìvotinsko poteklo kontaminirani so otrovite i dr. za 

studentot da moè da go demonstriraat svoeto znaewe i razbirawe od veterinarnata 

toksikologija kako osnova za prou~uvawe i praktikuvawe na klini~kata veterinarna 

medicina. 


zdobie so: znaewe za prepoznavawe na indikaciite za medicinska intervencija pri 

truewata; sposobnost za davawe soveti i primena na soodvetno lekuvawe na truewata kaj 

poedini ìvoti ili grupa na ìvotni; sposobnost za davawe soveti za preventivna 

veterinarna medicina, vklu~uvaj}i i promovirawe na optimalno zdravje i proizvodstvo. 

Prakti~nata nastava od predmetot toksikologija ima za cel da gi zapoznae 

studentite so: razli~nite grupi na otrovi i nivnite karakteristiki; mo`nite izvori na 

truewa; postapkata so otruenite ìvotni i antidotite; zemaweto i pra}aweto na 

materijalot za hemijsko-toksikolo{ka analiza; na~inot na bezbedno skladirawe i 

bezbedno odstranuvawe na otrovite, kako i da ilustrira nekoi apstraktni teoretski 

koncepti preku ednostavni laboratoriski eksperimenti.

Sodrìna 




na ~asovi 

I. OP[TA TOKSIKOLOGIJA (6 ~asa) 

1. VOVED Poim, obem i predmet na izu~uvawe na toksikologijata; 

vrska na toksikologijata so drugite nauki; kratka istorija 

na toksikologijata 

2. DEFINICIJA ZA OTROV I 

TERMINOLOGIJA 

toksin, toksikoza, intoksikacija, toksi-infekcija, 

intoksinacija, toksi~nost i toksicitet, hazard 

3. KLASIFIKACIJA NA 

OTROVITE 

klasifikacija na truewata, klasifikacija na otrovite i 

izvori na truewata 

4. TOKSOKINETIKA NA 

Resorpcija, distribucija, biotransformacija, eliminacija 

OTROVITE 

5. TOKSODINAMIKA NA 

OTROVITE 

Na~in na deluvawe na otrovite (interakcija so enzimite, 

blokirawe na prenosot na kislorod, interakcija so 

kleto~nata funkcija); faktori koi vlijaat vrz 

toksicitetot (doza, fizi~ka sostojba, hemiski svojstva i 

struktura, vid i sorta na ìvotno, telesna teìna, pol, 

6. OP[TO ZA TRUEWATA I 

TERAPIJATA KAJ 

DOMA[NITE @IVOTNI 


vozrast, 

klini~ka slika; postavuvawe na dijagnoza (anamneza, 

klini~ka slika, pato -anatomski naod, toksikolo{kohemiska 

analiza, test na laboratoriski ìvotni); 

terapija: antidotna terapija (op{ti principi, 

nespecifi~na i specifi~na antidotna terapija) i 

simptomatska 

II. SPECIJALNA TOKSIKOLOGIJA (9 ~asa) 

7. PESTICIDI I - Insekticidi hlorirani jaglevodorodi, organofosforni soedinenija, 

karbamati, piretrini i sintetski piretroidi, 

dinitrofenoli 

8. PESTICIDI II -Rodenticidi antikoagulansi, cink fosfid, organski soedinenija na 

fluorot, alfa-naftiltiourea (ANTU), morski luk 

9. PESTICIDI III –Fungicidi pentahlorfenol, ditiokarbamati, kaptan, folpet, 

kaptafol, heksahlorbenzen 

10. PESTICIDI IV -Herbicidi i 

Limacidi 

triazini, derivati na fenilureata, hlorirani fenoksikiselini, 

dipiridili; metaldehid 

11. METALI arsen, bakar cink, selen, èlezo, kadmium, olovo, ìva 

12. INDUSTRIJSKI ZAGADUVAÎ Polihlorirani bifenili (PCB); Fluoridi; Cijanidi i 

cijanogeni rastenija 

13. AZOTNI SOEDINENIJA Nitrati, nitriti i nitrozo-soedinenija; Urea, amonievi 

soli i amowak 

14. BIOTOKSINI (mikotoksini) Mikotoksikozi; Hepatotoksini (aflatoksin, rubratoksin, 

sterigmatocistin); Nefrotoksini (ohratoksin, citrinin) 

Estrogeni (zearalenon); Citotoksini (trihoteceni); 

Toksini od gabite (ergotalkaloidi 

15. OTROVNI RASTENIJA Paprat (Pteridium aquilinum); Kowski opa{ (Equisetum 

arvense); Mrazovec (Colchicum autumnale); Divokozjak 

(Doronicum acaucasicum) 


na ~asovi 

1- 2 Postapka so otruenite ìvotni 

3-4 Zemawe i pra}awe material na hemisko-toksikolo{ko ispituvawe 

5-6 Procenka na bezbednosta na animalnite namirnici od otruenite ìvotni 

7-8 Antidoti vo veterinarnata toksikologija 

9-10 Presmetki vo toksikologijata 

11-12 Analiti~ki i instrumentalni metodi vo veterinarnata toksikologija 

13-15 Poseta na laboratorijata za kontrola i ispituvawe na lekovite i zapoznavawe so 

aparaturata koja se koristi vo veterinarnata farmakologija i toksikologija


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 


Prakti~na nastava: 1 ~as nedelno (15 ~asa) 










Bodovi 




24 30 










nastava, pristapuva kon kompleten zavr{en ispit. 

Proverka na 

znaewa 


Prva proverka: Op{ta toksikologija 

Vtora proverka: Specialna toksikologija 




Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

1. Srebočan, V.: Otrovanja. Vo: Srebočan, V. i Gomerčić, H.: Veterinarski priručnik. 4 izdanje, 

JUMENA, Zagreb 1989. 

2. Srebočan, V.: Veterinarska toksikologija. Medicinska naklada, Zagreb 1993. 

3. Dilov, P., Georgiev, B., Borissova, L., Stoyanov, K., Vrbcheva, V., Lazarova, S., Kostadinov, J., 

Kirov, K., Alexandrov, M., Angelov: Veterinary medical toxicology. Sofia., 2005. 

4. Čupić, V.: Najčešća trovanja u veterinarskoj medicini. Univerzitet u Beogradu, Fakultet 

veterinarske medicine, Beograd 1999.

Predmet OFTALMOLOGIJA 2.0 kreditni poeni 

Kod FVM 518 


godina 

Semestar Devetti (IX) 



predmet 

Preduslovi 


programata 

Izveduva Prof. D-r. Plamen Troja~anec, poml. ass. Ksenija Ilievska 

Cel i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Mesto koe predmetot go zazema vo veterinarskoto obrazovanie: Predmetot treba da gi 

pottikne studentite na primena na steknatite znaewe od primeneta anatomija, patologija, 

patolo{ka fiziologija i farmakologija, za dijagnostika i tretman na oftalmolo{kite 

zaboluvawa na ìvotnite i osnovna obrabotka na oftalmolo{kite pacienti. 

Cel na predmetot: Studentot da se osposobi za samostojnost pri sekojdnevnata prakti~na 

rabota so ìvotnite. Pri toa, studentot za samostoen pregled na ìvotnite, posatvuvawe 

na dijagnoza i vr{i konzervativno i operativno le~ewe na oftalmolo{kite zaboluvawa. 


povrzan so predklini~kite predmeti, osobeno so anatomijata, patolo{kata anatomija, 

fiziologija kako i so op{tata hirurgija. 

Sodrìna 


Reden broj 

na ~asovi 



1 Anatomija na organot za vid Anatomska I histolo{ka gradba na okoto 

2 Osnovni prinicpi na Dijagnostika i tretman na oftalmolo{kite zaboluvawa 

oftalmolo{kite zaboluvawa 

3-4 Zaboluvawa na o~nite kapaci, Osnovni principi i tehniki na sanirawe na zaboluvawata 

konjuktivata i solzniot aparat 

5 Zaboluvawa na o~niot bulbus i Zaboluvawa i promeni vo polo`bata na o~noto jabolko 

orbitata 

6-7 Zaboluvawa na rp`nicata Bolesti na ro`nicata so i bez vospalitelni simptomi i 

specifi~ni bolesti na ro`nicata 

8 Zaboluvawa na uveata 

9 Zaboluvawa na o~nata le}a i 

staklestoto telo 

Prirodni i steknatai zaboluvawa na le}ata, staklestoto 

telo i hirur{ka sanacija 

10 Zaboluvawa na mre`nicata i Prirodni i steknatai zaboluvawa na mre`nicata i hirur{ka 

vidniot nerv 

11 Promeni usloveni od 

intraokularniot pritisok 

12-13 Specifi~ni oftalmolo{ki 

zaboluvawa 

14-15 Proceduri na klini~ki 

pregled i obrabotka na 

oftalmolo{ki pacienti 

sanacija 

Pojava na glaukom, klini~ka manifestacija i metodi na 

pregled i sanirawe 

Op{ti i specijalni metodi na klini~ki pregled


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Teoretska nastava: 

Metodologija na predmetot: Zapoznavawe so osnovite na veterinarnata oftalmologija 

preku interaktivna nastava bazirana na teoretsko izloùvawe na materijalot, diskusii 

i izrabotka na seminari so koi se pottiknuva samostojnata rabota na studentite 

poedine~no ili vo pomali grupi. 

Prakti~nata nastava se sostoi od rabota vo pomali grupi za steknuvawe na prakti~nite 

znaewa za osnovnite metodi i tehniki vo oftalmologijata. 



Proverka 

znaewa 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

na 



Bodovi 



Prisustvo i aktivnost na prakti~nata 0 5 

nastava 


Test 50 85 

Vkupno: 

Testot po oftalmologija u~estvuva so 85% vo formirawe na ocenkata. (po pravilo }e se 

odrì edna nedela po zavr{uvawe na predavawata). Testot so pomalku od 50% to~ni 

odgovori nema da se zeme vo obzir za kalkulacija. 



od nastavata nosi 5 boda, dodeka prisustvoto na pove}e od 60% od nastavata nosi 10 

boda. Studentite koi prisustvuvale na prakti~nite ve`bi osvjuvaat 5 boda. 

Studentite imaat pravo da izrabotat eden seminarski trud, koj moè da donese do 5 

boda. 

Polagaweto na testot se izveduva vo to~no zadaden termin i e zadolìtelno za site 

studenti. Testot moè da se polaga u{te najmnogu tri pati, po {to predmetot se 

prezapi{uva. Ponatamo{nite termini za polagawe se istaknuvaat na po~etok na 

ispitnite sesii. 

Ocenkata se formira kako zbir od bodovite od testot, prisutnosta na nastavata. 


Bodovi 

Ocenka 

Do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Literatura 

Zadolìtelna: Maticic Z., Capak D. Oftalmologija domacih zivotinja, 1999 Veterinarski fakultet 

Zagreb, Veterinarski prirucnik, Vetrinarski fakultet Zagreb 

Prepora~ana: Koi~ev K., Hubenov H., Veterinarno medicinska oftalmologija, 1998, NIS 

Trakiski univerzitet; Kirk N. Gelatt Essentials of Veterinary Ophtalmology, 2005, Blackwell; 

Simon M. Peteresen-Jones and Sheila M. Crispin Manual of Small animal ophthalmology, 2000 

BSAVA

Predmet MENAXMENT SO ZDRAVJETO NA STADOTO 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 519 

Studiska godina Петта (V) 

Semestar 

Девети (IX) 



Preduslovi 

Avtor na programata Prof d-r Toni Dovenski 

Izveduva prof. d-r Toni Dovenski, prof. d-r Plamen Troja~anec, doc. d-r Dine Mitrov, doc. d- 

r Ivan~o Naletoski, 

Cel i zada~i na Teoretskata nastava od predmetot Menaxment na zdravjeto na stadoto (MZS) ima 

nastavnata programa za cel da gi zapoznae studentite so osnovnite principi na menaxiraweto so 

zdravjeto na stadoto i proizvodstvoto na sto~arskite farmi, kako posebna 

veterinarska slu`ba koja e naso~ena kon maksimalnata ekspresija na genetskiot 

potencijal na individualnoto ìvotno, kako i na stadoto kako celina, preku 

optimizirawe na farmskiot menaxment i sevkupnata polo`ba na farmata, 

sledstveno na toa i farmskite prihodi. Studentot }e treba da bide svesen za 

na~elata na MZS, na~inot na postavuvaweto na celite i sistematski strategii, 

vodeweto evidencija, organiziraweto na poseta na farmite po utvrden protokol, 

da bide blizok so epidemiolo{ki i ekonomski aspekti na MZS; potoa da gi poznava 

principite na monitoring i upravuvawe so presu{niot period, proizvodstvoto na 

mleko i metaboli~ki bolesti, reproduktivnite performansi, zdravjeto na vimeto, 

zdravjeto na ~apunkite; kontrola na infektivnite bolesti. 

Na ovoj na~in na idniot doktor po veterinarna medicina }e mu bide ovozmoèno da 

se zdobie so znaewe od menaxmentot na zdravjeto na stadoto so cel da mu pomogne 

na farmerot vo optimiziraweto na zdravjeto, proizvodstvoto i blagosotojbata na 

ìvotnite vo stadoto. 

Prakti~nata nastava od predmetot ima za zada~a da go obu~i idniot DVM 

samostojno da go menaxira zdravjeto na stadoto i proizvodstvoto na edna farma, 

vodej}e smetka za poedinite segmenti od ovoj proces kako {to se: menaxmentot na 

reprodukcijata, mlekoproizvodstvoto, zdravjeto na ~apunkite i vimeto, 

metaboli~kite i infektivnite bolesti, menaxmentot na zasu{niot period i 

remontot na stadoto. Seto toa treba da go ostvari preku prakti~ni ve`bi za 

postavuvawe na celite na farmata, obuka za pravilnoto vodewe na evidencijata i 

organizirawe na poseta na farmite, izvr{uvawe na potrebnite klini~ki i 

laboratoriski ispituvawa, analiza i donesuvawe odluki vrz osnova na sobranite 

informacii i na kraj sledewe na efektite od prepora~anata intervencija. 



na ~asovi 

1-2 Osnovni principi, celi i 

sistematski strategii 

3-4 Monitoring na remont na 

stadoto 

5-6 Monitoring na upravuvaweto vo 

presu{niot period 

7-8 Monitoring na proizvodstvoto 

na mleko 

9-10 Monitoring na reproduktivnite 

performansi 

11-12 Monitoring na zdravjeto na 

vimeto 


~apunkite 

15 Kontrola na infektivnite 

bolesti 


Vodewe evidencija, poseta na farmite, epidemiolo{ki i 

ekonomski aspekti na MZS 

Menaxment na podmladokot, protokol i predzadadeni 

celi 

Strategija pred i za vreme na presu{uvaweto i vo 

presu{niot period. Fiziolo{ki promeni, bolesti i 

preventiva vo (zasu{eniot} suviot period 

optimizirawe na vareweto vo buragot, metaboli~ki 

bolesti svrzani so buragot. Definirawe na 

predzadadenite celi, nivna realizacija i sledewe. 

celi, reproduktivni parametri, relizacija i odlu~uvawe 

i sledewe. 

cel, patobiologija, protokol. Izvr{uvawe, odlu~uvawe, 

analiza, lekuvawe i sledewe. 

Celi, protokol, zvr{uvawe, odlu~uvawe, analiza, 

lekuvawe i sledewe. 

Monitoring i kontrola na BVDV, IBR/IPV, BRSV, 

leptospiroza, paratuberkuloza, salmoneloza, bruceloza, 

leukoza, ...



na ~asovi 

1 Osnovni principi, celi i 

sistematski strategii 

2-5 Monitoring na remont na 

stadoto 

6-9 Monitoring na upravuvaweto vo 

presu{niot period 

10-13 Monitoring na proizvodstvoto 

na mleko 

14-17 Monitoring na reproduktivnite 

performansi 


vimeto 


~apunkite 

26-30 Kontrola na infektivnite 

bolesti 


Vodewe evidencija, poseta na farmite, epidemiolo{ki i 

ekonomski aspekti na MZS 

Menaxment na podmladokot, protokol i predzadadeni 

celi 

Strategija pred i za vreme na presu{uvaweto i vo 

presu{niot period. Fiziolo{ki promeni, bolesti i 

preventiva vo suviot period 

optimizirawe na vareweto vo buragot, metaboli~ki 

bolesti svrzani so buragot. Definirawe na 

predzadadenite celi, nivna realizacija i sledewe. 

celi, reproduktivni parametri, relizacija i odlu~uvawe 

i sledewe. 

cel, patobiologija, protokol. Izvr{uvawe, odlu~uvawe, 

analiza, lekuvawe i sledewe. 

Celi, protokol, zvr{uvawe, odlu~uvawe, analiza, 

lekuvawe i sledewe. 

Monitoring i kontrola na BVDV, IBR/IPV, BRSV, 

leptospiroza, paratuberkuloza, salmoneloza, bruceloza, 

leukoza, 



Specifi~ni preporaki za 

nastava 






Prakti~na nastava: практична rabota vo pomali grupi 



seminarskata rabota. 

Studentot e zadolèn aktivno da gi sledi site predvideni aktivnosti so 

koi{to osvojuva bodovi kako del od zavr{noto ocenuvawe. 



Bodovi 


Prisustvo na 

10 15 

teoretska nastava 

Prisustvo i 

25 30 

aktivnost (znaewe) na 



(izve{taj) 

Kontinuirana 

20 45 

proverka 


Uslovuva~ki kriteriumi: Za da стекне право за завршна оценка, 

studentot треба da osvoi minimum 35 bodovi od присуството на teoretskata 

и prakti~nata nastava, да изработи еден семинарски труд и да покаже соодветна 

Kontinuirana proverka na znaeweto: усмено, во текот на практичната 

работа. 

Семинарска работа: изработка на извештај за одредена состојба на стадото, 

со препорака за корективни активности. 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A)

Osnovni u~ebni pomagala 

1. Brand A., J.P.T.M. Noordhuizen, Y.H, Schukken, 1997, Herd Health and 

Production management in daity practice, Wageningen Pers, The 

Netherland 

2. Dovenski T. i sor., Menadzment zdravlja stada i proizvodnje u farmskom 

uzgoju mlecnih goveda, 6. Savetovanje iz klinicke patologije i terapije zivotinja 

"Clinica veterinaria" Zbornik radova, 204-210, Budva, SCG, 2004 

3. Radostits O.M., Leslie K.E., Fetrow J., Herd Health - Food Animal Production 

Medicine , 2. edition., W.B. Saunders Company.

Predmet UPRAVNO VETERINARSTVO 2.0 kreditni poeni 

Kod FVM 520 

Studiska godina Petta 

Semestar 

Deveti (IX) 

Vkupno ~asovi 45 ( 30+ 15) 


Preduslovi 

Avtor na 

Prof. d-r Risto Prodanov 

programata 

pom.ass. Sloboden ôkrevski 

Izveduva 

Nastavnik: prof. d-r Risto Prodanov; 

Sorabotnik: pom. ass. Sloboden ôkrevski 

Cel i zada~i na Дефиниција на предметот: Predmetot Upravno veterinarstvo go izu~uva 

nastavnata 

veterinarnoto zakonodavstvo i se {to e povrzano organizacijata i aktivnostite na 

programa 

veterinarnata profesija. 

Позиција на предметот во ветеринарната едукација: Veterinarnata profesija e 

zakonski regulirana profesija na me. Za site segmenti na nejzinoto dejstvuvawe 

postojat nacionalni i me|unarodni sistemi, zakoni i standardi. Preku predmetot 

Upravno veterinarstvo studentite se zapoznavaat so niv, za da bidat osposobeni 

uspe{no da se vklu~at vo rabotata na sistemite i razli~nite oblasti koi gi 

pokriva veterinarnata medicina. 

Поврзаност на предметот со претходната и идната едукација: Predmetot Upravno 

veterinarstvo gi obedinuva znaewata koi studentot prethodno gi steknal vo 

drugite predmeti od oblastite na zdavstvenata za{tita na ìvotnite, bezbednosta 

na hranata, veterinarno medicinskite preparati, dobito~na hrana i dr. Pedmetot e 

osnoven preduslov ponatamo{na edukacija i steknuvawe na status na oficijalen i 

ovlasten veterinar. 

Општи цели на предметот: 

Celta na predmetot Upravno veterinarstvo e da gi vovede studentitite, kako idni 

oficijalni i ovlasteni doktori po veterinarna medicina, so pravnoto ureduvawe 

na dràvata, so principite na veterinarnata me|unarodna i nacionalna 

legislativa, organizacijata na veterinarnata slu`ba vo svetski ramki, vo EU i vo 

Republika Makedonija. 

Kratka programa-teoretska nastava: Voved, Ustav na RM, primarno i sekundarno 

zakonodavstvo, Zakoni koi go ureduvaat raboteweto na organite na uprava, Zakon za 

op{ta upravna postapka. 

Me|unarodni standardi vo veterinarnata medicina i organizacija na 

veterinarnata slu`ba na me|unarodno nivo: OIE, STO SPS dogovor, Codex 

alimentarius. 

Veterinarno zakonodavstvo na EU (Acquis comunitaire veterinaire), institucii i 

organizacija na veterinarnata slu`ba vo EU i proces na harmonizacija na 

makedonskoto nacionalno zakonodavstvo so ona na EU. 

Makedonsko nacionalno zakonodavstvo vo oblasta na veterinarstvoto: 

Zakon za identifikacija i registracija na ìvotnite i prate~ki podzakonski akti, 

Zakon za veterinarno zdravstvo i prate~ki podzakonski akti, Zakon za javno 

veterinarno zdravstvo i prate~ki podzakonski akti, Zakon za blagosostojba na 

ìvotnite i prate~ki podzakonski akti, Zakon za otpadoci i nus-proizvodi od 

ìvotinsko poteklo i prate~ki podzakonski akti, Godi{na programa za zdravstvena 

za{tita na ìvotnite, Pove}egodi{ni programi za suzbivawe na rali~ni bolesti 

na teritorijata na RM. 

Ve`bi 

Zakonski akti vo EU: Direktivi, regulativi i odluki 

Akti i dokumenti koi se nosat od strana na oficijalnite i ovlastenite 

veterinari: 

Dokumenti za identifikacija i registracija na ìvotnite, zdravstveni uverenija, 

zapisnici, dokumeti vo klanici, mlekari, objekti za prerabotka i dr. 

Me|unarodni veterinarni sertifikati.




~asovi 

1,23,4. VOVED Voved vo upravnoto veterinarstvo, Ustav na RM, primarno i 

sekundarno zakonodavstvo na Republika Makedonija, 

4,5 HORIZONTALNO 

ZAKONODAVSTVO 

Zakoni koi go ureduvaat raboteweto na organite na uprava - 

Zakon za organizacija na organite na dràvna uprava, Zakon za 

5,6,7,8. ME\UNARODNI 

VETERINARNI 

ORGANIZACII I 

STANDARDI 

9,10,11,12. ORGANIZACIJA I 

ZAKONODAVSTVO NA 

EU I HARMONIZACIJA 

NA MAKEDONSKOTO 

ZAKONODAVSTVO 

13,14, MAKEDONSKO 

NACIONALNO 

ZAKONODAVSTVO VO 

OBLASTA NA 

VETERINARSTVOTO 

15,16,17,18 MAKEDONSKO 

NACIONALNO 


OBLASTA NA 


19,20 MAKEDONSKO 

NACIONALNO 


OBLASTA NA 



NACIONALNO 


OBLASTA NA 



NACIONALNO 


OBLASTA NA 


op{ta upravna postapka. 

Me|unarodni standardi vo veterinarnata medicina i 

organizacija na veterinarnata slu`ba na me|unarodno nivo: 

OIE, STO SPS dogovor, Codex alimentarius. 

Veterinarno zakonodavstvo na EU (Acquis comunitaire veterinaire), 

institucii i organizacija na veterinarnata slu`ba vo EU i 

proces na harmonizacija na makedonskoto nacionalno 

zakonodavstvo so ona na EU. 

Veterinarna kontrola na me|unarodnata trgovija so ìvotni i 

proizvodi od ìvotinsko poteklo 

Zakon za identifikacija i registracija na ìvotnite i 

prate~ki podzakonski akti. Zapoznavawe so sistemot za 

identifikacija iregistracija na ìvotnite, Pravilnik za za 

identifikacija iregistracija na govedata, Pravilnik za za 

identifikacija iregistracija na ovcite i kozite 

Zakon za veterinarno zdravstvo i prate~ki podzakonski akti. 

Odganizacija na veterinarnata slu`ba, prava i dol`nosti na 

Ministerot za zemjodelstvo, Direktorot na Upravata za 

veterinarstvo, Fakultetot za veterinarna medicina, 

Veterinarnata komora, oficijalnite (dràvnite veterinarni 

inspektori) i ovlastenite veterinari. 

Sertifikacija, ovlastuvawa i uslovi. 

Organizacija na zdravstvenata za{tita na ìvotnite vo 

Republika Makedonija: 

а) особено опасни болести кои се предмет на планирање на итни 

мерки 

б) болести од особена важност и приоритет за државата а се 

предмет на посебни програми за надзор и контрола 

в) болети кои се појавуваат на територијата на РМ а се последица 

од начинот на чување, одгледување и размножување 

Uслови за ставање во промет на животни, производи и жив. нуспроизводи: 

преглед на животни производи и нус-производи на 

место на потекло i на место на деsтинација, мрежи на надзор, 

издавање на одобренија. 

Uвоз, транзит, повторен извоз на животни, производи и нуспроизводи 

Zakon za blagosostojba i za{tita na ìvotnite i prate~ki 

podzakonski akti. 

Sistem i koncept na blagosostojba na ìvotnite spored OIE i 

EU. 

Blagosostojba na ìvotnite na farma, za vreme na transport, za 

vreme na kolewe i povrzanost so sistemot na bezbednost na 

hrana. 

Blagosostojba na ìvotnite vo zoolo{ki gradini i 

laboratoriski ìvotni. 

Za{tita na ìvotnite 

Zakon za javno veterinarno zdravstvo i prate~ki podzakonski 

akti 

Koncept na sledlivost i kontrola na hranata od ìvotinsko 

poteklo od farma do trpeza. HACCP sistemi i nivno 

primenuvawe. 

Organizacija i sproveduvawe na veterinarnata kontrola vo 

razli~ni objekti za proizvodstvo i prerabotka na prizvodi od 

od ìvotinsko poteklo. 

Zakon za otpadoci i nus-proizvodi od ìvotinsko poteklo i 

prate~ki podzakonski akti. 

Veterinarna za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina. 

Klasifikacija i kategorizacija na otpadocite i nus-proizvodi 

od ìvotinsko poteklo i sistemi za sobirawe, prerabotka 

i/ili nivno ne{tetno uni{tuvawe.


NACIONALNO 


OBLASTA NA 


27,28,29,30. MAKEDONSKO 

NACIONALNO 


OBLASTA NA 


Godi{na programa za zdravstvena za{tita na ìvotnite na 

teritorijata na Republika Makedonija. 

Merki od javen interes (vakcinacii, laboratoriski 

ispituvawa) koi gi opfa}a Godi{nata programa za zdravstvena 

za{tita na ìvotnite, u~esnici obvrski i sproveduvawe 

Pove}egodi{ni programi za suzbivawe na razli~ni bolesti na 

teritorijata na RM: 

Programa za suzbivawe i iskorenuvawe na osobeno opasni 

bolesti kaj ìvotnite, Programa za suzbivawe i iskorenuvawe 

na transmisivnite spongioformni encefalopatii, Programa za 

suzbivawe i iskorenuvawe na tubekulozata kaj govedata, 

Programa za suzbivawe i iskorenuvawe na brucelozata, 

Programa za suzbivawe i iskorenuvawe na bolesta sin jazik, 

Programa za suzbivawe i iskorenuvawe na avijarnata 

influenca 



broj na 

~asovi 

1. Primeri na viodewe na op{ta upravna postapka 

2. Me|unaroden kodeks na suvozemnite i kodeks na vodenite ìvotni na OIE, Prira~nik za 

standardi laboratorisko dijagnosti~ki metodi i vakcini 

3. Notifikacija na bolesti spored OIE, WAHIS Informaciski sistem za zdravstvenata sostojba 

na ìvotnite vo svetot 

4. Primeri na direktivi, regulativi i odluki vo EU koi se odnesuvaat na oblasta na 

veterinarstvoto 

5. Dokumenti i sredstva za identifikacija i registracija na ìvotnite 

6. Zdravstveni uverenija i dokumenti za dvièwe na ìvotnite 

7. Me|unarodni veterinarni sertifikati 

8. 9 Veterinarni dokumeti i akti vo klanici, mlekari, objekti za prerabotka i site mesta koi se 

predmet na veterinarna kontrola 

10. Transport na ìvotni. 

11,12 Organizacija i dokumentacija na merkite koi gi opfa}a Godi{na programa za zdravstvena 

za{tita na ìvotnite 

13 Organizacija, obvrski i dol`nosti za sproveduvawe na pove}egodi{nite programi za 

suzbivawe na razli~ni bolesti 

14,15. Vizuelni nastavni metodi, proekcija na filmovi koristewe na informacii od internet 



Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 













Bodovi 



nastava 





(dve) 

Zavr{en ispit 

nema* 



pokraj prisustvoto na teoretskata i prakti~nata nastava e i sovladani 

kontinuirani proverki na znaeweto vo tekot na semestarot so minimum 25%

* Zavr{en ispit ne e predviden. Studentot koj ne pokaàl uspeh na edna od 

kontinuiranite proverki na znaeweto vo tekot na semestarot, treba da izleze na 

edna od popravnite proverki na znaewe vo ispitnite sesii. 



pomagala 







Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Literatura: 

Materijali od predavawa i ve`bi R. Prodanov i S.ôkrevski 

Zbirka zakoni od oblasta na veterinarnoto zdravstvo Uprava za veterinarsvo 

MZ[V 

Terrestrial animal health code OIE 2008 

Osnovi na veterinarnomedicinskoto zakonodatelsvo i menad`ment I. Bo`kov, 

A.Stojanov, K.Vasilev Fakultet za veterinarna medicina- Trakijski Univerzitet, 

Stara Zagora, Bugarija 

www.oie.int 

www.pravo.org.mk 

http://vetlex.taiex.be/

Predmet 

BEZBEDNOST NA HRANA I VETERINARNO JAVNO 


ZDRAVSTVO 

Kod FVM 521 

Studiska godina Peta (V) 

Semestar 

Deseti (X) 

Vkupno ~asovi 60 ( 30+ 30) 


Preduslovi 

Avtor na 


programata 

Izveduva 

Nastavnik: Doc. d-r Pavle Sekulovski 

Sorabotnik: Ass. M-r Dean Jankulovski, poml. ass. Sandra Kostova 


nastavnata 

Kratka programa-teoretska nastava: Cel na programata e da gi vovede studentite 

vo ulogata i zna~eweto na veterinarnata profesija za bezbednosta na hranata i 

programa 

veterinarnoto javno zdravstvo. Studentite se zapoznavaat so osnovite na 

mikrobiologijata na hranata, truewata so hrana, rasipuvawa na hranata kako i 

evropskoto i doma{noto zakonodavstvo od ovaa oblast. Posebna celina pretstavuva 

analizata na rizikot kako i procesnata kontrola vo proizvodstvoto na hranata so 

postoe~kite sovremeni kontrolni sistemi. Uloga i zada~i na oficijalniot veterinar 

vo kontrolata na bolestite koi zadolìtelno se prijavuvaat, higiena na ìvotnite 

za kolewe, prerabotkata na hranata i manipulacijata vo vrska so bezbednosta na 

hranata. Longitudinalen i integriran pristap na proizvodstvoto na bezbedna hrana 

vo odnos na blagosostojbata na ìvotnite, higienata, bezbednosta i vlijanieto na 

hranata vrz zdravjeto na lu|eto. 

Ve`bi higiena i bezbednost na hrana 

Celta na ve`bite e da gi osposobi studentite za rabota kako Oficijalni veterinari. 

Prakti~nata nastava vklu~uva zapoznavawe so obrascite koi se upotrebuvaat od 

oficijalniot veterinar, na~ini na zemawe i pakuvawe na primerocite i nivna 

dostava do laboratorija za testirawe. Studentite }e se zapoznaat so na~ini na 

zemawe na primeroci za sproveduvawe na nacionalnata monitoring programa za 

Salmonella, rezidui i kontaminenti vo hranata. Vo ve`bite se vklu~eni i 

zapoznavawe so metodite i prakti~na rabota so metodi koi se primenuvaat vo 

laboratorisko testirawe na hranata vo odnos na kriteriumite za nejzinata 

bezbednost. Isto taka opfateni se i metodite za testirawe na bezbednost na vodata. 

Steknatite poznavawa na prakti~anata i teoretskata na stava, studentite }e gi 

primenuvaat pri izrabotka i prezentacija na HACCP sistemite za kontrola na 

bezbednosta na hranata vo razli~nite prehranbeni industii. 



broj 

~asovi 

1. VOVED VO BEZBEDNOSTA 

NA HRANA I 

VETERINARNOTO JAVNO 

ZDRAVSTVO 

2. OSNOVI NA 

MIKROBIOLOGIJA NA 

HRANA 

3. MIKROBIOLO[KI 

RASIPUVAWA NA HRANA 

4. ALIMENTARNI 

INFEKCII I 

INTOKSIKACII 

5. ISTRA@UVAWE NA 

PRIЧINITELITE I 

IZVORITE PRI MASOVNI 

TRUEWA SO HRANA 

6. EVROPSKO I 

NACIONALMO 

ZAKONODAVSTVO 

7. ZADAЧI NA 

VETERINARNATA 

INSPEKCIJA 


Definicii. Zna~ewe i uloga na veterinarnoto javno zdravstvo vo 

za{titata na zdravjeto na ìvotnite i lu|eto. Bezbednost na 

hrana. Osnovni postulati. 

Op{ti principi na mikrobialen rast i preìvuvawe. Dinami~ki 

faktori za rast na mikroorganizmite. Dinamika na uginuvawe na 

mikroorganizmite. Interakcija pome|u faktorite koi vlijaat vrz 

preìvuvaweto na mikroorganizmite 

Principi na rasipuvawe na hrana. Vidovi na rasipuvawa. 

Determinanti na sostavot na mikroflorata koja vr{i 

rasipuvawe. Mehanizmi i principi na kontrola. 

Patofiziologija na diareja, vomitus i abdominalen bol. 

Alimentarni infekcii – pri~initeli i simptomi. Alimentarni 

intoksikacii – pri~initeli i simptomi. 

Definirawe na masovno truewe. Celi na istraùvaweto. 

Tehni~ki postapki pri istraùvaweto. Globalni aspekti od 

bakteriski truewa so hrana. 

Evropsko zakonodavstvo za hrana. Zakon za hrana. Higienski paket 

od 2006. Nacionalni zakoni 

Struktura na sistemot za kontrola na hrana. Nadle`ni organi i 

komptencii. Uloga i zada~i na oficijalniot veterinar.

8. PREHRANBEN SINXIR I 

OPASNOSTI PO ZDRAVJE 

9. OPASNOSTI PO ZDRAVJE 

KOI POTEKNUVAAT OD 

FARMITE 

10. HIGIENA NA HRANATA I 

BEZBEDNOST NA NIVO NA 

MALOPRODA@BA- 

POTRO[UVAЧI 

Karakteristiki na prehranbeniot sinxir i pridru`nite 

opasnosti 

Epidemiolo{ki principi primeneti na veterinarno javno 

zdravstvo. 

Zoonotski bolesti kaj farmski ìvotni. Faktori na farmata. 

Nus- proizvodi. 

Maloproda`ba – prodavnici i supermarketi. Rok na traewe na 

proizvodite. Deklarirawe na proizvodite. Izloùvawe na 

proizvodite. Pogoni za katering. Bezbednost na nivo na 

potro{uva~i. Nesoodvetno ~uvawe. Nesoodveten termi~ki 

tretman. Kroskontaminacija 

LISA koncept i negovite glavni elementi 

11. KONCEPT OD [TALA DO 

TRPEZA 

12. PRP, SSOP, GHP, GMP Preduslovni programi, Standardna sanitaciona operativna 

procedura, Principi na dobra proizvodna praksa, Principi na 

dobra higienska praksa. 

13. HACCP SISTEM Principi na HACCP sistemot. Razvivawe na sistemot, 

implementacija i validacija 

14. ANALIZA NA RIZIK Procenka na rizik. Identifikacija na opasnostite. 

Karakterizacija na opasnostite. Procenka na ekspozicija. 

Karakterizacija na rizikot. Analiza na rizikot. Upravuvawe so 

rizikot. Komunikacija so rizikot. 

15. OSTATOCI NA 

BIOLO[KI AKTIVNI 

SUBSTANCI I 

KONTAMINENTI VO 

HRANATA 

16. PROCESNA KONTROLA: 

BRISEVI, VODA, 

ЧISTEWE I 

DEZINFEKCIJA 

17. PROIZVODSTVO NA 

HRANA I ZA[TITA NA 

@IVOTNATA SREDINA 


Osnovi. Evropska direktiva 96/23. Metodi na detekcija i 

kvantifikacija. Kriteriumi. Monitoring i nadzor 

Kontrola na proces vo prehranbenata industrija. Zemawe na 

brisevi i otisoci, tolkuvawe na reultatite od istite. Kontrola 

na voda. Zemawe na primeroci voda za analiza. Чistewe i 

dezinfekcija vo pogonite. Kontrola na efikasnosta na ~isteweto 

i dezinfekcijata. 

Nusproizvodi, otpadni vodi. Sistemi i na~ini na pre~istuvawe 

na otpadnite vodi. Za{tita na ìvotnata sredina 


broj na 

~asovi 

1. Dokumentacia koja se koristi od Oficijalniot veterinar 

2. Zemawe i isporaka na primeroci za laboratoriski ispituvawa za: 

- kontrola na higiena na procesot-brisevi od povr{ini 

- bezbednost na surovini i gotovi proizvodi 

- bezbednost na voda 

- sproveduvawe na nacionalna monitoring programa 

- antimikrobni substanci 

3. - brisevi-opredeluvawe na enterobacteriaceae, aerobic plate count 

4. - hrana i surovini-mikrobiolo{ki metodi za detekcija na salmonella, listeria monocytogenes, 

campylobacter spp. yersinia enterocolitica, staph. aureus, e. coli 

5. -voda-metod na membranska filtracija, Ps. aeruginosa, E. coli, Coliforms, Intestinal enterococci, 

total viable count 22 0 C, i 37 0 C, prisustvo na organska materija, dokaùvawe na NO 2 , NO 3, NH 3 , 

6. - obrabotka na mostri za detekcija na Salmonella spp., mikotoksini, toksi~ni elementi (As, Pb, 

Cd, Hg), pesticidi, hormoni, radionukleidi 

7. - antimikrobni substancii-skrining metodi, Delvo test, Copan test, Four Plate Test i 

kvantitativno opredeluvawe so HPLC 

8. Izrabotka na HACCP plan za 

- klanici za cica~i 

- klanici za ìvina 

- mlekarnici 

- industrija za prerabotka na meso



Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 













Bodovi 



nastava 





(dve) 



Uslovuva~ki kriteriumi: za da se pristapi kon zavr{niot ispit, studentot treba 

da osvoi minimum 45 bodovi od teoretskata, prakti~nata nastava i kontinuiranata 

proverka. Vo slu~aj koga studentot niz kontinuiranata provrka na znaewa ne 

pokaàl zadovolitelni rezultati a osvoil bodovi samo za teoretska i prakti~na 



pomagala 





Kompleten zavr{en ispit: usten i pismen (vklu~uva edna kontinuirana proverka) 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Literatura: 

Bun~i}, S. (2006) Integrated Food Safety and Veterinary Public Health 

Eley, A. R. (1996) Microbial Food Poisoning 

Garbutt, J. (1997) Essentials of Food Microbiology 

Doyle, M.P., Beuchat, L.R., Montville, T.J.(2007) Food Microbiology: Fundamentals and 

Frontiers 

Virginia N. Scott, Stevenson, K. E. (2006) HAACP A systematic approach to food safety

Predmet BIOLOGIJA I PATOLOGIJA NA DIVE^ 2.0 krediti 

Kod FVM 522 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 






nastavnata 

programa 

Teoretskata nastava od predmetot biologija i patologija na dive~ ima za cel da gi 

zapoznae studentite so: poimot i zna~eweto na lovstvoto, Zakonot za lovstvo na R. 

Makedonija, organizacijata na lovstvoto vo Makedonija, mestoto i ulogata na 

veterinarnata slu`ba vo lovstvoto, vidovite i karakteristikite na lovi{tata, 

na~inite na odgleduvawe na dive~ot, biolo{kite karakteristiki i bolestite na 

lovniot dive~, {tetite koi gi predizvikuva dive~ot, {tetite na dive~ot i osnovite na 

lovnata kinologija. 

Na ovoj na~in na idniot doktor po veterinarna medicina }e mu bide 

ovozmoèno da se zdobie so: znaewe za prepoznavawe na specifikite vo 

manifestacijata na klini~kite i patomorfolo{ite promeni kaj 

bolestite na dive~ot, sposobnost za davawe soveti i primena na 

soodvetno lekuvawe na bolestite kaj odgleduvaniot dive~, sposobnost za 

davawe soveti za prevzemawe na preventivni merki vklu~uvaj}i i 

promovirawe na optimalno zdravje na dive~ot i sovremeno lovstvo. 

Prakti~nata nastava od predmetot ima za cel da gi zapoznae studentite so: 

sistematikata i podelbata na lovniot dive~, ishranata i na~inite na prihranuvawe na 

dive~ot, uni{tuvawe na {tetniot dive~ i ne{tetno otstranuvawe na mr{ite od dive~, 

lovnoto oru`je i prva pomo{ pri lov, lovnite trofei, utvrduvaweto na bolestite kaj 

dive~ot, postapka so zastrelaniot dive~ i za{titata na dive~ot.

Sodrìna 



na ~asovi 

1. POIM I ZNAÊWE NA 

LOVSTVOTO 


Istoriski razvoj na lovstvoto, Zakon za lovstvo na 

R.Makedonija, organizacija na lovstvoto vo Makedonija, 

mesto i uloga na veterinarnata slu`ba vo lovstvoto 

2-3. LOVI[TA Ureduvawe na lovi{ta, bonitirawe na lovi{ta, 

planirawe na godi{en otstrel, utvrduvawe na fakti~kata 

sostojba na dive~ot vo lovi{tata, tehni~ko ureduvawe na 

lovi{teto 

4-5. ODGLEDUVAWE NA DIVE^ Faktori od koi zavisi odgleduvaweto na dive~ot, osnovni 

na~ini na odgleduvawe na dive~, osnovni merki pri 

odgleduvaweto na dive~ vo slobodna priroda, ve{ta~ko 

odgleduvawe na loven dive~ 

6. KARAKTERISTIKI NA 

BOLESTITE NA DIVEÔT 

7. BIOLO[KI 

KARAKTERISTIKI NA 

PERJEST DIVE^ 

8. BOLESTI KAJ PERJEST 

DIVE^ 

9. BIOLO[KI 

KARAKTERISTIKI I 

BOLESTI NA DIVI 

LEPORIDI I GRIZAÎ 

10. BIOLO[KI 

KARAKTERISTIKI NA DIVI 

PRE@IVARI 

11. BOLESTI NA DIVI 

PRE@IVARI 

12. BIOLO[KI 



BOLESTI NA DIVA SVIWA 

13. BIOLO[KI 


BOLESTI NA DIVI 

MESOJADI 

Bolesti na lovniot dive~ kako prirodna pojava, pri~ini za 

pojava na bolesti kaj dive~ot, spre~uvawe na {irewe na 

bolestite kaj dive~ot merki za zgolemuvawe na fondot na 

dive~ot po prestanuvawe na bolestite, sanitaren odstrel 

Dropla, tetreb, sne`nica, le{tarka, fazan, erebica, 

potpolo{ka, gulab, gugutka, {quka, guska, pajka, worka, 

lebed, liska, sokol, jastreb, luwa, orel, mr{ojadec, utka, 

gavran, ~avka, stra~ka, sojka 

Zaboluvawa od neinfektivna, infektivna i parazitska 

etiologija 

Zajak, kuni~, veverica, tekunica, obi~en polv; Zaboluvawa 

od neinfektivna, infektivna i parazitska etiologija 

Elen, srna, divokoza, muflon, kozorog 


etiologija 


etiologija 

Volk, lisica, ~akal, ris, diva ma~ka, me~ka, kuna, mala 

lasica, tvor, jazovec, vidra 


etiologija 

14. [TETI NA I OD DIVEÔT [teti na dive~ot od primena na pesticidi i hemizacija, 

{teti predizvikani od dive~ i nivno regulirawe 

15. LOVNA KINOLOGIJA Rasi na love~ki ku~iwa po FCI 


na ~asovi 

1. Sistematika i podelba na lovniot dive~ 

2. Ishrana na dive~ot 

3. Uni{tuvawe na {teten dive~ i ne{tetno otstranuvawe na mr{i od dive~ 

4. Love~ko oru`je i prva pomo{ pri lov 

5. Lovni trofei 

6. Utvrduvawe na bolestite kaj dive~ot 

7. Postapka so zastrelaniot dive~ 

10. Za{tita na dive~ot 

11. Poseta na Zoolo{kata gradina vo Skopje 

12. Poseta na Prirodo-nau~niot muzej vo Skopje 

13. Poseta na fazanerija 

14. Poseta na odgleduvali{te na divi preìvari 

15. Poseta na lovi{te i Nacionalen park


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 












Bodovi 













boda. 

Proverka na 

znaewa 


Prva proverka: poim i zna~ewe na lovstvoto, lovi{ta, odgleduvawe na dive~, 

karakteristiki na bolestite na dive~ot, biolo{ki karakteristiki na perjest dive~, 

bolesti kaj perjest dive~, sistematika i kratok pregled na biologijata na lovniot dive~, 

ishrana na dive~, uni{tuvawe na {teten dive~ i ne{tetno otstranuvawe na mr{i od 

dive~, love~ko oru`je i prva pomo{ pri lov, lovni trofei. 

Vtora proverka: biolo{ki karakteristiki i bolesti na divi leporidi i griza~i, 

biolo{ki karakteristiki na divi preìvari, bolesti na divi preìvari, biolo{ki 

karakteristiki i bolesti na diva sviwa, biolo{ki karakteristiki i bolesti na divi 

mesojadi, {teti na i od dive~ot, lovna kinologija, utvrduvawe na bolestite kaj dive~ot, 

postapka so zastrelaniot dive~, za{tita na dive~ot. 




Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 


pomagala 


Bodovi 

Ocenka 

do 60 

5 (F) 

61-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Zakon za lovstvo na R.Makedonija. Slu`ben vesnik na RM br. 26 od 24.02.2009 god. 

2. Lap~evi} E., Jak{i} B.: Bolesti divlja~i, krzna{ica i kuni~a. Izdava~ko- 

Informativni centar studenata Beograd, Beograd, 1976. 

3. Trpkov B., Don~ev I., Drozdovski I.: Love~ki prira~nik. Sojuz na love~ki 

organizacii na Makedonija, Skopje, 1978. 

4. Trpkov B.: Lovstvo. [umarski fakultet Skopje, Skopje, 1989.

Predmet BIOLOGIJA I PATOLOGIJA NA PÊLI 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 523 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 






nastavnata 

programa 

Teoretskata nastava od predmetot biologija i patologija na p~eli ima za cel da gi 

zapoznae studentite so: p~elarstvoto i negovoto zna~ewe, razvojot na apidologijata i 

apitehnikata, proizvodstvoto na p~elni proizvodi, sostojbata so p~elarstvoto vo 

Republika Makedonija, poimot i zna~eweto na apipatologijata, sistematikata na 

p~elite, vidovite i rasite na p~eli koi se odgleduvaat vo svetot i kaj nas, sostavot na 

p~elnoto semejstvo, ìvotot na p~elnoto semejstvo vo tekot na godinata, 

razmnoùvaweto na p~elnite zaednici, nepoèlnite pojavi vo p~elnoto semejstvo, 

dobivaweto na p~elnite proizvodi, karakteristikite na organskoto p~elarsko 

proizvodstvo, bolestite na p~elite i p~elnoto leglo, {tetnicite i neprijatelite na 

p~elite, truewata na p~elite, primenata na sovremeni lekovi vo p~elarstvoto i 

merkite za preventiva, kontrola i suzbivawe na bolestite, {tetnicite i truewata kaj 

p~elite. 


zdobie so: znaewe za osnovnite poimi vo p~elarstvoto i odgleduvaweto na p~elite, 

prepoznavaweto na glavnite klini~ki i patomorfolo{i promeni na bolestite kaj 

p~elite i p~elnoto leglo, sposobnost za davawe soveti i primena na soodvetno 

lekuvawe na bolestite kaj p~elite i p~elnoto leglo, sposobnost za davawe soveti za 

prezemawe na preventivni merki vklu~uvaj}i i promovirawe na optimalno zdravje i 

apikulturno proizvodstvo. 

Prakti~nata nastava od predmetot biologija i patologija na p~eli ima za cel da gi 

zapoznae studentite so: razvojot i funkcijata na poedinite ~lenovi na p~elnoto 

semejstvo, anatomskite i fiziolo{kite karakteristiki na p~elite, prednostite i 

nedostatocite na raznite vidovi p~elni ìveali{ta, prakti~nata upotreba na 

p~elarskiot alat i pribor, formiraweto na p~elarnici, redosledot na rabotite vo 

p~elarnikot vo tekot na godinata, zna~eweto i tekot na pregledot na p~elnoto semejstvo, 

klini~kata i laboratoriskata dijagnostika na bolestite kaj p~elite i prakti~nata 

primena na sredstvata za preventiva i kontrola na bolestite kaj p~elite i p~elnoto 

leglo.

Sodrìna 


Reden broj 

na ~asovi 



1. PÊLARSTVOTO I NEGOVOTO 

ZNAÊWE 

2. SISTEMATSKA PRIPADNOST 

NA PÊLATA; VIDOVI I RASI 

PÊLI 

3. SOSTAV NA PÊLNOTO 

SEMEJSTVO 

4. @IVOTOT NA PÊLNOTO 

SEMEJSTVO VO TEKOT NA 

GODINATA 

5. RAZMNO@UVAWE NA 

PÊLNITE ZAEDNICI 

6. NEPO@ELNI POJAVI VO 

PÊLNOTO SEMEJSTVO 

Istoriski razvoj na p~elarstvoto, razvoj na apidologijata 

i apitehnikata, proizvodstvo na p~elni proizvodi, 

p~elarstvoto vo Republika Makedonija, poim i zna~ewe na 

apipatologijata 

Sistematika na p~elite, golema medonosna p~ela, mala 

medonosna p~ela, evropsko-afrikanska medonosna p~ela, 

evropski rasi na medonosnata p~ela 

Matica, trut, p~ela rabotni~ka 

Period na esenta i zimuvawe na p~elite, period na pojava 

na leglo, period na glavna p~elna pa{a, period na 

prirodno roewe na p~elnite semejstva, period po roeweto 

i po glavnata p~elna pa{a 

Op{to za roeweto i pri~ini za roewe na p~elite, 

podgotovka i tek na roeweto, prirodno roewe, ve{ta~ko 

roewe 

Obezmati~enost i la`ni matici, tivka zamena na 

maticite, roevi begalci od uli{tata, grabe` (kra`ba) kaj 

p~elite 

7. PÊLNI PROIZVODI Med, p~elen vosok, polen (cveten prav), propolis, mati~en 

mle~ i p~elen otrov 

8. ORGANSKO PÊLAREWE Karakteristiki na organskoto proizvodstvo na p~elnite 

proizvodi i na~inite na nivno dobivawe 

9. VIRUSNI BOLESTI NA 

PÊLITE 

10. BAKTERISKI BOLESTI NA 

PÊLITE 

11. GABI^NI BOLESTI NA 

PÊLITE 

12. PARAZITSKI BOLESTI NA 

PÊLITE 

13. BOLESTI SO NEINFEKTIVNA 

ETIOLOGIJA; BOLESTI I 

ANOMALII NA MATICATA; 

ANOMALII NA PÊLITE 

14. [TETNICI I NEPRIJATELI 

NA PÊLITE 

Hroni~na paraliza, satelit na virusot na hroni~nata 

paraliza, akutna paraliza, me{inesto leglo, bolest na 

crni mati~nici, virus X, bolest na deformirani krila, 

bolest na obla~ni krila, Ka{mir virus, apis iridescenten 

virus, virus na spora paraliza, Arkanzas virus, Egipet 

virus 

Amerikanska ~uma, Evropska ~uma, spiroplazmoza, 

mikoplazmoza, septikemija, infekcii so Serratia 

marcescens, Bacillus pulvifaciens, Bacillus paraalvei, 

Pseudomonas fluorescens, Yersinia pseudotuberculosis, 

Hafnia alvei 

Varno leglo, kameno leglo, aspergiloza, nozemoza 

senoteniaza, ameboza, akaroza, varooza, 

tropilaelapsidoza, 

Dizenterija, majska bolest; 

Melanoza, nesewe na nedozreani jajca (nemi, prazni jajca), 

nesewe na neoplodeni jajca, opstrukcija na oviduktot so 

semeni kletki, opstrukcija na genitalnite kanali so 

ekskrementi, katalepsija, zakr`lavena matica, 

deformirani krila, hipoplazija na ovarium, nerazvieni 

ovidukti, degenerativni promeni kaj starite matici; 

Dvopolovost, kiklopija, albinizam 

Voso~en molec, p~elna vo{ka, slaninar, p~elna buba~ka, 

peperutka mrtove~ka glava, mravki, pajaci, gluvci, osi, 

str{leni, ptici, me~ka, àbi, gu{teri, zmii, p~elen volk, 

uholazi 

15. TRUEWA NA PÊLITE Truewa na p~elite so hemiski sredstva, truewa na p~elite 

na pa{a (rastitelni otrovi)



na ~asovi 

1-2 ^lenovi na p~elnoto semejstvo, razvitok (metamorfoza) na p~elite 

3-4 Anatomija i fiziologija na p~elite 

5-6 P~elni ìveali{ta i p~elarski alat i pribor 

7-8 P~elarnici 

9-10 Pregledi na p~elnite semejstva 

11-12 Raboti vo p~elarnikot vo tekot na godinata 

13-14 Terenski ve`bi na p~elarnik 


17-18 Dijagnostika na virusnite bolesti na p~elite 

19-20 Dijagnostika na bakteriskite bolesti na p~elite 

21-22 Dijagnostika na gabi~nite bolesti na p~elite 

23-24 Dijagnostika na parazitskite bolesti na p~elite 

25-26 Primena na lekovi kaj p~elite 


29-30 Terenski ve`bi na p~elarnik

Predmet BOLESTI NA PTICITE 6.5 kreditni poeni 

Kod FVM 524 

Studiska Peta (V) 

godina 

Semestar Desetti (X) 

Vkupno 90 (45+45) 

~asovi 


predmet 

Preduslovi 

Avtor na 

programata 

Prof. d-r Metodija Dodovski, 

ass. m-r Aleksandar Dodovski 

Izveduva Nastavnik: Doc. d-r Ivan~o Naletoski 

Sorabotnik: ass. m-r Aleksandar Dodovski 

Cel i 

zada~i na 

nastavnata 

programa 

Teoretska nastava Osnovna cel na predmetot e da im obezbedi na studentite po 

veterinarna medicina potreben kvantum na znaewe za zdravjeto i bolestite kaj doma{nata 

ìvina i drugi ptici koi moàt ekonomski da se iskoristuvaat. Poseben akcent e staven na 

zapoznavawe i sovladuvawe na osnovnite principi na industriskoto ìvinarsko 

proizvodstvo, kako i dijagnostikata, preventivata i suzbivaweto na bolestite kaj 

ìvinata. 

Sodrìna 

Prakti~nata nastava Celta na prakti~nata nastava e studentite da se zapoznaat so 

pravilniot na~in na odgleduvawe na ìvinata i so osnovite na klini~koto i 

laboratoriskoto ispituawe so cel postignuvawe na pravilna dijagnoza. 




na ~asovi 

1-3 Voved Zna~eweto na ìvinarstvoto vo sto~arskoto 

proizvodstvo. Sostojbata na ìvinarskoto proizvodstvo 

kaj nas i vo svetot. Ekonomski vidovi na ìvina. Podelba 

na rasite. Zna~eweto i primenata na hibridite vo 

ìvinarstvoto. Fiziolo{ki i anatomski osobenosti kaj 

ìvinata. Ulogata i zna~eweto na veterinarot vo 

ìvinarskoto proizvodstvo. Zna~eweto na bolestite vo 

ekonomikata na ìvinarskoto proizvodstvo. 

4-6 Odgleduvawe i tehnologija Sistemi na inkubacija. Sanitarni merki vo inkubatorska 

stanica. 

Intenzivno odgleduvawe na piliwata. Odgleduvawe na 

roditelski parovi te{ki i lesni hibridni linii. 

Tehnologija na intenzivnoto brojlersko proizvodstvo i 

proizvodsvto na konzumni jajca. 

7-9 Higienski i ekonomski 

Higienski parametri za objektite i opremata. 

parametri 

Organizacija na farmata so osnovni ekonomski 

pokazateli. Proizvodni kalkulacii za jajca, meso, 

10-12 Osnovni principi vo 

preventivata 

tro{oci na proizvodstvoto. 

Preventiva vo po{irok smisol. Vlijanie na genetskite 

faktori, ishranata, tehnologijata na proizvodstvo i 

uslovite na ~uvawe na ìvinata. 

Preventiva vo potesen smisol. Imunoprofilaksa, 

medikamentura, dijagnostika na bolestite i veterinarno - 

sanitarni merki. 

13-15 Ishrana na ìvinata Ishrana na ìvinata. Fiziolo{ki i hranitelni 

karakteristiki na ìvinata. Rentabilnost na ishranata 

vrz baza na presmetki na cenata na hranata. Stepen na 

iskoristuvawe na poedini krmi. Linearno programirawe. 

16-18 Bolesti poradi nekvalitetna i 

nedovolna ishrana 

Bolesti predizvikani od poremetena ishrana. Promena na 

koli~ina na hrana i voda. Nedostatok na hranitelni 

materii. Energetski aktivni jaglehidrati, masti i 

proteini.Bolesti poradi nedostatok na vitamini i 

minerali i gre{ki vo ishranata, hemoragi~en sindrom, 

peroza, sindrom na masen crn drob i bubreg, urikoza, , 

kafezna paraliza, eksudativna dijateza, muskulna 

distrofija, alimentarna encefalomalacija, erozija na 

muskulniot èludnik, okruglo srce, monocitoza i dr.

19-21 Truewa 

22-30 Virusni bolesti Avijaren encefalomielitis, Zarazen bronhitis, Zarazen 

laringotraheitis, Leukoza, Marekova paraliza, ûma kaj 

ìvinata (klasi~na i atipi~na), ûma kaj pajkite, 

Difterija i sipanici, Hepatitis kaj pajkite i misirkite, 

Influenca kaj koko{kite, pajkite, misirkite i guskite, 

Zarazen keratokowuktivitis, Gamborska bolest, 

Infektivna anemija. 

31-39 Bakteriski bolesti Vibriozen hepatitis kaj nesilkite, kolibaciloza, 

salmoneloza, pastereloza, korica, streptokokoza, 

stafilokokoza, mikoplazmoza, CRD kompleks, nekroti~en 

i ulcerozen enteritis. 

40-42 Bolesti predizvikan od gabi Aspergiloza, monilijaza, favus. 

43-45 Parazitski bolesti Endoparaziti: kokcidioza, askaridoza, histomonijaza, 

singamoza, toksoplazmoza, helmintoza i dr 

Ektoparaziti: malofagoza, dermanizioza, {uga. 



na ~asovi 

1-12 Tehnologija na odgleduvawe na roditelski jata, tehnologija vo inkubatorska stanica, 

tehnologija na odgleduvawe na nesilki, tehnologija na odgleduvawe na brojleri 

13-15 Merki na biosigurnost na ìvinarska farma 

16-18 Vakcinacija vo ìvinarsko proizvodstvo 

19-21 Klini~ko i laboratorisko ispituvawe na ìvinata 

22-33 Laboratoriski metodi za dijagnosticirawe na poedini bolesti 

34-36 Pile{ki embrioni vo dijagnostika 

37-45 Zapoznavawe so poedini bolesti od OIE listata 



Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 













Bodovi 


Prisustvo na teoretska 9 10,5 

nastava 

Prisustvo i aktivnost 9 10,5 

(znaewe) na prakti~nata 

nastava 


Kontinuirani proverki 2x10 = 20 2x20 = 40 

(dve) 



Uslovuva~ki kriteriumi: Uslov za dobivawe na potpis od predmetniot nastavnik 

na krajot na semestarot pokraj prisustvoto na teoretskata i prakti~nata nastava e 

i sovladani kontinuirani proverki na znaeweto vo tekot na semestarot so 

minimum 25% osvoeni bodovi po proverka. 

Za da se pristapi kon zavr{niot ispit studentot e potrebno da osvoi minimum 45 

bodovi od teoretskata, prakti~nata nastava, seminarskata rabota i dvete 

kontinuirani proverki. Vo slu~aj koga studentot niz kontinuiranata proverka na 

znaeweto ne pokaàl rezultat na edna ili dve proverki, a osvoil bodovi za 

teoretska i prakti~na nastava, pristapuva kon kompleten zavr{en ispit.



Prva proverka: voved, odgleduvawe i tehnologija, higienski i ekonomski 

parametri, osnovni principi vo preventivata, ishrana na ìvinata, bolesti 

poradi nekvalitetna i nedovolna ishrana, truewa (teoretski del) 

Vtora proverka: virusni bolesti, bakteriski bolesti, bolesti predizvikan od 

gabi, parazitski bolesti (teoretski del) 

Prva proverka: tehnologii vo razli~ni fazi na ìvinarsko proizvodstvo, merki na 

biosigurnost, vakcinacija, klini~ko i laboratorisko ispituvawe na ìvinata 

(prakti~en del) 

Vtora proverka: laboratoriski metodi za dijagnosticirawe na poedini bolesti, 

pile{ki embrioni vo dijagnostika, zapoznavawe so poedini bolesti od OIE listata 

(prakti~en del) 


Kompleten zavr{en ispit: pismen (vklu~uva edna ili dve kontinuirani proverki) 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Peradarstvo - Joè Nemaì}, @eqko Beri}, Zagreb, 1995 

2. @ivinarstvo - Borina Supi}, Niko Milo{evi}, Timotej ôbi}, Novi Sad, 

1998 

3. Disaeases of Poultry, 10th Edition, B.W. Calnek, Iowa, 1997 

4. Virusne bolesti ìvotinja - Slavko Cvetini}, Zagreb, 1997 

5. Virusne bolesti ìvine 1 - êdomir Rusov, Beograd, 1998 

6. Bolesti ìvine - Ljubomir Kozi}, Beograd, 1978 

7. Bolesti ìvine - poreme}aji ishrane, Todor Pali}, Isidor Raji}, Zora 

Nikoli}, Beograd, 1994 

8. Bolesti na ìvinata - Metodija dodovski, Tihomir Lukarev, vo pe~at 

9. Anatomija i fiziologija na ìvinata - Metodija Dodovski, Tihomir Lukarev, 

vo pe~at 

10. Odgleduvawe i ishrana ìvinata - Metodija Dodovski, Tihomir Lukarev, vo 

pe~at

Predmet Ambulantna klinika 3.0 кредитни поени 

Kod FVM 613 

Studiska 

[esta (VI) 

godina 

Semestar 

Edinaeseti (XI) 

Vkupno ~asovi Prakti~na (terenska) nastava 75 


Preduslovi 

Avtor na 


programata 

Izveduva 

Prof. dr Toni Dovenski, Prof. dr Plamen Troja~anec, Doc. d-r Dine Mitrov, 

Doc. dr Ivan~o Naletoski, ass.m-r Jovana Stefanovska, ass. m-r Goran 

Nikolovski, pom. ass. Sloboden ôkrevski, ass. m-r Qup~o Mickov, pom. ass. 

Ksenija Ilievska, pom. Ass. Igor Xaxovski, pom. ass. Kiril Krstevski 


nastavnata 

programa 

Ambulantna klinika e predmet koj se izveduva na specifi~en oblik: preku 

prakti~na nastava vo uslovi na terenska praksa i farmsko proizvodstvo. 

Predmetot gi opfa}a slednite disciplini: Reprodukcija, hirurgija 

ortopedija i oftalmologija, vnatre{ni bolesti, zarazni i parazitarni 

zaboluvawa. 

Nastavata od ovie klini~ki predmeti ja vodat nastavnicite, vo forma na 

rabota so klini~ki pacienti i toa vo mali grupi od 5 do 8 studenati. 

Terenskata nastava se izveduva vo ramkite na aktivnostite na veterinarnite 

slu`bi na sto~arski farmi, vo veterinarsni kliniki, stanica, ambulanti. 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Prakti~na nastava: 5 ~asa/nedelno (75 ~asa)vo grupi od 5-8 studenti 


Bodovi 



25 50 

terenskata klini~ka praksa 

Kontinuirani proverka 25 50 

Proverka na 

znaewa 


pomagala 

Kontinuirana proverka na znaeweto od strana na nastavnicite, 

dokumentirano so popolnuvawe na protokol za klini~ki pregled na 

pacientot 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Literatura koristena po poedini klini~ki disciplini vklu~eni vo 

predmetot

Predmet 

Samostojna praksa nadvor od ramkite na 7.0 кредитни поени 

fakultetot 

Kod FVM 614 

Studiska 

[esta (VI) 

godina 

Semestar 

Edinaeseti (XI) 

Vkupno ~asovi 210 

Vid na predmet Zadolìtelen 

Preduslovi 

Poloèni site klini~ki predmeti zaklu~no so 9. semestar 

Avtor na 

Prof. D-r Plamen Troja~anec, 

programata 

Izveduva 

Koordinator: Prof. D-r Plamen Troja~anec 

Cel i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Cel na eksternata praksa e, studentite da steknat prakti~ni iskustva 

direktno od veterinarnite prakti~ari i da se zapoznaat so nivnata rabota t.e. 

sekojdnevnite obvrski koi gi imaat vo svoeto rabotewe. Voedno, studentite se 

obvrzani da prikaàt soodvetno nivo na znaewa i ve{tini koi }e gi primenat 

vo tekot na praksata. 

Rabotata, za vreme na praksata e glavno poedine~na na razli~ni vidovi 

pacienti, vo pridru`ba na ovlasteniot veterinar prakti~ar. 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Proverka na 

znaewa 


pomagala 

Praksata se izveduva bez nadzor od strana na FVM, vo prisustvo na 

veterinaren prakti~ar, koj e ovlasten od fakultetot. 

Studentot vo tekot na svojata rabota gi zabeleùva site aktivnosti vo 

tetratka, koja ja dava na uvid na koordinatorot. Prakti~arot popolnuva 

formular za aktivnosta na sekoj kandidat i go dostavuva do koordinatorot. 

Praksata moè da se izvede po otslu{uvawe na 10. semestar a pretstavuva 

uslov za diplomirawe. 

Prakti~na rabota vo terenski uslovi pod kontrola na veterinaren prakti~ar. 

Koordinatorot ja zaveruva uspe{no izvedenata praksa preku proverka na 

rabotnata tetratka i popolnetiot formular od strana na ovlasteniot 

veterinaren prakti~ar. 

Literatura koristena po poedini klini~ki disciplini vklu~eni vo predmetot

NASTAVNI SODR@INI 

NA 

IZBORNI PREDMETI

Predmet ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA 1.5 kreditni poeni 

Kod FVM 003 


godina 

Semestar Treti (III) 


Vid na predmet Izboren predmet 

Preduslovi 


programata 

Izveduva Prof. d-r Mi{o Hristovski 


nastavnata 

programa 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Celta na kursot e studentite poblisku da se zapoznaat so vidovite i na;inite na 

zagaduvawa na ìvotnata sredina pri praktikuvaweto na sekojdnevnta veterinarna 

dejnost; Oslobodenite kontamineti pri odgleduvaweto na ìvotnite i animalnata 

industrija so kratko zapoznavawe na osnovnite poimi na ekologijata. 

Naslovi na predavawata: 

- Ekologija — predmet na izu~uvawe i osnovni poimi 

- Organizacii i institucii od oblasta na za{tita na ìvotnata sredina 

- Zagaduvawe i za{tita na atmosferskiot vozduh 

- Zagaduvawe i za{tita na vodata 

- Degradacija i za{tita na po~vata 

- Cvrsti otpadoci 

- Radioaktivnite materii i ìvotnata sredina 

- Hemizacija i ìvotna sredina 

- Bu~avata i ìvotnata sredina 

- Monitoring na ìvotnata sredina 

- Odgleduvawe ìvotni i za{tita na ìvotnata sredina 


Seminarska rabota 


studentite) i prezentacii na studenti 

Seminari: diskusija na temi spomenati od predavawata ili pro~itani vo stru~nata 

literatura; aktivno u~estvo na studentite (iskaùvawe na mislewa, idei, diskusija); 

oralna prezentacija na poglavje po izbor na studentot. 

Seminarska rabota: u~ewe so koristewe stru~na literatura i internet; izgotvuvawe na 

seminarski trud 





Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema* 


* Zavr{en ispit ne e predviden, osven za studentot koj ne pokaàl uspeh na edna od 

kontinuiranite proverki na znaeweto. 

Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: Ekologija - osnovni poimi, Zagaduvawe i za{tita na atmosferskiot 

vozduh, vodata i po~vata 

Vtora proverka: Cvrsti otpadoci, Vlijanie na radioaktivnite materii, hemizacijata i 

bu~avata vrz ìvotnata sredina, Monitoring na ìvotnata sredina i odgleduvawe na 

ìvotnite i ìvotnata sredina

*Zavr{en ispit: usmen ili pismen (vklu~uva edna kontinuirana proverka) 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Mulev M.: Za{tita na ìvotnata sredina, Vorldbuk - Skopje, 1997 

Izvadoci od stru~na literatura, Internet

Predmet ANIMALNA EKOLOGIJA 2.5 kreditni poeni 

Kod 

FVM004 


godina 


Vkupno 30 

~asovi 

Vid na Izboren predmet 

predmet 

Preduslovi 


programata 


Cel i zada~i 

na 

nastavnata 

programa 

Kratka 

sodrìna 

Zapoznavawe so osnovnite terminologii od oblasta na ekologijata, so poseben osvrt na 

animalnata ekologija. Prou~uvaweto na me|usebnite odnosi na ìvotnite i biotskite i 

abiotskite faktori vo ekosistemite. Preku ovoj predmet studentite ’e se zapoznaat so 

osnovnite mehanizmi na ekofiziologijata (biolo{ki ritam, dijapauza, zimski son i sl.), 

kako i definiraweto na poimite populacija i biocenoza i nivnite vzaemni odnosi, 

finaliziraj}i so ekolo{kite karakteristiki na razli~nite ìvotni sredini i nivno 

antropogeno zagaduvawe. 

TEORETSKA NASTAVA: 


Ekologija - definicija i podelba 

@ivotna sredina 

Bioti~ki sistemi 

@ivotni uslovi i poim na 

ekolo{kite faktori 

@ivotni uslovi i poim na 

ekolo{kite faktori 

Ekofiziologija 

Osnovni bioti~ki sistemi i nivni 

funkcionalni karakteristiki 

Biodiverzitet 

@ivotna sredina na organizmite 



Antropogeno vlijanie vrz ìvotnata 

sredina 


sredina 


sredina 

Radioaktivna kontaminacija 

Sodrìna 

Istoriski razvoj, definicija i podelba na 

ekologijata, Odnos na ekologijata kon ostanatite 

disciplini 

Biotop - osnovni poimi 

Rasprostranetost na ìviot svet vo biosferata, 

Organizacija na biosferata i biogeohemiski 

ciklusi 

Op{ti zakonitosti na dejstvo na ekolo{kite 

faktori vrz ìvite organizmi; Abiotski faktori 

(svetlina, temperatura, vozduh); Biotski faktori 

Fenolo{ki pojavi, Biolo{ki ritam i negova 

klasifikacija, Dijapauza, Zimski i leten son 

Populacija, biocenoza, ekosistem 

Osnovni poimi 

Vodata kako ìvotna sredina 

Vozduhot kako ìvotna sredina 

Po~vata kako ìvotna sredina 

Zagaduvawe i za{tita na atmosferata 

Zagaduvawe i za{tita na vodata 

Zagaduvawe i za{tita na po~va i hrana 

Radioaktivno zra~ewe i negovo vlijanie vrz 

ìvite organizmi; Izvori i vidovi na radijacija 

PRAKTIЧNA NASTAVA: 


Poim i zada~i na ekologijata 

@ivotna sredina - prakti~ni primeri 

Biogeohemiski ciklusi 

Op{ti zakonitosti na dejstvoto na ekolo{kite faktori vrz ìvite organizmi 

Abiotski faktori - ispituvawe i vlijanie 

Biotski faktori - ispituvawe i vlijanie 

Mehanizam na dejstvo na ekofiziolo{kite pojavi 

Populacija, biocenoza, ekosistem 

Evoluciskite procesi kako faktori vo biodiverzitetot (Prirodna selekcija, adaptacija, 

mutacija i izumirawe na vidovite kako priroden proces) 

Fizi~ko - hemiski svojstva i kvalitet na vodata i po~vata kako ìvotni sredini 

Fizi~ko - hemiski svojstva i kvalitet na vozduhot i svetlinata kako ìvotni sredini

Rasprostranetost na poedini biomi vo svetot 

Ispituvawe na stepen na zagaduvawe i za{tita na atmosferata 

Ispituvawe na stepen na zagaduvawe i za{tita na vodata i po~vata 

Odreduvawe na stepen na radioaktivna kontaminacija vo prirodata 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 










Prakti~na nastava: ve`bi i rabota vo pomali grupi, poseta na organizacii i institucii 

tesno povrzani so oblastite na ovoj kurs. 





Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema* 




Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: Ekologija, ìvotna sredina i bioti~ki sistemi, ìvotni uslovi i ekolo{ki 

faktori i ekofiziologija 

Vtora proverka: Funkcionalni karakteristiki na bioti~kite sistemi, ekolo{ki 

karakteristiki na ìvotnite sredini i antropogeni zagaduvawa na ìvotnata sredina 



Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

1. Papovi} R., [apkarev J.: Animalna Ekologija, Belgrad 1985 

2. Izvadoci od stru~na literatura, Internet

Predmet EKOTOKSIKOLOGIJA 2.5 kreditni poei 

Kod FVM 005 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

Prof. d-r Mi{o Hristovski 

programata 



nastavnata 

programa 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Zapoznavawe so osnovnite poimi, predmetot na izu~uvawe, problemite i pristapot 

kon ekotoksikologijata, koi se pojavuvaat kako posledica na osloboduvawe na hemiski 

{tetni materii vo ìvotnata sredinaod strana na ~ovekot. Analiziraj}i gi promenite 

vo ekosistemite koi nastanuvaat kako posledica na toksinite oslobodeni vo prirodata 

preku prakti~ni primeri i modeli. Finaliziraj}i so ekolo{kiot pristap pri procenka 

na rizicite i nivno menaxirawe za prevencija od toksikolo{ki zagaduvawa. 

Naslovi na predavawata: 

- Ekotoksikologija - problemi i predlozi 

- Odgovor na ekosistemite na hemiskiot stres 

- Efektite na hemiskiot stres vrz akvati~nite vidovi 

- Efekti na hemikaliite vrz strukturata na terestrijalnite ekosistemi 

- Metodi i modeli vo ekotoksikologijata (metodolo{ki aspekti, biostatisti~ki modeli) 

- Bioakumulacija na hidrofobni organski polutantni soedinenija 

- Hemiski stres na ìvotnata sredina so jaglerodniot i fosforniot biogeohemiski 

ciklusi 

- Biomonitoring 

- Ekotoksikolo{ka legislativa i menaxirawe 


Seminari: 1 ~as/nedelno (15 ~asa) 







seminarski trud. 





Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema* 




Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: Osnovni poimi na ekotoksikologijata, hemiski stres i reakcija na 

ekosistemite, Vlijanie na hemiskiot stres vrz akvati~nite i terestrijalnite 

ekosistemi 

Vtora proverka: Metodi i modeli vo ekotoksikologijata,Bioakumulacija na 

hidrofobnite organski polutanti, Hemiskiot stres i biogeohemskite ciklusi, 

Biomonitoring i ekotkoskolo{ka legislativa.



ekotkoskolo{ka legislativa. 


pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

3. Levin A. S., Harwell A. M., Kelly R. J., Kimball D. K.: Ecotoxicology: Problems and 

Approaches. Springer – Verlag New York Inc, 1989 


Predmet HEMIJA NA PRIRODNI SOEDINENIJA 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 006 

Studiska godina II godina 

Semestar 

Treti (III) 

Vkupno ~asovi 30 ( 1 + 1) 


Preduslovi 

Avtor na 

Doc. Dr. Zehra Hajrulai-Musliu 

programata 

Izveduva 


nastavnata 

programa 

Teoretskata nastava: Kako eden od najgolemite delovi od naukata za hrana, heijata 

na hrana ima za cel da gi zapoznae studentite so ulogata i zna~eweto 

na sostavot i svojstvata na hranlivite komponenti, hemiskite promeni koi vlijaat 

za vreme na skladiraweto i procesot na podgotovka; zapoznavawe so nutricionite 

vrednosti, kvalitetot i bezbednosta na namirnicite sé so cel razbirawe deka 

kvalitetot i bezbednosta na hranata zavisi od hemiskite i fizi~kite procesi. 

Kratka programa-teoretska nastava Kratok osvrt na prirodnite organski 

soedinenija. Poteklo i raznovidnost na prirodnite organski soedinenija. Op{to za 

metodite za nivna izolacija: kristalizacija, hromatografski metodi, metodi na 

ekstrakcija, destilacija so vodena parea itn. Glikozidi. Sozdavawe i hidroliza na 

glikozidi. Aktivirawe i spojuvawe-sinteza na peptidi na cvrsta faza. Nekoi 

specifi~ni linearni i cikli~ni peptidi i proteini. Terpenoidi. Op{ti pati{ta 

na biogeneza. Odreduvawe na strukturata na terpenoidite. Monoterpenoidi. 

Seskviterpenoidi. Diterpenoidi. Triterpenoidi. Tetraterpenoidi. 

Poliizoprenoidi. Saponini. Fitosteroli. Stereohemija, biosinteza, hemiski 

sintezi i transformacii. Lipidi. Struktura na masni kiselini. Biosinteza. 

Hemiski sintezi. Prostaglandini. Strukturi, biosinteza i sintezi. Tromboksani i 

leukotrieni. Polifenoli. Strukturni vidovi. Prisustvo vo prirodata. Izolacija i 

odreduvawe na strukturata. Biosinteza. Laboratoriska sinteza. Alkaloidi. 

Strukturni karakteristiki. Prisustvo vo prirodata. Izolacija i odreduvawe na 

strukturata. Biosinteza. Alkaloidi od ornitin i lizin. Alkaloidi od 

fenilaalanin i tirozin. Alkaloidi od triptofan. Sinteza na alkaloidi. 

Rastitelni pigmenti. 

Ve`bi: Homatografski tehniki. Kontinuirana ekstrakcija na priroden materijal. 

Izolacija na laktoza od mleko. Izolacija na glikozidi od priroden materijal. 

Peroksidacija na ìvotinski masti. Ekstrakcija na eteri~ni masla. Izolacija na 

fenolni soedinenija od grozjeto. Ekstrakcija na alkaloidi: piperin od piperka. 

Nikotin od tutun, kofein od kafe. Rastitelni pigmenti: izolacija na β-karoten od 

morkov. 



broj 

~asovi 


HEMIJA NA PRIRODNI 

SOEDINEIJA 

2. 

METODI ZA IZOLACIJA 

NA PRIRODNI 

SOEDINEIJA 

3. PRIRODNI IZVORI I 

FUNKCIJA NA 

GLIKOZIDI I PEPTIDI 


Kratok osvrt na prirodnite organski soedinenija. Poteklo i 

raznovidnost na prirodnite organski soedinenija. 

Op{to za metodite za nivna izolacija: kristalizacija, 

hromatografski metodi, metodi na ekstrakcija, destilacija so 

vodena parea itn. 

Glikozidi. Sozdavawe i hidroliza na glikozidi. Saponini. 

Aktivirawe i spojuvawe-sinteza na peptidi na cvrsta faza. Nekoi 

specifi~ni linearni i cikli~ni peptidi i proteini. 

4. PRIRODNI IZVORI I 

FUNKCIJA NA 

TERPENOIDI 

Terpenoidi. Op{ti pati{ta na biogeneza. Odreduvawe na 

strukturata na terpenoidite. Monoterpenoidi. Seskviterpenoidi. 

Diterpenoidi. Triterpenoidi. Tetraterpenoidi. Poliizoprenoidi. 

hemiska uègnatost. 

5. RASTITELNI STEROLI Fitosteroli. Stereohemija, biosinteza, hemiski sintezi i 

transformacii. Lipidi. Struktura na masni kiselini. Biosinteza. 

Hemiski sintezi.

6. PROSTAGLANDINI, 

LEUKOTRIENI I 

TROMBOKSANI 

7. POLIFENOLI 

. 

8. ALKALOIDI I 

PIGMENTI 

Prostaglandini. Strukturi, biosinteza i sintezi. Tromboksani i 

leukotrieni 

Polifenoli. Strukturni vidovi. Prisustvo vo prirodata. 

Izolacija i odreduvawe na strukturata. Biosinteza. Laboratoriska 

sinteza. 

Alkaloidi. Strukturni karakteristiki. Prisustvo vo prirodata. 

Izolacija i odreduvawe na strukturata. Biosinteza. Alkaloidi od 

ornitin i lizin. Alkaloidi od fenilaalanin i tirozin. Alkaloidi 

od triptofan. Sinteza na alkaloidi. Rastitelni pigmenti. 



broj na 

~asovi 

1. Vidovi ekstrakcija na priroden materijal. 

2. Izolacija na laktoza od mleko. 

3. Izolacija na glikozidi od priroden materijal. 

4. Peroksidacija na ìvotinski masti. 

5. Ekstrakcija na eteri~ni masla. 

6. Izolacija na fenolni soedinenija od grozjeto. 

7. Ekstrakcija na alkaloidi: piperin od piperka. Nikotin od tutun, kofein od kafe. 

8. Rastitelni pigmenti: izolacija na β-karoten od morkov. 



Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 













Bodovi 



nastava 





(dve) 

Zavr{en ispit 

nema* 




kontinuirani proverki na znaeweto vo tekot na semestarot so minimum 25% 

osvoeni bodovi po proverka. 



edna od popravnite proverki na znaewe vo ispitnite sesii.



pomagala 







Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Literatura: 

J. Mann, R.S. Davidson, J.B. Hobbs, D.V. Banthorp, J.B. Harborne: Natural products - their 

chemistry and biological significance, Longman, London, 1994; 

M. Miloš, P.M. Dewick, Medicinal natural products - a biosynthetic approach, John Wiley & 

Sons, New York, 1997; 

Prirodni organski spojevi, interna skripta, KTF Split, u tisku; 

V. Rapić, Postupci priprave i izolacije organskih spojeva, Školska knjiga, Zagreb, 1994.

Predmet ANATOMIJA NA EGZOTI^NI LABORATORISKI @IVOTNI 4.0 kreditni poeni 

Kod FVM 007 


godina 

Semestar treti(III) 



Preduslovi Anatomija na ìvotnite 

Avtor na 

programata 

Prof dr vlatko Ilieski 

Asis m-r Lazo Pendovski 

Izveduva Prof dr vlatko Ilieski 

Asis m-r Lazo Pendovski 


nastavnata 

programa 

Izu~uvawe na gradbata strukturata i funkcionalnata anatomija na egzoti~nite i 

laboratoriskite ìvotni. Programata gi opfa}a site aspekti na anatomijata na 

ìvotnite kako preduslov za nivno odgleduvawe i ishrana. Ovaa programa sodejstvuva so 

potrebite na idnite doktori po veterinarna medicina za nivno educirawe koi }e go 

Kratka 

sodrìna 

primenata vo implementacijata na zakonot za blagosostojba na ìvotnite. 


Ve`bi: 

Anatomija na egzoti~ni ìvotni 

Aplikacija na rendgenski sliki vo dijagnostikata na bolestite kaj 

egzoti~ni ìvotni 

Anatomija na riba 

Anatomija na zelena iguana 

Anatomija na glu{ec 

Anatomija na zmija 

Anatomija na èlka 

Anatomija na lasica 

Anatomija na koko{ki(2 prezentacii) 

Anatomija na noj 

Anatomija na gulab 

Anatomija na ptici peja~i 

Nastaven materijal: Prezentacii, CLIVE Kompjuterska interaktivana 

programa(kvizovi): Anatomija na vodozemci i zmii, Rabota so sveì fiksirani i 

plastinirani preparati 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 




studentite) 






Upotreba na plastinirani modeli i edukativni video materijali 





Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema* 




Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: bazi~na farmakologija 

Vtora proverka: slu~ai od klini~kata praksa




pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A)

Predmet 

ZA[TITA I UPRAVUVAWE SO ZAGROZENI VIDOVI 

@IVOTNI 


Kod FVM 008 


godina 

Semestar êtvrti (IV) 



Preduslovi 


programata 



nastavnata 

programa 

Kratka 

sodrìna 

Zapoznavawe na studentite so metodite i na~inite na za{tita na zagrozenite vidovi 

ìvotni i zna~eweto na biodiverzitetot. Ovoj kurs ovozmoùva informacii za 

zagrozenite vidovi ìvvotni vo Republika Makedonija i vklu~enost na studentite vo 

podgotovka na proekti koi ~e obezbedat postojana za{titna na konkreten zagrozen vid. 

Preku vklu~uvaweto vo ovoj tip na proekti, studentite }e imaat mo`nost da poblisku da 

se zapoznaat so biolo{kite karakteristiki na odreden vid ìvotno dizajniraj}i 

soodvetni merki za za{tita. Izgotvenite proekti }e pretstavuvaat osnova za 

ponatamo{na realizacija na istite vo ramkite na Fakultetot so vklu~enost na 

studentite koi go izgotvile soodvetniot proekt. 

Teoretska Nastava: 

- Svetska strategija za za~uvuvawe na biodiverzitetot 

- Osnovni na~ela za za{tita na zagrozenite vidovi ìvotni (genetski banki, 

rezervati, odgleduvawe vo zarobeni{tvo, reintrodukcija i sl.) 

- Zagrozeni vidovi ìvotni vo Republika Makedonija — biolo{ki karakteristiki i 

aktuelna brojna sostojba 

Prakti~na Nastava: 

Rabota vo grupi (6-8 studenti) i podgotovka na proekt za za{tita na zagrozen vid 

ìvotno vo Republika Makedonija 

- Definirawe na proektot i izbor na tema 

- Nau~no - istraùva~ka rabota - biolo{ki karakteristiki na celniot vid ìvotno 

- Nau~no - istraùva~ka rabota - prakti~ni metodi i merki za za{tita na celnoto 

ìvotno 

- Poseta i izbor na soodvetna lokacija za sproveduvawe na predvideniot proekt 

- Podgotovka na akcionen i vremenski plan za implementacija na proektot 

- Finansiska konstrukcija na proektot 

- Izrabotka na finalen proekt 

- Izrabotka na finalna prezentacija na proektot i sledni ~ekori 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Teoretska nastava: 6 ~asa 

Prakti~na nastava (podgotovka na proekt): 24 ~asa 

Vkupno: 2~asa /nedelno (30 ~asa) 


studentite) 

Izrabotka na proekt vo grupi od 6-7 studenti 





Bodovi 


Prisustvo na teoretska nastava i 

12 15 

predvidenite aktivnosti 

Izrabotka na proekt 48 85 

Zavr{en ispit 

nema* 


* Zavr{en ispit ne e predviden i boduvaweto se temeli na aktivnosta koja }e ja pokaè 

studentot vo tekot na izrabotkata na proektot.

Proverka na 

znaewa i Kriteriumi za formirawe na zavr{na ocenka: 

ocenuvawe 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


pomagala 1. Dokumenti i literatura od soodvetni Institucii vo RM 


Predmet PROIZVODSTVO NA KABASTA DOBITO^NA HRANA 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 009 


godina 

Semestar êtvrti(IV) 



Preduslovi Hranlili, lekoviti i otrovni rastenija, Hemija, Mikrobiologija 


programata 




nastavnata 

programa 

Predmetot Proizvodstvo na kabasta dobito~na hrana ima za cel da gi zapoznae 

studentite i idnite veterinarni stru~naci (na koi glavna preokupacija ke im bide 

intenzivnoto st~arsko proizvodstvo), so op{tata karakteristika na rastenijata koi se 

koristat vo ishranata na ìvotnite, nivnata hranliva vrednost, svarlivosta i 

biolo{kata vrednost, kako i na na~inot na pripremaweto na kabastata dobito~na hrana, 

za celishodno i racionalno podmiruvawe na potrebi kaj doma{nite ìvotni 

Doprinos vo toj pravec bi bil zapoznavaweto so najnovite sorti i hibridi na 

krmni rastenija, nivnite potrebi vo odgleduvaweto, osnovnata tehnologija vo 

proizvodstvoto-novite tehnolo{ki re{enija, kako {to se plodoredot, me|uposevot, 

vidot i obrabotkata na zemjata, upotrebata na razni gubriva, semiwa, seewe, 

odgleduvawe, za{tita..., 

Krajna cel na predmetot Proizvodstvo na kabasta dobito~na hrana, so 

soodvetna ishrana na ìvotnite, e da se ovozmoì vlijanie vrz kvantitativnoto i 

kvalitativnoto zgolemuvawe na bezbedna dobito~na hrana, odn. hrana za ~ovekot (meso, 

Kratka 

sodrìna 

Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

mleko, jajca). 

- Vovedno predavawe za krmnata baza 

- Hemiski sostav na rastenijata (esencijalnosta na oddelni materii koi se bitni vo 

ishranata na doma{nite ìvotni) 

- Vlijanieto na sostavot na po~vata za proizvodstvo na krmni rastenija 

- Vlijanieto na agrotehni~kite merki za proizvodstvo na krmni rastenija 

- Odgleduvawe i celta vo odgleduvaweto na krmnite rastenija vo plodored 

- Ulogata i zna~eweto na zeleniot krmni konveer 

- Krmni rastenija od obrabotlivi povr{ini 

- @itarki-kako krmni rastenija 

- Ednogodi{ni me{unki 

- Pove}egodi{ni me{unki 

- Korenasto-krtolesti rastenija 

- Ostanati krmni rastenija 

- Krmni rastenija od livadi i pasi{ta 

- Pripremawe, konzervirawe i ~uvawe na dobito~nata hrana 

- Pripremawe na seno 

- Pripremawe na senaà 

- Pripremawe na silaà 

- Konzervirawe na dobito~nata hrana po pat na dehidrirawe (bra{no, briketi, 

peleti) 

- ocenuvawe na kvalitetot na dobito~nata hrana 




studentite). 







osvojuva bodovi kako del od zavr{noto ocenuvawe.



Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema* 



Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: vidovi, kvalitet i primena na kabasta dobito~na hrana 

Vtora proverka: konzervirawe i koristewe na dobito~na hrana 



pomagala 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Ivnovski P., Fura`no proizvodstvo, Skopje 2000; Blaèvi} @ i Grdovi} S, Krmno biqe, 

Beograd-2003; Bu~kovi} S., Krmno biqe, Beograd-1999; 


upotreba); Kalivoda M., Krmiva, Zagreb -1990; Xuki} D., Biqke za proizvodwu sto~ne 

hrane, Novi Sad - 2002;

Predmet ZOOLOGIJA NA DIVE^ 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 010 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 






nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite osnova za biolo{kite karakteristiki na 

dive~ot vo Republika Makedonija. 

Predavawata gi opfa}aat ulogata na divite ìvotni vo ekosistemot, sistematikata, 

biolo{kite karakteristiki i merkite za konzervacija na dive~ot. 

Za vreme na seminarite, grupno }e bidat razrabotuvani vidovite dive~ vo Republika 

Makedonija. 

Kratka 

sodrìna • Uloga na divite ìvotni vo ekosistemot 

• Sistematika i podelba na dive~ot 

• Biolo{ki karakteristiki na dive~ot vo R.Makedonija: 

- divi ptici 

- divi leporidi i griza~i 

- divi papkari 

- divi mesojadi 

• Zagrozeni vidovi dive~ 

• Merki za za{tita na dive~ot 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 




studentite) 










Bodovi 



Prisustvo na seminari 12 15 





* Studentot so osvojuvawe na min. 60 bodovi od prisustvoto na teoretskata nastava i 

seminarite, seminarskata rabota i dvete proverki se steknuva so pravo na ocenka bez 

polagawe na zavr{en ispit. 

* Zavr{niot ispit e zadolìtelen za studentot koj ne pokaàl uspeh na edna od dvete 

proverki na znaeweto vo tekot na semestarot, ili ne gi osvoil minimalnite 60 boda. 

Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: Uloga na divite ìvotni vo ekosistemot, Sistematika i podelba na 

dive~ot, Biolo{ki karakteristiki na divi ptici, leporidi i griza~i.

Vtora proverka: Biolo{ki karakteristiki na divi papkari i mesojadi, Zagrozeni 

vidovi dive~, Merki za za{tita na dive~ot. 

Zavr{en ispit: Usmen ili pismen i se ocenuva so ocenka od 5 do 10. Bodovnite 

ekvivalenti na ocenkite od zavr{niot ispit se: 

Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


2. Trpkov B., Don~ev I., Drozdovski I.: Love~ki prira~nik. Sojuz na love~ki 

organizacii na Makedonija, Skopje, 1978. 

3. Trpkov B.: Lovstvo. [umarski fakultet Skopje, Skopje, 1989. 

4. Hawksworth L.D. and Bull T.A.: Biodiversity and Conservation in Europe. Springer, 2008. 

5. Hawksworth L.D. and Bull T.A.: Vertebrate Conservation and Biodiversity. Springer, 2007. 

6. Grzimek's Animal Life Encyclopedia – Birds. Thomson-Gale, 2003. 

7. Grzimek's Animal Life Encyclopedia – Mammals. Thomson-Gale, 2004.

Predmet BLAGOSOSTOJBA NA RIBI 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 011 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 






nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite teoretska osnova za blagosostojbata na 

ribite vo intenzivnoto proizvodstvo. 

Predavawata gi opfa}aat op{tite aspekti na blagosostojbata na ìvotnite i ribite, 

vlijanieto i reakcijata na stresot, vlijanieto na abiotskite i biotskite faktori na 

ìvotnata sredina, akvakulturnoto proizvodstvo i bolestite vrz blagosostojbata na 

ribite. 

Za vreme na seminarite, grupno }e bidat re{avani razni problemi od sovremenoto 

akvakulturno proizvodstvo od aspekt na blagosostojbata na ribite. 

Kratka 

sodrìna • Blagosostojba na ìvotnite 

• Blagosostojbata i ribite 

• Odgovor na stres kaj ribite 

• Bolka i strav kaj ribite 

• Stradawe na ribite 

• Legislativa za blagosostojbata na ribite 

• Odgleduva~ka praksa i blagosostojba na ribite 

• Gustina na nasad i blagosostojba na ribite 

• O{tetuvawa na perkite kaj odgleduvanite ribi 

• Kvalitetot na vodata i blagosostojbata na ribite 

• Transport i blagosostojba na ribite 

• Implikacii na bolestite i lekovite na blagosostojbata na ribite 

• Deformiteti na ribite i blagosostojba 

• Ribolov i blagosostojba na ribite 

• Blagosostojba na ornamentalnite vidovi ribi 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 




studentite) 










Bodovi 












proverki na znaeweto vo tekot na semestarot, ili ne gi osvoil minimalnite 60 boda.

Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: Blagosostojba na ìvotnite, Blagosostojbata i ribite, Odgovor na stres 

kaj ribite, Bolka i strav kaj ribite, Stradawe na ribite, Legislativa za 

blagosostojbata na ribite, Odgleduva~ka praksa i blagosostojba na ribite, Gustina na 

nasad i blagosostojba na ribite. 

Vtora proverka: O{tetuvawa na perkite kaj odgleduvanite ribi, Kvalitetot na vodata 

i blagosostojbata na ribite, Transport i blagosostojba na ribite, Implikacii na 

bolestite i lekovite na blagosostojbata na ribite, Deformiteti na ribite i 

blagosostojba, Ribolov i blagosostojba na ribite, Blagosostojba na ornamentalnite 

vidovi ribi. 



Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Branson J.E.: Fish Welfare. Blackwell Publishing Ltd, 2008.

Predmet PÊLARSTVO 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 012 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 






nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite osnova za tehnologijata na sovremenoto 

proizvodstvo na p~elni proizvodi. 

Predavawata gi opfa}aat zna~eweto na p~elarstvoto i osnovnite sistematski i 

biolo{ki karakteristiki na medonosnata p~ela, p~elarncite, p~lnite ìveali{ta i 

potrebniot p~elarski alat i pribor, tehnolo{kite postapki koi treba da bidat 

primeneti so cel proizvodstvo na organski sertificirani p~elni proizvodi i 

zdravstvenata za{tita na p~elite. 

Za vreme na seminarite, prakti~no }e bidat obrabotuvani apitehni~kite postapki za 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

sovremeno proizvodstvo na p~elni proizvodi. 

• Zna~ewe na p~elarstvoto 

• Sistematika i vidovi i rasi na p~eli 

• ^lenovi na p~elnoto semejstvo 

• Biolo{ki karakteristiki na medonosnata p~ela 

• Zapo~nuvawe so odgleduvawe medonosni p~eli 

• P~elarnici, p~elni ìveali{ta i p~elarski alat i pribor 

• Tehnologija na p~elarewe 

• Medonosni rastenija 

• P~elni proizvodi 

• Zdravstvena za{tita na p~elite 




studentite) 






Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 





Bodovi 













Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: Zna~ewe na p~elarstvoto, Sistematika i vidovi i rasi na p~eli, 

^lenovi na p~elnoto semejstvo, Biolo{ki karakteristiki na medonosnata p~ela, 

Zapo~nuvawe so odgleduvawe medonosni p~eli 

Vtora proverka: P~elarnici, p~elni ìveali{ta i p~elarski alat i pribor, 

Tehnologija na p~elarewe, Medonosni rastenija, P~elni proizvodi, Zdravstvena 

za{tita na p~elite 



Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


pomagala 

1. Hristovski M. i Cvetkovi} A.: Sovremena kontrola na varoozata. Fakultet za 

veterinarna medicina vo Skopje, Skopje, 2009. 

2. Hristovski M.: P~elarstvoto vo 21 vek. Nacionalen forum za za{tita na ìvotnite 

na Makedonija, Skopje, 2004. 

3. Kiprijanovska Hrisula, Naumovski M.: P~elarstvo. Skopje, 2002.

Predmet EKONOMIKA I ORGANIZACIJA NA STOÂRSKO proizvodstvo 4.0kreditni poeni 

Kod FVM 013 


godina 


Vkupno ~asovi 2+1 

Vid na predmet Izboren 

Preduslovi Zapi{an ~etvrt semestar 

Avtor na 

Prof. D-r Mihajlo Adamov 

programata Doc. D-r Blagica Sekovska 

Izveduva Prof. D-r Mihajlo Adamov 

Doc. D-r Blagica Sekovska 

prakti~na nastava: poml. ass. Nikola Adamov 

Cel i zada~i na Teoretskata nastava. 

nastavnata 

programa - So ogled na faktot {to vo tekot na vtora godina od studiumot na veterinarna 

medicina se izu~uvaat kako zadolìtelni predmetite Sto~arstvo i Ruralna ekonomija, 

smetavme deka Ekonomikata i organizacijata na sto~arsko proizvodstvo kako zaedni~ka 

nadgradba na dvta predmeti }e bide logi~no prodolùvawe na znaewata, a osobeno za 

studenti koi }e rabotat so farmsko proizvodstvo. Zatoa ovoj predmet }e gi obrabotuva 

podetalno karakteristikite na sto~arskoto pretprijatie, karakteristikite na farmsko 

~uvawe i odgleduvawe na razli{ni vidovi na ìvotni i toa govedarstvo, ov~arstvo i 

kozarstvo, sviwarstvo i ìvinarstvo. Pri toa }e bidat obraboteni site poedine~ni 

karakteristiki na poedini proizvodstva kako od organizaciono-tehni~ki, taka i od 

ekonomski aspekt. 


del od nacionalnoto stopanstvo, kako i mestoto i ulogata na veterinarnata profesija 

vo vkupnata ekonomija. 


- da dade poddr{ka na teoretskata nastava i dopolnitelno da dorazraboti odredeni 

sodrìni od aspekt na praksata preku razli~ni nastavni metodi kako dramatizacija na 

odredeni pretpostaveni situacii i re{avawe na slu~aj, razrabotka na razli~ni analizi 

na ekonomskata uspe{nost na pretprijatieto kako {to e analizata na rizik, cost-benefit 

analizata i sli~no na poedine~ni proizvodstveni sistemi. Prakti~nata nastava }e 

ovozmoì i poseta na farmi i sto~arski pretprjatija vo ruralnite sredini kade }e 

moè prakti~no da se pokaàt del od principite na rabota obraboteni vo teoretskiot 

del.


Reden Data Nastavna edinica Sodrìna na nastavna edinica 

br. na 

~asovi 

1-2 Voved [to e ekonomika i organizacija na sto~arsko proizvodstvo, Zo{to 

veterinarite imaat potreba od ovoj tip na obuka, Osnovni 

3-5 Ekonomsko zna~ewe 

na sto~arstvoto 

6-8 Proizvodstvo na 

dobitok i dobito~ni 

proizvodi 


govedarsko 

proizvodstvo 

12-14 Ekonomika na 

govedarsko 

proizvodstvo 


ov~arsko i kozarsko 

proizvodstvo 


ov~arsko i kozarsko 

proizvodstvo 


sviwarsko 

proizvodstvo 


sviwarsko 

proizvodstvo 


ìvinarsko 

proizvodstvo 


ìvinarsko 

proizvodstvo 

27-30 Promet so animalni 

proizvodi 

ekonomski principi 

[to e ekonomia, {to predstavuva ekonomikata na sto~arstvoto, 

Zo{to taa e zna~ajna za veterinarite, Osnovni poimi na ekonomika 

i organizacija na sto~arstvoto 

Stoàrskite proizvodi kako hrana na naselenieto i sirovina za 

industrijata, metodi za izbor na sto~arski granki od aspekt na 

ekonomi~nost, Bilansen metod 

Sistemi na govedarstvo, Nasoki vo govedarstvoto, organizacija na 

reprodukcija vo govedarstvoto,organizacija na proizvodstveni 

procesi i iskoristuvawe na dobito~na hrana vo govedarstvoto 

Ekonomsko zna~ewe na govedarstvoto, Obrt na stado, usloven broj 

na grla, Planirawe na proizvodstvo i proizvodni procesi vo 

govedarstvoto, ekonomika na tro{oci na dobito~na hrana 

Sistemi na ov~arstvo i kozarstvo, Nasoki vo ov~arstvoto i 

kozarstvoto, organizacija na reprodukcija vo ov~arstvo i 

kozarstvo, organizacija na proizvodstveni procesi i 

iskoristuvawe na dobito~na hrana vo ov~arstvo i kozarstvo 

Ekonomsko zna~ewe na ov~arstvo i kozarstvo , Obrt na stado, 

usloven broj na grla, Planirawe na proizvodstvo i proizvodni 

procesi vo ov~arstvo i kozarstvo , ekonomika na tro{oci na 

dobito~na hrana vo ov{arstoto i kozarstvoto 

Sistemi na sviwarstvo, Nasoki vo sviwarstvoto, organizacija na 

reprodukcija vo sviwarstvoto, organizacija na proizvodstveni 

procesi i iskoristuvawe na dobito~na hrana vo sviwarstvoto 

Ekonomsko zna~ewe na sviwarstvo , Obrt na stado, usloven broj na 

grla, Planirawe na proizvodstvo i proizvodni procesi vo 

sviwarstvo , ekonomika na tro{oci na dobito~na hrana vo 

sviwarstvo 

Sistemi na ìvinarstvoto, Nasoki vo ìvinarstvoto , 

organizacija na reprodukcija vo ìvinarstvoto , organizacija na 

proizvodstveni procesi i iskoristuvawe na dobito~na hrana vo 

ìvinarstvoto 

Ekonomsko zna~ewe na ìvinarstvoto , Obrt na jato, Planirawe 

na proizvodstvo i proizvodni procesi vo s ìvinarstvoto , 

ekonomika na tro{oci na dobito~na hrana vo ìvinarstvoto 

Ceni, Transport, Pazarni ustanovi, Merki za regulacija na 

sovremeniot promet na animalni proivodi 

Reden 


broj na Data 

~asovi 

1-2 Ekonomsko zna~ewe 

na sto~arstvoto 

3 -5 Poseta na govedarska 

farma 

6-8 Poseta na ov~arska 

farma 

9-11 Poseta na sviwarska 

farma 

12-13 Poseta na 

ìvinarska farma 

14-15 Hronometrija i 

hronografija 


Sostavuvawe i re{avawe na matemati~ki model i simpleks metod 

na linearno programirawe 

Primeri i kade }e se vidat site teoretski aspekti na ekonomikata 

i oranizacijata na govedarstvoto vo praksa 


i oranizacijata na ov~arstvoto vo praksa 


i oranizacijata na sviwarstvoto vo praksa 


i oranizacijata na govedarstvoto vo praksa 

Na~ini za odreduvawe na norma vo sto~arskoto proizvodstvo


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 





Prakti~na nastava: ve`bi preku poseta na farmi 







Bodovi 



nastava 





(dve) 

Zavr{en ispit / 


*Ednata proverka ja ocenuva edniot nastavnik, a drugata drugiot. Krajnata ocena e 

Proverka na 

znaewa 


pomagala 


Prva proverka: - Ekonomski aspekti 

Vtora proverka: - Organizacioni aspekti 

Zavr{en ispit: na barawe na student 



Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Todor Todorov: Ekonomija, ekonomika, organizacija, Skopje, 2001 

2. Svetislav Anti}: Ekonomika i organizacija sto~arske proizvodwe, Beograd

Predmet DIVERZITET I ZA[TITA NA DIVI MESOJADI 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 014 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 






nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite osnova za na~inite na za{tita na divite 

karnivori. 

Predavawata gi opfa}aat zna~eweto na divite karnivori, sistematikata, biolo{kite 

karakteristiki i merkite za konzervacija na divite karnivori. 

Za vreme na seminarite, grupno }e bidat razrabotuvani razni programi za za{tita na 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

divite karnivori. 

• Zna~ewe na divite karnivori za ekosistemot 

• Sistematika na divite karnivori 

• Biolo{ki karakteristiki na divite karnivori 

• Zagrozeni vidovi divi karnivori 

• Merki za za{tita na divite karnivori od familiite: 

- Felidae 

- Canidae 

- Ursuidae 

- Mustelidae 




studentite) 










Bodovi 












Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: Zna~ewe na divite karnivori za ekosistemot, Sistematika na divite 

karnivori, Biolo{ki karakteristiki na divite karnivori, Zagrozeni vidovi divi 

karnivori 

Vtora proverka: Merki za za{tita na divite karnivori 


ekvivalenti na ocenkite od zavr{niot ispit se:

Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


2. Trpkov B., Don~ev I., Drozdovski I.: Love~ki prira~nik. Sojuz na love~ki organizacii 





6. Macdonald W.D. and Sillero-Zubiri C.: Biology and Conservation of Wild Canids. Oxford 

University Press, 2004. 

7. Grzimek's Animal Life Encyclopedia – Mammals. Thomson-Gale, 2004.

Predmet DIVERZITET I ZA[TITA NA GRABLIVI PTICI 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 015 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 






nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite osnova za na~inite na za{tita na 

grablivite ptici. 

Predavawata gi opfa}aat zna~eweto na grablivite ptici, sistematikata, biolo{kite 

karakteristiki i merkite za konzervacija na grablivite ptici. 

Za vreme na seminarite, grupno }e bidat razrabotuvani razni programi za za{tita na 

grablivite ptici. 

Kratka 

sodrìna • Zna~ewe na grablivite ptici za ekosistemot 

• Sistematika na grablivite ptici 

• Biolo{ki karakteristiki na grablivite ptici 

• Zagrozeni vidovi grablivi ptici 

• Merki za za{tita na: 

- sokoli 

- orli 

- jastrebi 

- mr{ojadci 

- luwi 

- eji 

- buvovi 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 




studentite) 










Bodovi 













Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: Zna~ewe na grablivite ptici za ekosistemot, Sistematika na grablivite 

ptici, Biolo{ki karakteristiki na grablivite ptici, Zagrozeni vidovi grablivi ptici

Vtora proverka: Merki za za{tita na grablivite ptici 



Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


2. Trpkov B., Don~ev I., Drozdovski I.: Love~ki prira~nik. Sojuz na love~ki organizacii 





6. Grzimek's Animal Life Encyclopedia – Birds. Thomson-Gale, 2003.

Predmet DIVERZITET I ZA[TITA NA RIBI 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 016 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 






nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite osnova za diverzitetot na ribite i 

na~inite za nivna konzervacija. 

Predavawata gi opfa}aat zna~eweto na ribarstvoto i akvakulturata, sistematikata 

na ribite i zagrozenite vidovi ribi, pri~inite za namaluvawe na populacijata na 

zagrozenite vidovi ribi kako i mo`nostite za nivna repopulacija. 

Za vreme na seminarite, grupno }e bidat obrabotuvani na~inite na za{tita na 

zagrozenite vidovi ribi. 

Kratka 

sodrìna • Zna~ewe na ribarstvoto i akvakulturata 

• Sistematika na ribite 

• Zagrozeni vidovi ribi 

• Modifikacija na prirodnite ìveali{ta 

• Brani i drugi hidrolo{ki objekti 

• Kvalitet na vodata 

• Introducirani vidovi 

• Prekumeren ribolov 

• Trgovija 

• Akvakultura 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 




studentite) 










Bodovi 













Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: Zna~ewe na ribarstvoto i akvakulturata, Sistematika na ribite, 

Zagrozeni vidovi ribi, Modifikacija na prirodnite ìveali{ta, Brani i drugi 

hidrolo{ki objekti 

Vtora proverka: Kvalitet na vodata, Introducirani vidovi, Prekumeren ribolov, 

Trgovija, Akvakultura 



Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


pomagala 

1. Helfman S.G.: Fish Conservation. Island Press, Washington, USA, 2007. 

2. Nelson S.J.: Fishes of the World. John Wiley & Sons, Inc., 2006. 

3. Hickman P.C., Roberts S.L. Larson A.: Animal Diversity. The McGraw-Hill Companies, 

2002. 

4. Levin A.S.: Encyclopedia of Biodiversity Vol. 2. Academic Press, 2001.

Predmet ORNAMENTALNA AKVAKULTURA 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 017 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 






nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite osnova za na~inite na odgleduvawe na 

ornamentalnite slatkovodni vidovi ribi. 

Predavawata gi opfa}aat op{tite karakteristiki na ornamentalnata akvakultura, 

vidovite ribi koi se odgleduvaat i na~inite na odgleduvawe, karakteristikite na 

vodata, zdravstvenata sostojba na odgleduvanite ribi i marketingot na odgledanite 

ribi. 

Za vreme na seminarite, grupno }e bidat obrabotuvani na~inite na odgleduvawe na 

ornamentalnite slatkovodni ribi. 

Kratka 

sodrìna • Istoriski razvoj na ornamentalnata akvakultura 

• Vidovi na ornamentalni slatkovodni ribi 

• Kvalitet na vodata 

• Kvantitet na vodata 

• Menaxment na vodata 

• Razmnoùvawe na ornamentalnite ribi 

• Rast i razvoj na ornamentalnite ribi 

• Odgleduvawe 

• Menaxment na zdravjeto na odgleduvanite ribi 

• Marketing 


Metodi na 

u~ewe 




studentite) 






Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 





Bodovi 













Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: Istoriski razvoj na ornamentalnata akvakultura, Vidovi na 

ornamentalni slatkovodni ribi, Kvalitet na vodata, Kvantitet na vodata, Menaxment na 

vodata. 

Vtora proverka: Razmnoùvawe na ornamentalnite ribi, Rast i razvoj na 

ornamentalnite ribi, Odgleduvawe, Menaxment na zdravjeto na odgleduvanite ribi, 

Marketing. 



Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Stickney R.R.: Encyclopedia of aquaculture. John Wiley & Sons, Inc. New York, USA, 2000.

Predmet SPORTSKI I REKREATIVEN RIBOLOV 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 018 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 






nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite osnova za pravilata i tehnikite na 

sportskiot i rekreativniot ribolov. 

Predavawata gi opfa}aat zna~eweto na sportskiot i rekreativniot ribolov, 

zna~ajnite vidovi ribi, potrebniot alat i pribor, na~inite na ribolov, poribuvaweto i 

za{titata na ribniot fond. 

Za vreme na seminarite, grupno }e bidat obrabotuvani tehnikite na ribolov na razni 

vidovi ribi. 

Kratka 

sodrìna • Sportskiot i rekreativniot ribolov vo svetot i kaj nas 

• Vidovi ribi od zna~ewe za sportskiot i rekreativniot ribolov 

• Riboloven alat i pribor 

• Hrana i mamci za ribolov 

• Tehniki na ribolov 

• Riboloven Bon-Ton 

• Organizacija na natprevari 

• Poribuvawe na otvorenite vodi 

• Za{tita na ribniot fond 

• Zakon za ribarstvo i akvakultura 

• Nacionalna federacija na Makedonija vo sportski ribolov 


Metodi na 

u~ewe 




studentite) 






Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 





Bodovi 














Prva proverka: Sportskiot i rekreativniot ribolov vo svetot i kaj nas, Vidovi ribi od 

zna~ewe za sportskiot i rekreativniot ribolov , Riboloven alat i pribor, Hrana i 

mamci za ribolov, Tehniki na ribolov, Riboloven Bon-Ton

Vtora proverka: Organizacija na natprevari, Poribuvawe na otvorenite vodi, Za{tita 

na ribniot fond, Zakon za ribarstvo i akvakultura, Nacionalna federacija na 

Makedonija vo sportski ribolov 



Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


pomagala 

5. Hristovski M. i Stoimenovski Z.: Sportsko riboloven Sojuz na Makedonija. 


6. Naumovski M.: Ribite vo Makedonija. @aki-Skopje, Skopje, 1995. 

7. Toth, M.: Fishing Basics. Penguin publisher, 1997. 

8. Young C.D.: Fly Fishing – The lifetime sport. Honeybear Press LLC, USA, 2005

Predmet OSNOVI NA CITOLO[KATA DIJAGNOSTIKA 4.0 kreditni poeni 

Kod FVM 019 


godina 




Preduslovi Fiziologija, Patofiziologija 

Avtor na doc. D-r Igor Ul~ar 

programata 

Izveduva doc. D-r Igor Ul~ar 

poml. ass. Irena Celeska 


nastavnata 

programa 

Celata e podobro i polesno zapoznavawe so osnovnite principi na citologijata koi se 

koristat vo rutinskata dijagnostika na bolestite. Kako nau~na disciplina nao|a {iroka 

primena vo klini~kata dijagnostika. 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Voved vo citolo{ka interpretacija 

- 1. Princip na citolo{ka evaluacija 

- 2. Citopatolo{ki tehniki 

- 3. Infektivni agensi 

- 4. Koà i potko`ni lezii 

- 5. Limfen sistem - limfni ~vorovi, slezena i timus 

- 6. Cerebrospinalna te~nost 

- 7. Glava i vrat - orofarings, tonzili, plunkovi `lezdi, tireoidea i paratireoidea 

- 8. Respiratoren trakt - nos, trahea, bronhii i beli drobovi 

- 9. Plevralna i peritoanealna te~nost 

- 10. Gastrointestinalen trakt - Creva, crn drob, pankreas 

- 11. Muskulo skeleten sistem 

- 12. Sinovijalna te~nost 

- 13. Urinaren trakt - bubrezi, uretra i mo~en meur 

- 14. Reproduktiven trakt - vagina, uterus, prostata, testis i mle~na `lezda 

- 15. Oko i uvo 




studentite) 










Bodovi 






Kontinuirani proverki teoretska (tri) 5 10 

Kontinuirani proverki prakti~na (tri) 5 10 



Uslovuva~ki kriteriumi: Dokolku studentot ne osvoi 5 boda na nekoja od 

kontinuiranite proverki, se smeta deka taa kontinuirana proverka ne ja poloìl, i }e mu 

se dade mo`nost da polaga edna popravna kontinuirana proverka na krajot od semestarot. 


teoretskata, prakti~nata nastava i trite kontinuirani proverki. 

Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: metodska edinica 1.-5. 

Vtora proverka: metodska edinica 6.-11. 

Treta proverka: metodska edinica 12.-15. 

Zavr{en ispit: usmen ili pismen



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Paul Canfield, Patricia Martin, Veterinary Cytology, A postgraduate foundation 

publication, University of Sydney, 1998 

2. Rebecca Baker, John H. Lumsden, Color atlas of citology of dog and cat, Mosby, 

2000

Predmet VETERINARNA HEMATOLOGIJA 4.0 kreditni poei 

Kod FVM 020 


godina 




Preduslovi Fiziologija, Patofiziologija 

Avtor na doc. d-r Igor Ul~ar 

programata 

Izveduva doc. d-r Igor Ul~ar 

poml. ass. Irena Celeska 


nastavnata 

programa 

Celta e podrobno zapoznavawe so fiziologijata i patologijata na hematopoetskiot 

sistem i na krvnite elementi, odnosno zastapeni se onie detali koi ne gi opfa}a 

predmetot Patofiziologija. 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

- 1. Ispituvawe na krvta i na koskenata srcevina 

- 2. Komparativna hematologija kaj doma{nite cica~i 

- 3. Komparativna hematologija kaj ìvinata i kaj nekoi drugi vidovi cica~i 

- 4. Hematopoeza 

- 5. Koagulacija i nejzini naru{uvawa 

- 6. Trombociti 

- 7. Fiziologija na eritrocitite i nivni promeni pri zaboluvawe 

- 8. Anemii i policitemii 

- 9. Hemoliti~ki anemii povrzani so infektivni agensi 

- 10. Hemoliti~ki anemii neinfektivno poteklo 

- 11. Depresivni ili hipoproliferativni anemii 

- 12. Neutrofili 

- 13. Eozinofili 

- 14. Bazofili i mastociti 

- 15. Monociti i makrofagi 

- 16. Limfociti i plazma-kletki 

- 17. Interpretacija na leukocitnite parametri 

- 18. Leukozi kaj doma{nite ìvotni 

- 19. Plazmatski proteini i disproteinemii 

- 20. Imunohematologija 




studentite) 

Seminari: diskusija na klini~ki slu~ai; aktivno u~estvo na studentite (iskaùvawe na 

mislewa, idei, diskusija); oralna prezentacija na poglavje po izbor na studentot. 







Bodovi 






Kontinuirani proverki teoretska (tri) 5 10 

Kontinuirani proverki prakti~na (tri) 5 10 



Uslovuva~ki kriteriumi: Dokolku studentot ne osvoi 5 boda na nekoja od 

kontinuiranite proverki, se smeta deka taa kontinuirana proverka ne ja poloìl, i }e mu 

se dade mo`nost da polaga edna popravna kontinuirana proverka na krajot od semestarot. 


Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: metodska edinica 1.-6. 

Vtora proverka: metodska edinica 7.-11. 

Treta proverka: metodska edinica 12-20.

Zavr{en ispit: usmen ili pismen 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. N.C. Jain, Essentials of Veterinary Hematology, Lea & Febiger, Philadelphia, 1993. 

2. A.H. Rebar, P.S. MacWilliams, B.F. Feldman, F.L. Metzger, R.V.H. Pollock, and J. 

Roche (Eds.), A Guide to Hematology in Dogs and Cats, IVIS, 2005.

Predmet TROPSKI PARAZITARNI BOLESTI 1.5 kreditni poeni 

Kod FVM 021 


godina 

Semestar Osmi (VIII) 



Preduslovi Parazitologija i parazitarni zaboluvawa 

Avtor na 

programata 

prof.d-r Dino ^r~ev 

ass. m-r Jovana Stefanovska 

Izveduva prof.d-r Dino ^r~ev 

ass. m-r Jovana Stefanovska 


nastavnata 

programa 

Celta na ovoj predmet e da gi zapoznae studentite na veterinarna medicina so 

morfologijata i biologijata na parazitite od tropskite i subtropskite oblasti i so 

nivnata epizootiologija (epidemiologija), patogeneza, klini~ka slika, kako i metodite 

na nivnata dijagnostika, le~ewe i suzbivawe na bolestite {to gi predizvikuvaat. 

Studentite }e bidat zapoznati i so klini~kiot pristap na parazitskite bolesti va`ni 

vo javnoto zdravstvo i so nivnata laboratoriska diagnostika. Preku ovoj predmet 

studentite }e se osposobat samostalno da re{avaat za principot na sovladuvawe i 

Kratka 

sodrìna 

suzbivawe na parazitolo{kite problemi vo tropskite i subtropskite podra~a. 

Isto~no-obalna groznica i maligna ov~a tajlerioza -1,5 ~asa 

Tripanosmoza (nagana, surra, goufar, murrina, derrengadera, mal de caderas i {agasova 

bolest) - 4 ~asa 

Fascioloza, fasciolopsoza, klonorhoza, paragonimoza i shistosomoza - 3,5 ~asa 

Eaozonofilen meningoencefalitis, gnatostomoza, i drakunkuloza - 1,5 ~asa 

Dirofilarioza, elefantijaza, onhocerkoza, loaijaza, stefanofilarioza - 2,5 ~asa 

Pulikoza (Tunga penetrans), мијази (Dermatobia hominis, Cordylobia anthropophaga, 

Cochliomyia hominivorax, Lucilia spp., Calliphora spp., Phormia spp., Chrysomyia spp.. 

Auchmero- myia luteola – parazitizam - 2 ~asa 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 



studentite) 








Boduvawe na aktivnostite na studentot 


Bodovi 




Kontinuirani proverki (edna) 42 75 

Zavr{en ispit 

nema* 


* Zavr{en ispit pretstavuva pismenata proverka.

Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


pomagala 

Kontinuirana proverka na znaeweto (edna): pismeno 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

G.D. Schmidt & L.S. Roberts: FOUNDATION OF PARASITOLOGY, Times Mirror/Mosby, 3 rd -5 

th edition St. Louis - Santa Clara, 1985 - Singapoor, 2000

Predmet RACIONALNA PRIMENA NA ANTIMIKROBNITE LEKOVI 1.5 kreditni poeni 

Kod 

FVM022 


godina 





Avtor na 


programata 



nastavnata 

programa 

Celta na ovoj kurs e da se zapoznae studentot za potrebata od zgolemena svest pri 

prepi{uvaweto na antimikrobnite lekovi, da gi zapoznae so problemot na antibiotska 

rezistencija i so osnovnite principi na pravilnata upotreba na antimikrobnite lekovi 

kako integrlen del na dobrata veterinarna praksa. 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

- zapoznavawe so Evropskata platforma za odgovorna primena na lekovite kaj 

ìvotnite 

- pravna regulativa za pu{tawe na antimikrobnite lekovi vo promet 

- obezbeduvawe na zdravje za ìvotnite 

- principi na pravilnoto koristewe na antimikrobnite lekovi 

- izbor na vistinskiot antibiotik 

- primena na vistinskiot antibiotik 

- monitoring na koristeweto na antibioticite 

- antibiotska rezistencija 

- alternativa za antibioticite i integriranite programi za kontrola na bolestite 

Seminari: 1 ~as nedelno (15 ~asa) 

Seminari: interaktivna nastava vo grupa so diskusija za zadadena tema; aktivno u~estvo 

na studentite (iskaùvawe na mislewa, idei, diskusija); oralna prezentacija na poglavje 

po izbor na studentot. 



Studentot e zadolèn aktivno da gi sledi predvidenite aktivnosti so koi{to osvojuva 




Bodovi 



24 30 

seminarite 


Kontinuirana proverka (edna) 30 60 

Zavr{en ispit 

nema* 


* Zavr{en ispit ne e predviden, osven za studentot koj ne pokaàl uspeh na 

Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


pomagala 

Kontinuirana proverka na znaeweto (edna): pismeno 

Zavr{en ispit: ne e predviden osven ako ne e pokaàn uspeh na kontinuiranata 

proverka 



Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. FVE: Antibiotic Resistance & Prudent use of Antibiotics in Veterinary Medicine. 

2. EPRUMA: Best Practice Framework for the use of Antimicrobials in Food-Producing Animals in the 

EU.

Predmet KINOLOGIJA 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 023 


godina 




Preduslovi Klini~ka dijagnostika 


programata 

Izveduva Doc. d-r Goran Nikolovski 


nastavnata 

programa 

Definicija za predmetot: preku ovoj predmet studentot dobiva poznavawa od oblasta na 

konologijata povrzani so istorijatot na kinolo{koto organizirano rabotewe vo svetot i 

kaj nas, kinolo{kite dru{tva, podelba na rasite, odgleduvawe na ku~iwata, higiena na 

vlaknoto, na~in na ishrana, smestuvawe. 

Pozicija na predmetot vo veterinarnata edukacija: so ovoj predmet se pro{iruvaat 

znaewata kaj studentot koj se odnesuvaat na rasite ku~iwa. Osobeno detalno se 

opi{uvaat postoeweto na razli~nite grupi na ku~iwa spored nivnata me|unarodna 

klasifikacija, specifi~nosta po grupi, kako i specifi~nosta na sekoja rasa 

poedine~no. Vakviot priod mu ovozmoùva na studentot podobro da gi zapoznae i 

diferencira zaboluvawata povrzani so rasovite karakteristiki. 

Povrzanost na predmetot so kurikulumot: temite koi se predmet na zapoznavawe gi 

opfa}aat karateristikite na gradbata kaj odredenite rasi na ku~iwa. Isto taka, se 

opi{ani i standardite koi treba da gi ispolnat rasite vo odnos na gradbata, koàta, 

vlaknoto, bojata i drugite znaci povrzani so rasata. Zatoa, preporaka e da ovoj predmet 

se izu~uva zaedno so vnatre{nite bolesti kaj doma{nite milenici ili vedna{ posle 

otslu{uvaweto na ovoj predmet. 

Kratka 

sodrìna 

Predavawa: 

Voved vo kinologijata, organizaciona postavenost 1~as 

Podelba na rasi soglasno FCI-klasifikacijata 3 ~asa 

[arplaninec-poteklo i osobini 1 ~as 

Odgleduvawe na ku~iwata (polovo sozrevawe, potomstvo, parewe, graviditet, 

poroduvawe, nega na leglo-kriti~ni periodi, obeleùvawe na legloto) 2 ~asa 

Odgleduvawe i dresura na ku~iwata 1 ~as 

Higiena na vlaknoto i posebnosti vo ishranata 1 ~as 

Ishrana na leglo i mali ku~enca 1 ~as 

Smestuvawe na ku~iwata 1 ~as 

Ve`bi: 

Sekoj student }e bide zadolèn za podgotovka na seminarski trud koj se odnesuva na 

grupite na ìvotni po FCI- klasifikacijata ili podgotovka na karakteristiki za 

odredeni rasi poedine~no- 10 ~asa 

Prakti~na nastava-Posetuvawe i aktivno u~estvo na kinolo{ki izlo`bi 9 ~asa 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Teoretska nastava: 1 ~as nedelno (11 ~asa teoretska nastava) 

Ve`bi i seminari: 1 ~as nedelno (10 ~asa) kiniolo{ki izlo`bi (9 ~asa) 

Teoretska nastava: interaktivna (razvivawe na diskusii za odlgeduvawe, opis na rasi, 

koristewe na video materijali) 

Ve`bi: sekoj student }e podgotvuvaseminarski za grupite na ìvotni ili za odredenite 

rasi; oralna prezentacija na studentot. 

Aktivno u~estvo i prezentacija na nivnoto u~estvo na kinolo{ki izlo`bi. 





Bodovi 




6 10 

seminarite 

Prakti~na nastava 5 9 

Zavr{en ispit 

ima 


* Zavr{en ispit e predviden. Kriterium za polagawe na zavr{en ispit pretstavuva 

osvojuvawe na 50% od bodovite predvideni so teoretskata nastava, seminarskite i 


Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 

*Zavr{en ispit: studentot zadolìtelno go polaga zavr{niot ispit usno ili 

pismeno. Kriterium za polagawe na zavr{en ispit pretstavuva osvojuvawe na 50% od 

bodovite predvideni so teoretskata nastava, seminarskite i prakti~nata nastava 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Prof. dr. sc. Mario Bauer Kinologija, [kolska kniga Zagreb, 1996 

2. The Kennel Club’s Illustrated Breed Standards The official guide to registered breeds Ebury Press, London 

2003

Predmet МАРКЕТИНГ НА ВЕТЕРИНАРНА ПРАКСА 1.5 kreditni poeni 

Kod FVM 024 

Studiska 

godina 

Petta (V) 




Preduslovi Zapi{an devetti semestar 


programata 


Cel i zada~i na Teoretskata nastava. 

nastavnata 

programa 

- Ima za cel da gi zapoznae studentite so osnovite na marketingot na veterinarnata 

praksa. Toa zna~i deka studentite treba da steknat osnovni znaewa za nivnoto idno 

vklu~uvawe vo stopanstvoto preku otvarawe na privatna veterinarna praksa. Ovoj 

predmet osobeno se nadopolnuva i e kompatibilen so predmetot Osnovi na 

menaxment i menaxment na veterinarna praksakata koj e zadolìtelen predmet. 

Ovie dva predmeti zaedno }e im ovozmoàt na studentite da privle~at {to e mo`no 

pove}e klienti, kako i da gi zadràt istite. Idniot doktor po veterinarna 

medicina treba da dobie osnovni znaewa za toa {to o~ekuvaat negovite klienti, 

kako da ja unapredi svojata praksa i da efektuira {to e mo`no povisok dohod. Za taa 

cel neophodni mu se osnovni soznanija za odnesvaweto na klientite, za prirodata i 

karakterot na uslugata {to ja nudi, za na~inite na koi moè i treba da gi formira 

cenite na svoite uslgi, za kanalite po koi }e ja distribuira porakata do klientot, 

so eden zbor kako uspe{no da gi koristi instrumentite na marketingot vo 

upravuvaweto so praksata.


Reden 

broj na 

~asovi 

Data 



1 -2 Voved Poim, obem i predmet na izu~uvawe na marketingot, zna~ewe na 

marketngot vo uspe{nosta na veterinarnata praksa, definicii na 

marketingot 

3-4 Marketing okolina 

na veterinarnata 

praksa 

5-6 Poznavawe na 

klientite na 

veterinarnata 

praksa 

7-8 Marketing 

instrumentite vo {to 

pouspe{no 

plasirawe na 

pazarot 

9-10 Pazar na veterinarni 

uslugi 

11-12 Zna~ewe i razvoj na 

marketing 

strategiite 

Vlijanie na ekonomskite, tehni~kite, socijalnite i drugite 

nadvore{ni faktori vrz uspe{nosta na veterinarnata praksa 

Kakvo e odnesuvaweto na klientite, Kakvi se nivnite motivi i 

potrebi, Kako da se osvojat i zadràt klientite 

Zapoznavawe so sekoj od instrumentite na marketingot poedine~no 

i negovo stvawe vo funkcija, Usluga, Cena, Promocija, Distribucija 

Karakteristiki na pazarot na uslugi, osobenosti na pazarot na 

uslugi 

[to se strategii vo marketingot, kakvi vidovi na strategii 

postojat, nivnoto zna~ewe za zgolemena uspe{nost vo rabotata 

13 Vidovi na marketing 

strategii pogodni za 


14 Kako da go istraìte 

pazarot na uslugi 

15 Organizacija i 

kontrola na 

marketing aktivnosti 

Cenovni strategii, promotivni strategii, Strategii na 

distribucija, Kvalitativni strategii 

Osnovni pravila i primeri na mali pazarni istraùvawa 

Kako uspe{no da organizirate marketing aktivnosti vo 

veterinarnata praksa, Kako da se izvr{i kontrola na nivnata 

uspe{nost 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 



studentite) 







Bodovi 



nastava 




Kontinuirani proverki / 30(x2)=60 

(dve) 

Zavr{en ispit - 


Proverka na 

znaewa 

Kontinuirana proverka na znaeweto (edna): pismena 

*Zavr{en ispit: usmen ili pismen (vklu~uva edna kontinuirana proverka)



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. doc. d-r Blagica Sekovska: Marketing menaxment na animalni proizvodi, 2008, 

Skopje 

2. Filip Kotler: Marketing na uslugi 

3. Shawn P. Messonier: Marketing Your Veterinary Practice, Misury, 2000

Predmet SOVREMENI SISTEMI ZA BEZBEDNOST NA HRANA 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 025 


programa 



Vid na predmet Izboren Predmet 

Preduslovi 

Avtor na 

Doc. D-r Pavle Sekulovski 

programi 

Izveduva Doc. D-r Pavle Sekulovski 

Ass. M-r Dean Jankulovski, pom.ass.Sandra Kostova, pom. ass.Sloboden Чokrevski 

Celi i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Celta na kursot e studentite da se zdobijat so prodlabo~eni znaewa za sovremenite 

sistemi za bezbednost na hrana. Vo tekot na predavawata studentite }e se zapoznaat so 

site sovremeni sistemi za bezbednost na hrana kako: GMP, GHP, GAP, HACCP, TQM, LISA. 

So prakti~ni primeri }e se prikaè implementacijata na ovie sistemi vo razli~nite 

granki na prehranbenata industrija a i samite }e imaat prilika da izrabotat poedini 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~noi 

preporaki za 

nastava 

HACCP planovi preku seminarski raboti. 

• Sovremeni sistemi za bezbednost na hrana 

• Dobra proizvodna praksa 

• Dobra higienska praksa 

• Dobra zemjodelska praksa 

• Poteklo na HACCP sistemot 

• Celi na HACCP sistemot 

• Sedumte principi na HACCP 

• Generi~ki HACCP planovi 

• Implementacija na HACCP sistemot na farmi 

• Implementacija na HACCP sistemot na klanici 

• Implementacija na HACCP sistemot vo proizvodstvo na mesni proizvodi 

• Implementacija na HACCP sistemot vo mlekarnici 

• Implementacija na HACCP sistemot vo industrija za ribi i morski proizvodi 

• Vrskata pome|u HACCP i TQM 

• HACCP - TQM za maloproda`ba i katering 

• HACCP i potro{uva~ite 

• Prediktivna mikrobiologija i HACCP 

• Analiza na rizikot, HACCP i mikrobiolo{ki kriteriumi vo proizvodstvoto na hrana 




studentite) 

Seminari: Diskusija na temi spomenati na predavawata ili pro~itani vo stru~nata 


oralni prezentacii na odredeni poglavja po izbor na studentot a vo dogovor so 

nastavnikot 

Seminarska rabota: u~ewe so koristewe na stru~na literatura i internet; izgotvuvawe 

na seminarski trud 


osvojuva bodovi kako del od zavr{noto ocenuvawe 



Bodovi 






Zavr{en ispit 

Nema* 



kontinuiranite proverki na znaeweto

Proverka na 

znaewe i 

icenuvawe 


Prva proverka: 

Vtora proverka: 




pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

Do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Corlett, D. A. (1998) HACCP Users Manual 

Danev, M., Sekulovski, P. (2003) Vodi~ za HACCP sistem 

Forsythe, S. J., Hayes, P.R. (1998) Food Hygiene, Microbiology and HACCP 

Morrtimore, S., Wallace, C. (1998) HACCP A practical Approach 

Pearson, A.M., Dutson, T.R. (1999) HACCP in Meat, Poultry and Fish Processing: Advances in 

Meat Research Series Vol.10

Predmet Управување со каналите за набавка на анимални производи 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 026 


godina 




Preduslovi Zapi{an devetti semestar 


programata 



nastavnata 

programa 

- Kanalite za nabavka ili (supply chain) se mnogu aktuelna tema vo EU. Edna od 

osnovnite zada~i na veterinata kako profesija e da gi sledi animalnite proizvodi 

po ovie kanali po~nuvaj}i od samoto proizvodstvo, pa se do samata konsumacija na 

proizvodot. Zatoa e neophodno da se znaat site pravila i ekonomskite aspekti na 

ovie kanali. Cel na ovoj predmet }e bide da detalno go zapoznae idniot veterinar so 

kanalite na nabavka, nivnata va`nost, zna~ewe, ekonomski aspekti, organizacioni 

pravila i regulacija. Osobeno e interesno ovoj kurs da go posettuvaat veterinarite 

koi }e imaat mo`nost da rabotat vo domenot na veterinarnata inspekcija i/ili 

veterinarnata uprava. 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

- Poim za kanali za nabavka na animalni proizvodi 

- Vidovi na kanali za nabavka na animalni proizvodi 

- Merki za podobruvawe na kanalite nabavka na animalni proizvodi 

- Distribucija na animalni proizvodi 

- Vidovi na distribucija 

- Transport i logistika 

- Planirawe na kanalite za nabavka na animalni proizvodi 

- Donesuvawe na odluki za kanalite za nabavka na animalni proizvodi (finansiski 

odluki, odluki za bezbednosta, strate{ki odluki i sli~no) 

- Organizacija na kanalite za nabavka na animalni proizvodi 

- Kontrola na kanalite za nabavka na animalni proizvodi 



studentite) 










Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema* 




Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: Op{to za kanalite za nabavka na animalni proizvodi 

Vtora proverka: strate{ki odluki za kanalite za nabavka na animalni proizvodi 

*Zavr{en ispit: usmen ili pismen (vklu~uva edna kontinuirana proverka)



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Y. Narahari and S. Biswas: Supply Chain Management: Modeling and Decision Making, 

Indian Institute of Science, Bangalore 

2. Blagica Sekovska Marketing menaxment na animalni proizvodi, Skopje 2008

Predmet MIKROBIOLOGIJA NA HRANA 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 027 


programa 




Preduslovi 

Avtor na 


programi 

Izveduva Doc. d-r Pavle Sekulovski 

Ass. m-r Dean Jankulovski, poml. ass. Sandra Kostova 

Celi i zada~i 

na nastavnata 

programa 

Celta na kursot e studentite da se zdobijat so prodlabo~ni teoretski i prakti~ni 

znaewa za mikrobiologijata na hranata. 

Predavawata vklu~uvaat prikaz na fundamentite na mikrobiologijata na hrana, 

metabolizmot na mikroorganizmite, mehanizmite na nivniot rast, razmnoùvawee i 

uginuvawe, kako i faktorite koi vlijaat vrz istite. 

Studentite detalno se zapoznavaat so vidovite mikroorganizmi i nivnite 

karakteristiki i opasnostite koi tie gi pretstavuvaat po ~ove~koto zdravje. 

Vo prakti~nata nastava studentite se zapoznavaat so rutinskite i naprednite metodi 

za detekcija na mikroorganizmite kako i so brzite i avtomatizirani metodi vo 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~noi 

preporaki za 

nastava 

mikrobiologijata na hrana. 

• Razvoj i evolucija na mikrobiologijata na hrana 

• Op{ti principi na rastot i razvojot na mikroorganizmite 

• Dinami~ki faktori na rastot na mikroorganizmite 

• Dinamika na uginuvawe na mikroorganizmite 

• Interakcija pome|u faktorite koi vlijaat vrz preìvuvaweto na mikroorganizmite 

• Mikroorganizmi rasipuva~i na hrana 

• Truewa so hrana 

• Patogeni bakterii vo hranata 

• Mikotoksinogeni muvli 

• Virusi 

• Paraziti vo hranata i vodata 

• Indikator mikroorganizmi 

• Fermentacija na hrana 

• Kontrola na mikrobiolo{kiot kvalitet i bezbednost na hranata 

• Mikrobiolo{ki kriteriumi 

• Rutinski metodi vo mikrobiologijata na hrana 

• Brzi metodi i avtomatizacija 

• Napredni metodi vo mikrobiologijata na hrana 




studentite) 

Prakti~na nastava: Laboratoriski ve`bi po mikrobiologija na hrana; Aktivno u~estvo 

na studentite vo laboratoriskata rabota na izolacija i identifikacija na 

mikroorganizmite. 







Bodovi 



Prisustvo i prakti~na nastava 12 15 



Zavr{en ispit 

nema* 



kontinuiranite proverki na znaeweto.

Proverka na 

znaewe i 

icenuvawe 


Prva proverka: osnovi na mikrobiologijata na hrana 

Vtora proverka: napredna mikrobiologija na hrana 



pomagala 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Eley, A. R. (1996) Microbial Food Poisoning 

Garbutt, J. (1997) Essentials of Food Microbiology 

Doyle, M.P., Beuchat, L.R., Montville, T.J.(2007) Food Microbiology: Fundamentals and Frontiers

Predmet TEHNOLO[KI PROCESI NA @IVINARSKA FARMA 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 028 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 

Doc. d-r Ivan~o Naletovski 


Izveduva Doc. d-r Ivan~o Naletovski 



nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite teoretska osnova za prakti~niot na~in na 

vodewe na ìvinarska i zapoznavawe so tehnolo{kite procesi vo site fazi na 

odgleduvawe kaj razli~ni ekonomski kategorii. 

Predavawata vklu~uvaat prikaz na osnovnite tehnolo{ki procesi vo razli~ni vidovi 

farmi po~nuvaj}i od roditelsko jato, preku inkubatorska stanica i ednodnevni piliwa 

pa se do komercijalni farmi za odgelduvawe i eksploatacija na brojleri i nesilki za 

proizvodstvo na konzumni jajca. 

Za vreme na kursot grupno }e bidat re{avani klini~ki problemi, izloèni vo oblik 

na primeri od sekojdnevnata veterinarna praksa. Isto taka studentot }e ima i oralno 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

izlagawe na poglavje koj samiot }e go izbere. 

Tehnolo{ki procesi pri odgleduvawe na roditelsko jato 

- te{ka linija 

- lesna linija 

Tehnolo{ki procesi vo inkubatorska stanica 

Tehnolo{ki procesi pri odgleduvawe na podmladok 

Tehnolo{ki procesi pri odgleduvawe na nesilki 

Tehnolo{ki procesi pri odgleduvawe na brojleri 

Vodewe na evidencija na ìvinarska farma 




studentite) 










Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema* 




Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: tehnolo{ki procesi pri odgleduvawe na roditelsko jato, tehnolo{ki 

procesi vo inkubatorska stanica 

Vtora proverka: tehnolo{ki procesi pri odgleduvawe na podmladok, tehnolo{ki procesi 

pri odgleduvawe na nesilki, tehnolo{ki procesi pri odgleduvawe na brojleri, vodewe 

na evidencija na ìvinarska farma 

*Zavr{en ispit: usmen ili pismen



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Prira~nici za odgleduvawe od razli~ni proizvoditeli na hibridi 

2. @ivinarstvo - prof. d-r Bori{a Supi}, prof. d-r Niko Milo{evi}, prof. d-r 

Timotej ôbi}, Univerzitet vo Novi Sad, 2000

Predmet AKVAKULTURA 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 029 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 






nastavnata 

programa 

Teoretskata nastava od predmetot akvakultura ima za cel da gi zapoznae studentite 

so zna~eweto na akvakulturata kaj nas i vo svetot, osnovite na ekologijata vo vodnite 

ekosistemi, op{tite poimi od akvakulturata, odgleduvaweto na komercijalno najva`nite 

vidovi toplovodni i ladnovodni ribi, zdravstvenata za{tita na ribite vo 

akvakulturnoto proizvodstvo i odgleduvaweto na rakovi i àbi. 


zdobie so znaewe za odgleduvaweto na najzna~ajnite vidovi toplovodni i ladnovovodni 

vidovi na ribi, osnovnite principi na zdravstvena za{tita na ribite i na~inite na 

odgleduvawe na rakovi i àbi, kako i so sposobnost za davawe na soveti so cel 

promovirawe na optimalno akvakulturno proizvodstvo i zdravje na odgleduvanite 

ìvotni. 

Prakti~nata nastava od predmetot akvakultura ima za cel da gi zapoznae 

studentite so vidovite na ribi koi se odgleduvaat vo Republika Makedonija, osnovnite 

anatomski i fiziolo{ki karakteristiki na ribite, izborot na lokacija za ribnik, 

kvalitetot i kvantitet na vodata za akvakultura, dimenzionirawe na ribnikot, 

planirawe na proizvodstvoto na riba, ishranata na ribite i transportot na ribi i 

repromaterijal.


Reden broj 

na ~asovi 



1 POIM I ZNAÊWE NA 

AKVAKULTURATA 

Istoriski razvoj na akvakulturata, proizvodstvo na 

riba, akvakulturata vo Republika Makedonija 

2 OSNOVI NA EKOLOGIJATA VO 

VODNITE EKOSISTEMI 



na ~asovi 

1 Vidovi ribi koi se odgleduvaat vo Republika Makedonija 

2 Osnovni anatomski i fiziolo{ki karakteristiki na ribite 

3 Izbor na lokacija za ribnik 

4 Kvalitet na vodata za akvakultura 

5 Kvantitet na vodata za akvakultura 

6 Dimenzionirawe na ribnik 

7 Planirawe na proizvodstvoto na riba 

8 Ishrana na ribi 

9 Transport na ribi i repromaterijal 

10-11 Poseta na zemjen ribnik za odgleduvawe na krap 

12-13 Poseta na kafezen ribnik za odgleduvawe na krap/pastrmka 

14-15 Poseta na pastrmski ribnik 

Vodata kako ìvotna sredina, tipovi vodni ekosistemi, 

ekolo{ki faktori vo vodnata sredina, raspored i 

sostav na ìvotnata sredina vo vodata, metabolizam na 

ekosistemot, zagaduvawe na vodnata sredina i kvalitet 

na vodite 

Vidovi ribi koi se odgleduvaat, vidovi akvakultura, 

tipovi akvakulturno odgleduvawe 

Odgleduvawe na krap, amur, tolstolobik, liwak, zlaten 

karas, som, jagula, {tuka, smu|, tilapija 

Odgleduvawe na kaliforniska pastrmka, poto~na 

3 OP[TI POIMI OD 

AKVAKULTURATA 

4 - 8 ODGLEDUVAWE NA 

TOPLOVODNI VIDOVI RIBI 

9 - 12 ODGLEDUVAWE NA 

LADNOVODNI VIDOVI RIBI pastrmka, poto~na zlatov~ica, ohridska pastrmka 

13 ZDRAVSTVENA ZA[TITA NA Naj~esti bolesti kaj odgleduvanite ribi vo 

RIBITE VO AKVAKULTURNOTO R.Makedonija, merki za kontrola na bolestite kaj 

PROIZVODSTVO 

ribite 

14 ODGLEDUVAWE NA RAKOVI Odgleduvawe na re~en rak 

15 ODGLEDUVAWE NA @ABI Rana ridibunda, Rana esculenta, Rana dalmatina, Rana 

lessonae, Rana temporaria, Rana graeca 


Metodi na 

u~ewe 







seminarski trud (esej/poster); prezentacija i diskusija za seminarskata rabota

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 





Bodovi 













boda. 

Proverka na 

znaewa 

Proverka na znaeweto (dve): pismeno 

Prva proverka: Poim i zna~ewe na akvakulturata, osnovi na ekologijata vo vodnite 

ekosistemi, op{ti poimi od akvakulturata, odgleduvawe na toplovodni vidovi ribi, 

vidovi ribi koi se odgleduvaat vo Republika Makedonija, osnovni anatomski i 

fiziolo{ki karakteristiki na ribite, izbor na lokacija za ribnik, kvalitet i 

kvantitet na vodata za akvakultura. 

Vtora proverka: Odgleduvawe na ladnovodni vidovi ribi, zdravstvena za{tita na 

ribite vo akvakulturnoto proizvodstvo, odgleduvawe na rakovi, odgleduvawe na àbi, 

dimenzionirawe na ribnik, planirawe na proizvodstvoto na riba, ishrana na ribi, 

transport na ribi i repromaterijal. 




Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Hristovski M., Stojanovski S.: Biologija, odgleduvawe i bolesti na ribite. 


2. Hristovski M., Koùharov S.: Marketing menaxment vo akvakulturata. Nacionalen 

forum za za{tita na ìvotnite na Makedonija ,Skopje, 2004. 

3. Markovi} Z. i Mitrovi}-Tutunxi} V.: Gajewe riba. Zadu`bina Andrejevi} Beograd, 

Beograd, 2003. 

4. Bogut I., Horvath L., Adamek Z i Katavi} I.: Ribogojstvo. Poljoprivredni fakultet u 

Osijeku, Osijek, 2006. 

5. Pillay T.V.R.: Aquaculture: Principles and Practices. Fishing News Books, Osney Mead, 

Oxford OX2 0EL, England, 1993. 

6. Stickney R.R.: Encyclopedia of aquaculture. John Wiley & Sons, Inc. New York, USA, 2000.

Predmet KLINI^KA FARMAKOLOGIJA 4.0 kreditni poeni 

Kod FVM 030 


godina 






programata 



nastavnata 

Celta na kursot e da im dade na studentite teoretska osnova za prakti~nata 

klini~ka farmakologija. 

programa 

Predavawata vklu~uvaat prikaz na fundamentite na farmakokinetikata, 

metabolizmot na lekovite, mehanizmot na receptornoto deluvawe na lekovite, 

interakcijata me|u lekovite, kako i prezentacija na izbrani lekovi koi naj~esto se 

upotrebuvaat vo veterinarnata klini~ka praksa. Na ovoj na~in na studentite im se 

ovozmoùva da dobijat pretstava za razli~nite grupi na veterinarni lekovi. 


na primeri od sekojdnevanata veterinarna praksa. Isto taka studentot }e ima i oralno 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 


Predavawa od bazi~na farmakologija 

- farmakokinetika i dozirawe na lekovite 

- farmakokinetski osnovi na speciesnite variacii vo dispozicija na 

lekovite 

- koncept na bioraspoloìvost i aplikacija na veterinarnite doza`ni 

formi 

- interpretacija na promenite vo dispozicijata na lekoviet i 

interspeciesni odnosi 

- dozirawe, klini~ka selektivnost i stereoizomerizam 

- preminuvawe na lekoviet preku koàta i preparati za topikalna 

primena 

- dispozicija, selekcija, primena i dozirawe na antimikrobnite 

lekovi 

- bioraspoloìvost i dispozicija na antimikrobnite sredstva kaj 

neonatalnite ìvotni 

- zakonski barawa za klini~ko ispituvawe na novi veterinarni lekovi 

- rezidui na lekovite i odreduvawe na karenca za lekovite 

Predavawa bazirani na slu~ai od klini~kata praksa 

- lekovi koi deluvaat na digestivniot sistem i metabolizmot 

- terapija na te~nosti i elektroliti 

- lekovi koi deluvaat na srceto i cirkulacijata 

- antibiotici i hemoterapevtici 

- antiinflamatorni lekovi 

- hipnotici, sedativi i anestetici 

- anthelmintici i ektoparaziticidi 

- seksualni hormoni 

- dermatolo{ki lekovi 

- oftalmi~ki lekovi 

- analgetici 




studentite) 










Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema* 




Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: bazi~na farmakologija 

Vtora proverka: slu~ai od klini~kata praksa 




pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Baggot, D. J.: The Physiological Basis of Veterinary Clinical Pharmacology. Blackwell 

Science Ltd, 2001. 

2. Plavšić F., Stavljenić A., Vrhovac B.: Osnove kliničke farmakokinetike. Školska knjiga, 

Zagreb 1992.

Predmet HEMIJA NA HRANA 4.0 kreditni poeni 

Kod FVM 031 

Studiska godina Petta (V) 

Semestar 

Devetti (IX) 



Preduslovi 

Avtor na 

Doc. Dr. Zehra Hajrulai-Musliu 

programata 

Izveduva 


nastavnata 

programa 

Teoretskata nastava: Celta na predmetot Kako eden od najgolemite delovi od 

naukata za hrana, heijata na hrana ima za cel da gi zapoznae studentite so ulogata i 

zna~eweto 

na sostavot i svojstvata na hranlivite komponenti, hemiskite promeni koi vlijaat 

za vreme na skladiraweto i procesot na podgotovka; zapoznavawe so nutricionite 

vrednosti, kvalitetot i bezbednosta na namirnicite sé so cel razbirawe deka 

kvalitetot i bezbednosta na hranata zavisi od hemiskite i fizi~kite procesi. 



broj 

~asovi 


HEMIJA NA HRANATA 

2. 

Kratka programa-teoretska nastava Voved vo hemija na hranata. Jaglehidrati: 

najva`ni oligosaharidi i polisaharidi vo hranata. Proteini: karakteristi~ni 

pretstavnici, nutritivna vrednost, priprema na hidrolizat, Maillard-ova 

reakcija. Lipidi: Zasiteni i nezasiteni masni kiselini, esencijalni masni 

kiselini, zastapenost vo hranata, oksidacija na masni kiselini, holesterol. 

Vitamini: struktura, zastapenost vo hranata, uloga, osobini, stabilnost. Ostanati 

nutritivni i biotehnolo{ki supstrati: terpenoidi, steroidi, karotenoidi, lignani, 

antocijani, glikozidi, alkaloidi. Funkcionalni komponenti na hranata: 

flavonoidi, polifenoli i drugi prirodni antioksidansi. Sozdavawe i za{tita od 

slobodni radikali. Joni vo hranata: zastapenost, transport, fiziolo{ko dejstvo, 

va`nost vo tehnolo{kite procesi. Voda: struktura, osobini, interakcii vo hranata. 

Nutricini - dodatoci vo hranata: sladila, konzervansi, boja, aroma, antioksidansi, 

emulgatori. Enzimi vo transformacija na komponentite na hranata: proteazi, 

lipazi, glikozidazi, nukleazi, polifenol - oksidazi. Hemija na osnovnite 

namirnici. 

Ve`bi: Opredeluvawe na hranlivite sostojki, hrana, poim i prou~uvawe. Osnovni 

sostojki na hranata, biohemiski procesi, makronutrienti (energetski, gradivni), 

mikronutrienti (za{titni). Odreduvawe na rezidui i kontaminenti (pesticidi, 

te{ki metali). Kvalitet i bezbednost na vodata za piewe i nejzino zna~ewe za 

zdravjeto. 

ENERGETSKATA 

VREDNOST NA HRANATA 


Va`nost na hemijata na hrana vo edukacija na veterinarite. 

Pravila za bezbednost na hranata. Zakonski regulativi za 

kvalitet i bezbednost na prehrambenite proizvodi. 

Energetski potrebi na razli~ni grupi. Definicija i 

klasifikiacija na hranlivite materii vo zavisnost od nivnata 

uloga vo organizmot. Energetska vrednost na hranlivite materii. 

Odreduvawe na energetskata vrednost na hranlivite materii vo 

prehrambenite proizvodi i vo gotovata hrana. Principi na 

racionalna hrana: Vkupni energetski potrebi na ~ovekot, 

specifi~nite potrebi i odnosot na hranlivite materii vo 

hranata. 

3. HRANLIVI MATERII Jaglehidrati. Monosaharadi: pentozi i heksozi, amini i deoksi 

{ekeri. Oligosaharidi: maltoza, laktoza, saharoza, celobioza, 

rafinoza. Polisaharidi: skrob, celuloza, hemiceluloza, 

dekstrini, inulin. Azotni polisaharidi. Struktura i svojstva. 

Asimilirani i neasimilirani jaglehidrati. Promena na 

jaglehidratite vo odredeni proizvodi vo tekot na nivnata 

prerabotka. Potrebi na organizmot od jaglehidrati vo zavisnot od 

vozrasta i intezitetot na fizi~ka rabota. Potro{enost na 

jaglehidratite i nivno zna~ewe za zdravjeto. Zna~ajnost na 

rastitelnite vlakna vo organizmot. Glikemiski i insulinski 

indeks na hranata.

4. HRANLIVI MATERII Lipidi. Op{ti svojstva na zasitenite i nezasiteni masni kielini. 

Esencijalni masni kiselni. Gliceridi: sostav, fizi~ki i hemiski 

svojstva, izomerija, polimorfizmam. Ceridi. Zoosteroli i 

fitosteroli. Fosfolipidi. Struktura i svojstva na mastite vo 

hranata. Sostav na masnite materii vo prehranbenite proizvodi 

Energetskata vrednost na mastite vo zavisnost od sinxirot kako i 

od razli~nite izomerni formi na masni kiselini. Potrebi na 

organizmot od masti vo zavisnost od vozrasta i intezitetot na 

fizi~ka rabota. Uègnatost na mastite i maslata: Biolo{ka i 

hemiska uègnatost. 

5. HRANLIVI MATERII Proteini.Op{ti osobini: rastvorlivost, amfoternost, taloèwe, 

koagulacija i denaturacija na proteinite. Klasifikacija na 

proteinite spored hranlivata vrednost. Fiziolo{ka uloga na 

proteinite. Potreba za proteini vo zavisnost od vozrasata i 

sostojbata na organizmot. Pojava na nepodnoslivost na proteini vo 

ishranata. 

6. MIKRO I 

MAKROELEMENTI VO 

PREHRAMBENITE 

PROIZVODI 

7. VITAMINI 

8. HEMISKA 

KONTAMINACIJA NA 

HRANATA 

9. ADITIVI NA 

PREHRAMBENI 

PROIZVODI 

. 

Klasifikacja i funkcija. Makroelementi. Mikroelementi. Dnevni 

potrebi. 

Klasifikacija. Liposolubilni. Hidrosolubilni vitamini. 

Prisutnost vo prehrambenite proizvodi. Promeni vo tekot na 

prerabotkata na prehrambenite proizvodi. Me|useben soodnos na 

vitaminite i soodnos na vitaminite so drugite hranlivi materii. 

Toksi~nost 

Policikli~ni aromati~ni jaglehidrati. Polihlorirani bifenili. 

Rezidui na pesticidi i toksi~ni elemenati (Cd, As, Pb, Zn, Cu, 

Cr, Hg, Sn i dr. ) vo hranata. Dozvoleni koli~ini vo 

prehranbenite proizvodi i vodata za piewe. Nitrati- nitritinitozamini. 

Rezidualni koli~ini na antibioticite i hormonite vo 

hranata. 

Zdravstveni rizici od koristewe na aditivi. Antioksidansi i 

sinergisti. Sredstva za konzervirawe. Boi za bojewe na 

prehrambeni proizvodi. Za~ini. Ve{ta~ki sredstva za 

zasladuvawe. Ve{ta~ki i prirodni aromi. Emulgatori. Sredstva za 

babrewe. 

10. DIETETSKI NAMIRNICI Dietetski proizvodi nameneti za ishrana na deca, dijabeti~ari, 

stari lica i lica so problemi vo teìnata. Sostav i ocenuvawe na 

hranlivata vrednost. Zdravstvena ispravnost na dietetskite 

proizvodi. 

11. BIOTEHNOLOGIJA NA 

HRANATA 

. 

12. VODA ZA PIEWE 

. 

13. INTERAKCIJATA NA 

PREHRAMBENITE 

SOSTOJKI I LEKOVITE 

14. PREDMETI OD OP[TA 

UPOTREBA 

Funkcionalna hrana. Organska hrana . Genetski modificirani 

organizmi (GMO) vo proizvodstvo na hranata 

Sostav i kvalitet. Higienska kontrola i bezbednosta na vodata za 

piewe 

Interakcijata na prehrambenite sostojki i lekovite 

Zdravstvena bezbednost i ispravnost 



broj na 

~asovi 

1. Odreduvawe na vkupnite proteini vo prehrambenite proizvodi po Kjeldahl 

2. Identifikuvawe i odreduvawe na aminokiselinite na amino-analizator. 

3. Odreduvawe na masti vo prehrambenite proizvodi po Soxhlet. 

4. Identifikuvawe i odreduvawe na masni kiselini so gasna hromatografija 

5. Odreduvawe na mono i oligosaharidi so Fehling-ova proba 

6. Polarimetrisko odreduvawe na saharozata. 

7. Odreduvawe na vitaminot C.

8. Dokaùvawe na organohlorni pesticidi 

9. Priprema na primeroci na namirinici za odreduvawe na rezidui na metali i metaloidi 

spored metodot na "suvo spaluvawe" 

10. Aditivi. Dokaùvawe na ve{ta~ki boi. 

11. Dokaùvawe na konzervansi: (nitrati, nitriti, sulfiti, borna kiselina, formaldehid, 

sorbinska kiselina i benzoat). 

12. Dokaùvawe na antioksidansi, ve{ta~ki sladila. 

13. Voda za piewe. Odreduvawe na pH. Odreduvawe na rezidualen hlor. Odreduvawe na hloridi. 

Odreduvawe na redukciona mo} na vodata. Odreduvawe na azotni soedinenija vo voda - 

amonijak, nitriti, nitrati. Odreduvawe na alkalitet i tvrdina na vodata. Potro{uva~ka na 

kalium permanganat. 

14. Analiza na sostavot na dietetskite proizvodi vo funkcija na procenka na energetskata i 

biolo{kata vrednost. Predmeti za op{ta upotreba 



Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 













Bodovi 



nastava 





(dve) 

Zavr{en ispit 

nema* 




kontinuirani proverki na znaeweto vo tekot na semestarot so minimum 25% 

osvoeni bodovi po proverka. 





pomagala 







Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Literatura: 

Hrana, S. Tojagi}, M. Mirilov, 1998; 

Analiza ìvotnih namirnica, J. Trajkovi}, M. Miri}, J. Baras, S. [iler 1983; 

Foood Analysis Theory and practice Third edition Yeshajahu Pomeranz Clifton E. Meloan 

New York –London 1994 

Applications in Medicinal Nutrition Therapy, Frances J. Zeman, Denise M. Ney, 1996.

Predmet HIRURGIJA NA KO@A 1.5 kretitni poeni 

Kod FVM 032 


godina 




Preduslovi 


programata 



nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite teoretska osnova za prakti~nata primena na 

specifi~nite hirur{ki tehniki za tretman na problemi na koàta. 

Predmetot ima za cel da im ovozmoì na studentite da gi pro{irat prethodno 

steknatite poznavawa od anatomija i op{ta hirurgija. Studentite }e imaat mo`nost za 

izveduvawe na samostoen pregled kako i prakti~na rabota na selektirani klini~ki 

problemi. 

Kratka 

sodrìna 

1. Principi na plasti~na i rekonstruktivna hirurgija 

2. Hirur{ki menaxment na specifi~ni problemi na koàta 

3. Hirurgija na distalniot del na ekstremitetite ({epa i prsti) 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Seminari i prakti~na rabota: 1 ~as/nedelno (15 ~asa) 

Samostojno izveduvawe na hirur{ki intervencii pod stru~en nadzor i izgotvuvawe na 

seminarski trud so koristewe stru~na literatura i interne, so cel studentot da se 

pottikne na samostojna rabota i istraùvawe. 





Bodovi 



8 15 

seminarite 


Zavr{en ispit 

nema* 


Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Literatura 

Slatter Douglas, Textbook of small animal surgery 2nd edtition, 2002 Sounders; Fossum Theresa 

W., Small animal surgery 2nd ed., 2002 Mocby; Harari J. Small animal surgery 1996 Williams & 

Wilkins; Binnington A.G., Decision making ina small animal soft tissue surgery 1988, Newton., 

Swaim S. F. Henderson R. A. Small animal wound management 1997 Williams & Wilkins;

Predmet Odbrani hirur{ki tehniki vo oftalmologijata 1.5 kreditni poeni 

Kod FVM 033 


godina 




Preduslovi 


programata 



nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite teoretska osnova za prakti~nata primena na 

specifi~nite hirur{ki tehniki vo oftalmologijata. 

Predmetot ima za cel da im ovozmoì na studentite da gi pro{irat prethodno 

steknatite poznavawa od anatomija, patolo{ka anatomija i fiziologija, op{ta hirurgija, 

kako i osnovite na veterinarnata oftalmologija so cel za pravilno dijagnosticirawe i 

terapija na oftalmolo{kite zaboluvawa. 

Studentite }e imaat mo`nost za izveduvawe na samostoen pregled kako i prakti~na 

rabota na selektirani klini~Ki problemi. 

Kratka 

sodrìna 

1. Specifi~ni hirur{ki tehniki na sanirawe na problemi na o~nite kapaci 

2. Specifi~ni hirur{ki tehniki na sanirawe na tret o~en kapak 

3. Hirur{ki tretman na katarakta 

4. Specifi~ni hirur{ki tehniki na o~noto jabolko 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 









Bodovi 



8 15 

seminarite 


Zavr{en ispit 

nema* 


Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


pomagala 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Mati~i} Z., Capak D. Oftalmologija domacih zivotinja, 1999, Veterinarski fakultet Zagreb 

Koi~ev K., Hubenov H. Veterinarsko medicinska oftalmologija, 1998, NIS, Trakiiski 

univerzitet 

Simon M., Petersen-Jones., Sheila M. Crispin. Manual of small animal ophtalmology, 1997, BSAVA 

Kirk N. Gelatt, Essentials of veterinary ophtalmology, 2005, Blackwell Publishing 

Douglas Slatter., Fundamentals of Veterinary ophhtalmology, 2001, third edition, W.B. Saunders

Predmet Odbrani tehniki za hirur{ka redukcija na 


frakturi 

Kod FVM 034 


godina 




Preduslovi 


programata 



nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im ovozmoì na studentite da gi pro{irat i primenat prethodno 

steknatite poznavawa od anatomija, op{ta hirurgija i ortopedija. Studentite }e imaat 

mo`nost da se zdobijat so potrebnoto znaewe za pravilnoto dijagnosticirawe i 

terapijata na povredi na lokomotorniot aparat, kako i prakti~na rabota na selektirani 

klini~ki problemi. 

Kratka 

sodrìna 

Hirur{ki tehniki za redukcija na frakturi na poedini koski 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 









Bodovi 



8 15 

seminarite 


Zavr{en ispit 

nema* 


Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Literatura 

Slatter Douglas, Textbook of small animal surgery 2nd edtition, 2002 Sounders; Fossum Theresa 

W., Small animal surgery 2nd ed., 2002 Mosby;, Perimatei D., Flo G., DeCamp C. Small animal 

orthopedics and fracture repair 2006 Saunders; Harari J. Small animal surgery 1996 Williams & 

Wilkins; Bojrab Joseph M, Current techmiques in small animal surgery 2 nd edition, 1983 

Lea&Febiger, Newton C. D. Nunamaker D. M. Textbook of small animal orthopedics 

http://cal.nbc.upenn.edu/saortho/index/html

Predmet NAPREDNA REPRODUKTIVNA 


ENDOKRINOLOGIJA 

Kod 

FVM035 


godina 



Vid na predmet Изборен предмет 

Preduslovi Репродукција 

Avtor na Prof. d-r Toni Dovenski 

programata 

Izveduva Prof. d-r Toni Dovenski 

Ass. d-r Qup~o Mickov 


nastavnata 

programa 

Целта на курсот е да им даде на студентите основа за можностите за практичната примена на 

репродуктивната ендокринологија. Предметот има за цел да им овозможи на студентите да ги 

прошират претходно стекнатите познавања од преметот репродукциј. Студентите ќе имаат можност 

за осамостојат во изведување на самостони третмани за синхронизација на еструсот и овулација, 

синхронизација на партусот, индукција на лактација, суперовулацијски третмани и сл. 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

4. Методи на синхронизација на еструс и овулација 

5. Методи за синхронизација на партус 

6. Методи за предизвикување на суперовација 

Семинари и практична работа: 2 часа/неделно (30 часа) 

Самостојно изведување на третмани под стручен надзор и изготвување на семинарски труд со 

користење стручна литература и интернет, со цел студентот да се поттикне на самостојна работа и 

истражување. 

Студентот е задолжен активно да ги следи сите предвидени активности со коишто освојува бодови 

како дел од завршното оценување 



Бодови 


Присуство и активност (знаење) на 

8 15 

семинарите 


Завршен испит 

нема* 


Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


pomagala 

Критериуми за формирање на завршна оценка: 

Бодови 

Оценка 

до 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Литература 

- Поповски К., К’нчев Љ.: Ендокринологија на репродукцијата. 

Ветеринарен Институт-Ветеринарен факултет, 1998, Скопје 

- Laboratory Production of Cattle Embryos: I. Gordon, Published by CABI Publishing, 2003; ISBN 

0851996663, 9780851996660 ; 

- Интернет страници по избор

Predmet KLINI^KA ISHRANA NA KUÎWA I MA^KI 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 036 


godina 




Preduslovi poloèni Klini~ka Dijagnostika 


programata 



nastavnata 

programa 

Definicija za predmetot: vo tekot na mnogu godini se razviva{e i razjasnuva{e 

osnovniot princip na klini~kata ishrana kaj ku~iwata i ma~kite. So sega{nite 

informacii za klini~kata ishrana kaj milenicite, se otvoraat potrebite za izu~uvawe 

na razli~nite indiviudalni nutriciski pobaruvawa i du{evniot sklop vo odnos na 

potrebite na metabolizmot i specifi~niot nutriciski element. Disciplinite i nau~nite 

istraùvawa koi se primenuvaat na osnovnite metodi na ishrani kaj ku~iwata i ma~kite 

zapo~naa da se primenuvaat od neodamna, a se primenuvaat od klini~ki aspekt na ishrana 

kako rezultat na nau~nite informacii. 

Pozicija na predmetot vo veterinarnata edukacija: so ogled na naprednite informacii 

vo odnos na povrzanosta na klini~kata ishrana i metaboli~kite potrebi kaj zabolenite 

ku~iwa i ma~ki, se nametna potrebata da izu~uvaweto na ovoj predmet se sproveduva 

posle sovladuvaweto na odredenite predmeti so koi se izu~uvaat zaboluvawata kaj ovie 

vidovi ìvotni. Sekako deka temite koi se izu~uvaat }e mu pomognat na studentot da gi 

razbere osnovnite principi na nutricionizmot vo odnos na patolo{kata sostojba koja e 

prisutna kaj zabolenoto ìvotno, na~inot na primenuvawe kako i vremetraeweto na 

posebniot tip na ishrana. 

Povrzanost na predmetot so kurikulumot: temite na izu~uvawe vo ovoj predmet gi 

nadopolnuvaat znaewata dobieni so izu~uvawe na klini~kite predmeti. Zatoa, potrebno 

e ovoj predmet da se izu~uva posle sovladuvawe na internite, parazitolo{kite i 

infektivnite zaboluvawa. Isto taka se prepora~uva ovoj predmet da se slu{a posle 

sovladuvawe i na hirur{kite zaboluvawa. 

Materijalite vo ovoj predmet se podeleni na dva dela: prviot del se odnesuva na 

razjasnuvaweto na osnovnite principi na klini~kiot nutricionizam koj }e se sovladuva 

vo predavawata; vtoriot del se odnesuva na prakti~niot del od klini~kiot 

nutricionizam koj }e se sovladuva vo tekot na ve`bite za koi }e bidat zadolèni samite 

studenti preku zajaknata aktivnost. 

Kratka 

sodrìna 

Predavawa: vo tekot na predavawata }e se izu~uvaat osnovnite principi na klini~kata 

ishrana i toa: 

Nebalansirana ishrana: va`nost na balansirana ishrana 2 ~asa 

Ishrana na hospitalizirani ku~iwa i ma~ki 2 ~asa 

Ishrana vo intenzivna nega 2 ~asa 

Tehniki za enteralni hranlivi podrùvawa 2 ~asa 

Ishrana i kancerogeni zaboluvawa 1 ~as 

Odnesuvawe kon hranite 2 ~asa 

Gojaznost 2 ~asa 

Ishrana kaj alergii 2 ~asa 

Ve`bi: vo tekot na ve`bite studentite }e bidat aktivni u~esnici vo podgotvuvaweto na 

temite koi se povrzani so prakti~nite podgotovki za klini~kata ishrana, a se odnesuvaat 

na: 

• Ishrana na ku~iwa i ma~ki so gastro-intestinalni zaboluvawa 4 ~asa 

• Ishrana kaj hepatalni zaboluvawa 1 ~as 

• Ishrana na ku~iwa i ma~ki so bubre`ni zaboluvawa 4 ~asa 

• Ishrana na ku~iwa i ma~ki so promeni vo dolni urinarni pati{ta 2 ~asa 

• Ishrana kaj kardiovaskularni zaboluvawa 2 ~asa 

• Ishrana kaj ko`ni zaboluvawa 2 ~asa


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 


Ve`bi: 1 ~as nedelno (15 ~asa) 



Ve`bi: vo tekot na ve`bite studentite }e bidat aktivni u~esnici vo podgotvuvaweto na 

temite koi se povrzani so prakti~nite podgotovki za klini~kata ishrana , aktivno 

u~estvo i podgotovka na preporaki za ishrana kaj klini~ki slu~ai 





Bodovi 




6 10 

seminarite 


Zavr{en ispit 

ima 





Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


pismeno. 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. The Waltham book of Clinical nutrition of the dog and cat by Josephine M. Wills & Kenneth 

W. Simpson, Butler&Turner ltd 1994 

2. Applied clinical nutrition of the dog an cat Third edition P.J. Markwell &K Hurley 2001

Predmet TROPSKI ZARAZNI BOLESTI 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 037 


godina 



Vid na 

Izboren predmet 

predmet 

Preduslovi Zarazni bolesti, Veterinarna epidemiologija 

Avtor na 

programata 

Doc. d-r Ivan~o Naletoski 




Cel i zada~i Studentite da se zapoznaat so specifi~nite karakteristiki na tropskite 

na nastavnata zaboluvawa, nivnata rasprostranetost , kako i zna~eweto i na~inite na 

programa 

regionalna i globalna kontrola na ovie bolesti. 

Reden METODSKA EDINICA 

ЧASOVI 

Broj 

1 Afri~ka kowska ~uma 1 

2 Afri~ka svinska ~uma 1 

3 Bolest na ~voresta koà 1 

4 Sin jazik 1 

5 Govedska ~uma 1 

6 Rift Valley groznica 1 

7 Чuma kaj malite preìvari 1 

8 Najrobi bolest kaj ovcite 1 

9 Dermatofiloza 1 

10 Q – treska 1 

11 Zarazen keratokowuktivitis kaj govedata 1 

12 Anaplazmoza 1 

13 Bolest na vodeno srce 1 

14 Afri~ka sakagija 1 

15 Zarazna pleuropneumonija kaj govedata 1 

VKUPNO: 15


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Teoretska nastava – 1 ~as nedelno 

Prakti~na nastava - 1 ~as nedelno 










Bodovi 




23 30 






Ocenka Bodovi 

[est (6) 20 

Sedum (7) 25 

Osum (8) 30 

Devet (9) 35 

Deset (10) 43 






pristapuva kon kompleten zavr{en ispit. 

Proverka na 

znaewa 



Kompleten zavr{en ispit: usmen + pismen 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-69 6 (E) 

70-77 7 (D) 

78-86 8 (C) 

87-93 9 (B) 

94-100 10 (A) 

Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

14. Berislav Jukic: Tropske zarazne bolesti zivotinja. Veterinarski fakultet Sveucilista u 

Zagrebu, 2003. 

15. W.A. Geering, A.J. Forman and M.J. Nunn: Exotic diseases of animals. Australian 

Government Publishing Service Beograd, Canberra, 1995.

Predmet ODGLEDUVAWE I BOLESTI NA NOEVI 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 038 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 

Doc. dr. Ivan~o Naletoski 





nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite teoretska osnova za na~inot na 

odgleduvawe i bolestite koi se sre}avaat kaj noevite. 

Predavawata vklu~uvaat prikaz na osnovite na gradbata i funkcijata na organskite 

sistemi kaj noevite, na~ini na odgleduvawe na noevite, spre~uvawe na vnesuvawe na 

zarazni zaboluvawa vo odgleduvali{te, specifi~na imunoprofilaksa i zapoznavawe so 

bolestite od razli~na etiolo{ka priroda i nivno eventualno le~ewe. 



Kratka 

sodrìna 

Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 


Osnovi na anatomija i fiziologija na noevite 

Odgleduvawe na noevite 

Odgleduvawe na rasplodni noevi 

Postapki pri inkubacija na jajca 

Odgleduvawe na podmladok 

Biosigurnosni merki pri odgleduvawe na noevi 

Bakteriski bolesti 

Virusni bolesti 

Gabi~ni bolesti 

Parazitski bolesti 

Avitaminozi 

Metaboli~ki poremetuvawa 

Truewa 




studentite) 










Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema* 


• Zavr{en ispit ne e predviden, osven za studentot koj ne pokaàl uspeh na edna od 


Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: osnovi na anatomija i fiziologija na noevite, odgleduvawe na noevite, 

biosigurnosni merki pri odgleduvawe na noevi 

Vtora proverka: bakteriski bolesti, virusni bolesti, gabi~ni bolesti, parazitski 

bolesti, avitaminozi, metaboli~ki poremetuvawa, truewa 

*Zavr{en ispit: usmen ili pismen


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


pomagala 1. Ostrich Diseases - F. W. Huchzermeyer, Onderstepoort Veterinary Institute, 1994

Predmet ODGLEDUVAWE I BOLESTI NA GULABI 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 039 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 

Doc. dr. Ivan~o Naletoski 





nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite teoretska osnova za na~inot na 

odgleduvawe i bolestite koi se sre}avaat kaj gulabite. 

Predavawata vklu~uvaat prikaz na osnovite na gradbata i funkcijata na organskite 

sistemi kaj gulabite, sogleduvawe na pravilni primeri na odgleduvawe na gulabite, 

spre~uvawe na vnesuvawe na zarazni zaboluvawa vo odgleduvali{te, specifi~na 

imunoprofilaksa i zapoznavawe so bolestite od razli~na etiolo{ka priroda i nivno 

eventualno le~ewe. 



Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 


Osnovi na anatomija i fiziologija na gulabite 

Na~ini na odgleduvawe na gulabi 

Biosigurnosni merki pri odgleduvawe na gulabi 

Bakteriski bolesti 

Virusni bolesti 

Gabi~ni bolesti 

Parazitski bolesti 

Avitaminozi 

Metaboli~ki poremetuvawa 

Truewa 




studentite) 










Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema* 




Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: osnovi na anatomija i fiziologija, na~ini na odgleduvawe, biosigurnosni 

merki, bakteriski bolesti, virusni bolesti 

Vtora proverka: gabi~ni bolesti, parazitski bolesti, avitaminozi, metaboli~ki 

poremetuvawa, truewa

*Zavr{en ispit: usmen ili pismen 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Bolesti golubova - Marko Seferovic 

2. Bolesti golubova - Dimitrije Pali} 

3. Aktuelni izvadoci od internet

Predmet ORGANSKO PÊLAREWE 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 040 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 






nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite osnova za organskoto proivodstvo na 

p~elnite proizvodi. 

Predavawata gi opfa}aat zna~eweto na p~elarstvoto i osnovnite poimi od organskoto 

proizvodstvo na hrana, osnovnite principi na organskoto p~elarewe i neophodnite 

postapki koi treba da bidat primeneti so cel proizvodstvo na organski sertificirani 

p~elni proizvodi. 

Za vreme na seminarite, grupno }e bidat obrabotuvani apitehni~kite postapki za 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

organsko proizvodstvo na p~elni proizvodi. 

• Zna~ewe na p~elarstvoto 

• Poim za organsko proizvodstvo na hrana 

• Osnovni principi vo organskoto p~elarewe 

• Period na konverzija 

• Poteklo na p~elite 

• Lokacija na p~elarnikot 

• P~elni ìveali{ta 

• Vosok i sa}e 

• Ishrana na p~elite 

• Odgleduva~ka praksa 

• Nabavka na matici, nukleusi i p~elni semejstva 

• Zdravstvena za{tita na p~elite 

• Ekstrakcija i ~uvawe na medot 

• Kontrola na kvalitetot na organskiot med 

• Etiketirawe 




studentite) 






Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 





Bodovi 













Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: Zna~ewe na p~elarstvoto, Poim za organsko proizvodstvo na hrana, 

Osnovni principi vo organskoto p~elarewe, Period na konverzija, Poteklo na p~elite, 

Lokacija na p~elarnikot, P~elni ìveali{ta, Vosok i sa}e 

Vtora proverka: Ishrana na p~elite, Odgleduva~ka praksa, Nabavka na matici, nukleusi 

i p~elni semejstva, Zdravstvena za{tita na p~elite, Ekstrakcija i ~uvawe na medot, 

Kontrola na kvalitetot na organskiot med, Etiketirawe 



Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


pomagala 

9. Naturland Standards for Organic Beekeeping, 2008. 

10. Demeter standards for beekeeping and hive products, 2008.

Predmet EKOLO[KA KONTROLA NA BOLESTITE KAJ PÊLITE 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 041 


godina 




Preduslovi 


programata Ass. m-r Aleksandar Cvetkovi} 




nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da gi zapoznae studentite so ekolo{kite na~ini na kontrola na 

bolestite, {tetnicite i neprijatelite na p~elite. 

Predavawata gi opfa}aat zna~eweto na apipatologijata, naj~estite bolesti kaj 

p~elite i p~elnoto leglo i ekolo{kite na~ini na kontrola na bolestite, {tetnicite i 

neprijatelite na p~elite so cel proizvodstvo na zdravstveno bezbedni p~elni 

proizvodi. 

Za vreme na seminarite, prakti~no }e bidat obrabotuvani ekolo{kite na~ini na 

Kratka 

sodrìna 


Metodi 

u~ewe 

na 

kontrola na bolestite, {tetnicite i neprijatelite na p~elite. 

• Zna~ewe na apipatologijata 

• Naj~esti bolesti kaj vozrasnite p~eli 

• Naj~esti bolesti na p~elnoto leglo 

• Ekolo{ka kontrola na virusnite bolesti kaj p~elite 

• Ekolo{ka kontrola na bakteriskite bolesti kaj p~elite 

• Ekolo{ka kontrola na gabi~nite bolesti kaj p~elite 

• Ekolo{ka kontrola na parazitskite bolesti kaj p~elite 

• Ekolo{ka kontrola na nezaraznite bolesti kaj p~elite 

• Ekolo{ka kontrola na {tetnicite na p~elite 

• Ekolo{ka kontrola na neprijatelite na p~elite 




studentite) 






Specifi~ni 

preporaki 

nastava 

za 





Bodovi 













Proverka 

znaewa 

ocenuvawe 

na 

i 


Prva proverka: Zna~ewe na apipatologijata, Naj~esti bolesti kaj vozrasnite p~eli, 

Naj~esti bolesti na p~elnoto leglo, Ekolo{ka kontrola na virusnite i bakteriskite 

bolesti kaj p~elite 

Vtora proverka: Ekolo{ka kontrola na gabi~nite, parazitskite i nezaraznite bolesti 

kaj p~elite, Ekolo{ka kontrola na {tetnicite i neprijatelite na p~elite 



Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


pomagala 

4. Hristovski M. i Cvetkovi} A.: Sovremena kontrola na varoozata. Fakultet za 

veterinarna medicina vo Skopje, Skopje, 2009. 

5. Hristovski M.: P~elarstvoto vo 21 vek. Nacionalen forum za za{tita na ìvotnite 


6. Morse A. R. and Flottum K.: Honey bee pests, predators & diseases. 3 rd ed. A.I. Root 

Company, Medina, Ohio, USA, 1997. 

7. Dobri} \., Vickovi} D., Kuli{i} Z.: Bolesti p~ela. Fakultet veterinarske medicine 

Univerziteta u Beogradu, Beograd, 2000.

Predmet MENAXMENT NA BOLESTITE KAJ DIVEÔT 2.0 kreditni poeni 

Kod FVM 042 


godina 




Preduslovi 

Avtor na 

programata 






nastavnata 

programa 

Celta na kursot e da im dade na studentite osnova za na~inite na upravuvawe i 

kontrola na bolestite kaj divite ìvotni. 

Predavawata gi opfa}aat op{tite karakteristiki na bolestite kaj dive~ot, 

istraùvawe na celnata populacija i ekolo{kite faktori, formiraweto na baza na 

podatoci i na~inite na menaxment so bolestite kaj dive~ot. 

Za vreme na seminarite, grupno }e bidat razrabotuvani razni programi za menaxment 

na bolestite kaj dive~ot. 

Kratka 

sodrìna • Osnovni karakteristiki na bolestite kaj dive~ot 

• Problemi pri raboteweto so ìvotnite vo slobodnata priroda 

• Identifikacija i definirawe na bolesta 

• Sobirawe na podatoci za populacijata 

• Definirawe na ekolo{kite faktori 

• Zemawe i ispra}awe na materijal za ispituvawe 

• Istraùvawe za pojava na novi, hroni~ni i inaparentni bolesti 

• Baza na podatoci 

• Osnovni principi na menaxmentot na bolestite kaj dive~ot 

• Menaxment na pri~initelot ili na negoviot vektor 

• Menaxment preku manipulacija so populacijata na doma}inot 

• Menaxment so lekovit tretman i imunizacija 

• Menaxment preku modifikacija na ìvotnata sredina 

• Menaxment preku antropogenite aktivnosti 

• Programi za urgenten i integriran menaxment na bolestite 

• Procenka na efikasnosta na programata za menaxment na bolestite 


Metodi na 

u~ewe 




studentite) 






Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 





Bodovi 











* Zavr{niot ispit e zadolìtelen za studentot koj ne pokaàl uspeh na edna od dvete

Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: Osnovni karakteristiki na bolestite kaj dive~ot, Problemi pri 

raboteweto so ìvotnite vo slobodnata priroda, Identifikacija i definirawe na 

bolesta, Sobirawe na podatoci za populacijata, Definirawe na ekolo{kite faktori, 

Zemawe i ispra}awe na materijal za ispituvawe, Istraùvawe za pojava na novi, 

hroni~ni i inaparentni bolesti, Baza na podatoci 

Vtora proverka: Osnovni principi na menaxmentot na bolestite kaj dive~ot, Menaxment 

na pri~initelot ili na negoviot vektor, Menaxment preku manipulacija so populacijata 

na doma}inot, Menaxment so lekovit tretman i imunizacija, Menaxment preku 

modifikacija na ìvotnata sredina, Menaxment preku antropogenite aktivnosti, 

Programi za urgenten i integriran menaxment na bolestite, Procenka na efikasnosta na 

programata za menaxment na bolestite 



Ocenka 

Bodovi 

5 do 59 

6 60-68 

7 69-76 

8 77-84 

9 85-92 

10 93-100 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Wobeser A.G.: Diseases in Wild Animals: Investigation and Management. Springer, 

2007. 

2. Delahay R.J., Smith G.C., Hutchings M.R.: Management of Disease in Wild Mammals. 

Springer, 2009.

Predmet PARAZITOLOGIJA VO JAVNO ZDRAVSTVO 2.5 kreditni poeni 

Kod FVM 043 


godina 




Preduslovi Paraztologija i parazitarni zaboluvawa, Хигиена и технологија на месо, 

риби, јајца и мед, 

Avtor na 

programata 

Prof. d-r Dino ^r~ev 

Ass. Jovana Stefanovska 

Izveduva Prof. d-r Dino ^r~ev 

Ass. Jovana Stefanovska 


nastavnata 

programa 

Preku ovoj predmet studentite }e se zapoznaat so klin~kiot pristap i laboratoriskata 

dijagnostika na parazitarnite bolesti koi kako zna~ajni zoonozi se od golemo zna~ewe 

vo javnoto zdravstvo. 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Вовед: Појамот зоонози. Улога на паразитарните зоонози во светското здравство. 

Епидемиологија и распространетост на паразитарните зоонози 

PROTOZOA: 

Giardioza, balantidioza, entameboza, 

Токсоплазмоза 

Криптоспоридија и пнеумоцистоза 

Случајни инвазии на протозои кај луѓе 

TREMATODA : Fascioloza i dikrocelioza 

CESTODA : Tenijaza i cisticerkoza 

Hidatidoza i cenuroza 

Difilobotrioza, himenolepidoza i slu~ajni invazii so cestodi kaj ~ovekot 

NEMATODA:Trihineloza 

Sindrom na visceralna i kutana larva migrans 

Strongiloidoza -1 

Anisakidoza i slu~ajni invazii so nematodi kaj ~ovek 

ARTHROPODA : 

Invazija so krleì vo nastambite i šgrmu{kite, vo{kite i esenskoto griwe 

Slu~ajni invazii so ostanatite ektoparaziti od ìvotni i alergiski reakcii kaj 

~ovekot 

Mijazi 


Prakti~na nastava : 1 ~asa/nedelno (15 ~asa) 


studentite) 






Prakti~na nastava: izveduvawe na dijagnosti~ki metodi vo laboratorija 





Bodovi 



Prisustvo na ve`bi 12 15 


Kontinuirani proverki (dve) (2x15) 30 (2x30) 60 

Zavr{en ispit 

nema* 


* Zavr{en ispit pretstavuvaat pismenite proverki od dvte kontinuirani proverki.

Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


pomagala 



Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

- G.D. Schmidt, L.S. Roberts: FOUNDATION OF PARASITOLOGY, Times Mirror/Mosby, 3th 

edition, St. Louis - Toronto - Santa Clara 1985.

Predmet [TETNI-ANTINUTRITIVNI MATERII VO 2.5 kreditni poeni 

DOBITO^NATA HRANA 

Kod FVM 044 


godina 

Semestar Desetti (IX) 



Preduslovi Hranlivi, lekoviti i otrovni rastenija, Hemija, Ishrana na d.`., Farmakologija 


programata 




nastavnata 

programa 

Celta na predmetot e studentite da se zdobijat i prodlabo~at so teoretski i 

prakti~ni znaewa za antinutritivnite-{tetnite materii vo dobito~nata hrana. Materii 

koi vo dobito~nata hrana se naogaat zatoa sto gi ima vo niv (prirodni metaboliti), ili 

vo dobito~nata hrana se dojdeni po pat na kontaminacija. 

Predavawata vklu~uvaat prikaz na poodelni grupi na hrani koi pokraj 

hranlivite materii se nositeli i na razni {tetni materii, kako i na 

faktorite koi imaat vlijanie vrz koli~estvoto na nivnata zastapenost. 

Preku programata studentite ke se zapoznaat so vidovite na oddelnite 

hrani koi se nositeli na {tetni materii-antinutritivni sostojki koi kaj 

ìvotnite predizvikuvaat soodvetni zdravstveni i imunosupresivni 

problemi, a preku proizvodite od ìvotinsko proizvodstvo, vo vid na 

rezidui moàt da go zagrozat i zdravjeto na lugeto. 

Za vreme na predavawata }e bidat apsolvirani koi antinutritivnite 

materii se srekavaat i vo koja dobito~na hrana. Na~inot od nivnoto 

prevenirawe, izloèni vo oblik na primeri od sekojdnevanata 

veterinarna praksa. Isto taka studentot }e ima i oralno izlagawe na 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

poglavje koj samiot }e go izbere. 

- Poim i vidovi na {tetni materii 

- Faktori koi imaat vlijanie za pojava na {tetni materii 

- Faktori koi doprinesuvaat za negativnoto deluvawe na {tetnite materii 

- [tetni materii vrzani za odredeni vidovi na dobito~ni hrani 

- [tetni materii koi nastanuvaat pri rasipuvawe na dobito~nata hrana 

- [tetni materii koi vo dobito~nata hrana doagaat po pat na kontaminacija 

- [tetni materii od biolo{ka priroda 

- Muvli i mikotoksini vo dobito~nata hrana 

- Bakteriii i nivni metaboliti vo dobito~nata hrana 

- Te{ki metali, radionukleotidi i toksi~ni elementi vo dobito~nata hrana 

- Prevenirawe i namaluvawe na {tetnoto deluvawe na antinutritivnite materii 




studentite) 



oralna prezentacija na poglavje po izbor na studentot. U~ewe so koristewe stru~na 

literatura i internet; izgotvuvawe na seminarski trud 





Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema* 



kontinuiranite proverki na znaeweto.

Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


Prva proverka: vidovi na antinutritivni materii i vo koi hrani se zastapeni. 

Vtora proverka: faktori koi vlijaat vrz {tetnite materii, i pevencija od istite. 

faktori koi vlijaat vrz {tetnite materii 




pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

Forenbacher S.: Otrovne Biljke i Biljna otrovanja zivotinja, Zagreb-1998; Sinovec Z., Resanovic R., 

Sinovec Snezana: Mikotoksini-Pojava, efekti i prevencija, Beograd-2006., Prodanov R.: Ishrana 

na doma{nite ìvotni-op{t del (skripta-materijal za interna upotreba); Kalivoda M.: 

Krmiva, Zagreb -1990; Radovanovi} T. i sor.: Ishrana doma}ih ìvotiwa, â~ak -1997; 

Jovanovi} R.: Ishrana doma}ih ìvotiwa, Novi Sad - 2001; Xuki} D.: Biqke za 

proizvodwu sto~ne hrane, Novi Sad - 2002.

Predmet ADITIVI VO DOBITO^NATA HRANA - 


MODULATORI NA ZDRAVJETO 

Kod FVM 045 


godina 

Semestar Desetti (IX) 



Preduslovi 


programata 




nastavnata 

programa 

Predmetot Dodatoci vo dobito~nata hrana-modulatori na zdravjeto ima za cel da 

gi zapoznae studentite i idnite stru~naci po veterinarna medicina so primenata na 

razni dodatoci koi se dodavaat vo dobito~nata hrana, so cel za zgolemuvawe i 

podobruvawe na proizvodstvoto kaj doma{nite ìvotni. 

Sekojdnevno na pazarot se pojavuvaat novi komercijalni preparati so razli~en 

sostav i primena. Ovoj izboren predmet zna~itelno ke im olesni na idnite veterinari 

prakti~ari, kako i idnite veterinari nutricionisti, vo snaodlivosta so brojnata paleta 

na raznite esencijalni i neesencijalni dodatoci, dietetski preparati, dodatoci vo 

hranata za lu|eto i ìvotnite 

Krajna cel na predmetot Dodatoci vo dobito~nata hrana-modulatori na 

zdravjeto, e da so soodvetna i bezbedna ishrana na doma{nite ìvotni, da se ovozmoì 

vlijanie vrz kvantitativnoto i kvalitativnoto zgolemuvawe na bezbedna hrana koja ja 

Kratka 

sodrìna 

Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

koristi ~ovekot (meso, mleko, jajca). 

- Vovedno predavawe 

- Hemiski sostav na dobito~nata hrana (esencijalnosta na oddelni materii) 

- Poim i vidovi na dodatoci-aditivi 

- Zna~ewe i podelba na dodatocite za dobito~na hrana 

- Vitamini i nivno zna~ewe vo dobito~nata hrana 

- Sintetski aminokiselini 

- Mikroelementi (halatinizirani) 

- Probiotici 

- Prebiotici 

- Simbiotici 

- Enzimi 

- Antioksidanti 

- Emulgatori 

- Pigmenti-boi 

- Aromati~ni materii 

- Organski kiselini 

- Tanini 

- antibiotici (nivna primena nekoga{ i denes) 




studentite) 










Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema*

Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 




Prva proverka: zna~ewe i primena na odelnite aditivite 

Vtora proverka: vidovi i mehanizam na deluvawe na aditivite 



pomagala 


Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


upotreba); Kalivoda M., Krmiva, Zagreb -1990; Sinovec Z., Stimulatori rasta u ishrani 

nepreìvara, Beograd-2000; 

Pond, W. G., Church D. C., Pond K. R. (1995): Basic Animal Nutrition and Feeding (Fourth 

Edition). John Wiley and Sons Inc.; Adams, C. A. (1999): Nutricines. Food components in health 

and nutrition. Nottingham University Press, Nottingham; Adams, C. A. (2002): Total Nutrition. 

Feeding animals for health and growth. Nottingham University Press, Nottingham.

Predmet OSTATOCI I KONTAMINENTI VO HRANATA 2.5 kreditni poeni 

Kod 

FVM046 


programa 



Vid na predmet Izboren Predmet 

Preduslovi 

Avtor na 

Doc. D-r Pavle Sekulovski 

programi 

Izveduva Prof. d-r Romel Velev; Doc. D-r Pavle Sekulovski; Doc. D-r Zehra Hajrulai Musliu; 

Ass. M-r Elizabeta Stojkovi} Dimitrievska, Ass. M-r. Biqana Dimzovska-Stojanovska 

Celi i zada~i Celta na kursot e studentite da se zdobijat so prodlabo~eni znaewa za 

na nastavnata monitoringot na ostatoci i kontaminenti vo hranata za lu|e. Tie }e se 

programa 

zapoznaat so evropskata i doma{nata pravna ramka koja se odnesuva na 

prisastvoto na ovie substanci vo hranata, kako i kontrolata na nivnata 

upotreba i kaznenite odredbi vo slu~aj na pre~ekoruvawe na zakonskite 

odredbi. Vo prakti~niot del studentite }e prisustvuvat i zemaat aktivno 

u~estvo vo laboratoriskite analizi za dokaùvawe na odredeni rezidui 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~noi 

preporaki za 

nastava 

i kontaminenti vo hranata. 

• Pravna ramka za kontrola na rezidui i kontaminenti vo hranata od ìvotinsko 

poteklo 

• Podelba na reziduite i kontaminentite spored evropskoto zakonodavstvo 

• Stilbeni 

• Tireostatici 

• Steroidi 

• Laktoni na rezorcilna kiselina 

• Beta agonisti 

• Drugi substanci - Grupa A6 

• Antimikrobni substanci 

• Veterinarni lekovi (antihelmintici, kokcidiostatici, karbamati i piretroidi, 

sedativi, NSAID, drugi farmakolo{ki aktivni substanci) 

• Organohlorni pesticidi i PCB 

• Organofosforni pesticidi 

• Toksi~ni elementi 

• Mikotoksini 

• Boi 

• MRL, ADI 

• Specifi~ni merki na kontrola 

• Monitoring i kontrolni planovi za rezidui 

• Metodi za detekcija i kvantifikacija 

• Laboratoriska mreà, me|ulaboratoriski testirawa, akreditacija 


Prakti~na nastava: 1 ~as nedelno (15 ~asa) 


studentite) 

Prakti~na nastava: Laboratoriski ve`bi za dokaùvawe na odredeni ostatoci i 

kontaminenti vo hranata 

Seminarska rabota: u~ewe so koristewe na stru~na literatura i internet; izgotvuvawe 

na seminarski trud 





Bodovi 






Zavr{en ispit 

Nema* 

Vkupno: 60 100

kontinuiranite proverki na znaeweto 

Proverka na 

znaewe i 

icenuvawe 







pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

Do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

http://ec.europa.eu/food/index_en.htm 

http://www.efsa.europa.eu/

Predmet TOKSIKOLOGIJA NA OTROVNITE RASTENIJA 2.5 kreditni poeni 

Kod 

FVM047 


godina 




Preduslovi Hranlivi, lekoviti i otrovni rastenija 

Avtor na 


programata 



nastavnata 

programa 

Celta na ovoj kurs e da se zapoznae studentot so sistematskite i morfolo{kite 

osobenosti na rastenijata ~ie dejstvo vo ìvotinskiot organizam e {tetno ili toksi~no, 

so nivnata rasprostranetost vo prirodata, aktivnite materii koi gi sodràt i koi 

doveduvaat do intoksikacija, dejstvoto i simptomite koi tie go manifestiraat kaj 

poedinite vidovi ìvotni, so patomorfolo{kite promeni i prakti~noto zna~ewe na 

truewata so vakvite rastenija. 

So kursot }e bidat obraboteni truewa kaj doma}nite ìvotni 

predizvikani od poedini algi, gabi, paprati, golosemenici i 

skrienosemenici so {to na studentot }e mu se ovozmoì da dobie 

pretstava za razli~nite vidovi na otrovni rastenija. Razli~nite vidovi 

na otrovni rastenija i rastiteli otrovi }e bidat izloèni vo oblik na 

Kratka 

sodrìna 

primeri od sekojdnevanata veterinarna praksa. 

Op{t del 

- Faktori koi vlijaat vrz toksi~nosta na rastenieto 

- Znaci na truewe so rastenija 

- Dijagnoza pri truewe so rastenija 

- Prakti~no zna~ewe na trueweto so rastenija 

- Suzbivawe na truewa so rastenija 

- Lekuvawe na ìvotnite pri truewe so rastenija 

Specialen del 

- Truewa na ìvotnite predizvikani od poedini vidovi algi 

- Truewa na ìvotnite predizvikani od poedini vidovi gabi 

- Truewa na ìvotnite predizvikani od poedini vidovi paprati 

- Truewa na ìvotnite predizvikani od poedini vidovi golosemenici 

- Truewa na ìvotnite predizvikani od poedini vidovi skrienosemenici 

(monokotiledoni i dikotiledoni) 


Metodi na 

u~ewe 

Teoretska nastava i seminari: 2 ~asa nedelno (30 ~asa) 


studentite) 






Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Studentot e zadolèn aktivno da gi sledi predvidenite aktivnosti so koi{to osvojuva 




Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema* 


* Zavr{en ispit ne e predviden, osven za studentot koj ne pokaàl uspeh na edna od

Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 







Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


pomagala 

1. Forenbacher S.: Otrovne biljke i biljna otrovanja životinja. Škloska knjiga d.d., Zagreb, 1998. 

2. Dilov P. i dr.: Veterinarnomedicinska toksikologiÔ. Lesotehni~eski Universitet - 

SofiÔ, Fakultet po veterinarna medicina, SofiÔ, 2005. 

3. Srebočan V., Gomerčić: Veterinarski priručnik (Otrovanja: Otrovno bilje). 4 izdanje, JUMENA, Zagreb, 

1989.

Predmet ONKOLOGIJA 4.0 kreditni poeni 

Kod FVM 048 


godina 




Preduslovi Op{ta i Specijalna patologija 


programata 

Izveduva Doc. d-r Trpe Ristoski 


nastavnata 

programa 

Imaj}i go vo predvid se pogolemoto zna~ewe na tumorite vo sekojdnevnata 

veterinarna praksa, kako i brojnite komplikacii koi nastanuvaat pri nivnoto 

pojavuvawe, kako neophodna se nametnuva potrebata studentite podetalno da se 

zapoznaat so patogenezata, dijagnostikata i tretmanot na tumorite. 

Pokraj teoretkite predavawa, vo tekot na nastavata studentite }e imaat prilika 

i od prakti~en aspekt da se zapoznaat so patologijata na tumorite. Primenivaj}i ja 

najnovata klasifikacija na tumorite, so ovoj kurs }e bidat opfateni tumorite na site 

organski sistemi, so poseben osvrt na tumorite na koàta i tumorite na mle~nata 

`lezda kaj ku~kite. 

Isto taka, tumorite kaj doma{nite ìvotni pretstavuvaat mnogu zna~aen del od 

veterinarnata patologija i od aspekt na komparativnata onkologija so ogled na golemata 

sli~nost so tumorite kaj ~ovekot. 

Kratka 

sodrìna 

- Nomenklatura na tumorite 

- Karakteristiki na benignite i malignite tumori 

- Kancerogeneza: molekularna osnova na tumorite 

- Etiologija na tumorite 

- Klasifikacija na tumorite 

- tumori na mezenhimsko tkivo 

- tumori na epitelno tkivo 

- Klini~ki karakteristiki na tumorite 

- Laboratoriska dijagnostika na tumorite 

- Tretman na tumorite 


Metodi na 

u~ewe 





Prakti~na nastava: ve`bi (klini~ki slu~aevi, morfolo{ki karakteristiki na tumorite; 

laboratoriska dijagnostika na tumorite; dijagnoza i tretman na tumorite) 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 


seminarski trud; prezentacija i diskusija za seminarskata rabota 





Bodovi 




24 30 









rezultat na edna proverka na znaeweto, a osvoil bodovi samo za teoretska i prakti~na

Proverka na 

znaewa 


Prva proverka: Nomenklatura na tumorite; Karakteristiki na benignite i malignite 

tumori; Kancerogeneza: molekularna osnova na tumorite i Etiologija na tumorite 

Vtora proverka: Klasifikacija na tumorite; Klini~ki karakteristiki na tumorite; 

Dijagnostika i Tretman na tumorite 

Zavr{en ispit: usmen 

Kompleten zavr{en ispit: usmen + prakti~en 


Osnovni 

u~ebni 

pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Micevski C. i Ristoski T.: Patolo{ko histolo{ki praktikum. Vet.fakultet, Skopje- 

2003. 

6. Kumar, Cotran, Robbins: Basic Pathology. 7 edition, 2003. 

9. Jubb K., Kenedy P., Plamer N.: Pathology of domestic animals. 4-1992. 

11. Milijana Kneèvi}- Milijan Jovanovi}: Op{ta patologija. Makarije, 1999.

Predmet TEHNIKI NA ANESTEZIJA I ANALGEZIJA NA 1.5 kreditni poeni 

POEDINI VIDOVI DOMA[NI MILENICI 

Kod 

FVM049 

Studiska Петта (V) 

godina 

Semestar Десетти (X) 



Preduslovi 

Avtor na Проф. Д-р. Пламен Тројачанец 

programata 

Izveduva Проф. Д-р. Пламен Тројачанец, помл. асс. Ксенија Илиевска 


nastavnata 

programa 

Целта на курсот е да им овозможи на студентите да ги прошират и применат претходно стекнатите 

познавања од анатомија, патологија, фармакологија, општа хирургија и основи на анестезиологијата. 

Студентите ќе имаат можност за изведување на самостоен преглед, примена на методите на 

анестезиологија и водење на анестетски протокол на миленици и егзотични животни, како и 

практична работа на селектирани клинички проблеми. 

Kratka 

sodrìna 

1. Специфични техники на анестезија и имобилизација на миленици 

2. Специфични техники на анестезија и имобилизација на егзотични миленици 


Metodi na 

u~ewe 


nastavnata 

programa 

Семинари и практична работа: 1 час/неделно (15 часа) 

Самостојно изведување на хируршки интервенции под стручен надзор и изготвување на семинарски 

труд со користење стручна литература и интернет, со цел студентот да се поттикне на самостојна 

работа и истражување. 

Студентот е задолжен активно да ги следи сите предвидени активности со кои што освојува бодови 




Бодови 


Присуство и активност (знаење) на семинарите 8 15 



нема* 


Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


pomagala 


Бодови 

Оценка 

до 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


1. Тројачанец П., Основи на Ветеринарна анестезиологија, 2009, Факултет за Ветеринарна 

медицина Скопје; 

2. Thurmon J.C., Tranquilli W.J., Benson G.J.Lumb & Jones Veterinary Anesthesia 3rd edition. 1996, 

Williams &Wilkins

Predmet VETERINARNA INSPEKCIJA 4.0 kreditni poeni 

Kod 

FVM050 


godina 


Vkupno ~asovi 45 ( 2 + 1) 


Preduslovi 

Avtor na 

programata 

Prof. d-r Risto Prodanov; Doc. d-r Pavle Sekulovski 

pom. ass. Sloboden ôkrevski 

Izveduva Nastavnik: prof. d-r Risto Prodanov; Doc. d-r Pavle Sekulovski 

Sorabotnik: pom. ass. Sloboden ôkrevski 


nastavnata 

programa 

Zapoznavawe na studentite so sovremenite na~ela, postavenost i funkcionirawe na 

veterinarno-sanitarnata kontrola soglasno makedonskoto nacionalno zakonodavsvo od 

oblasta na veterinarnoto javno zdravstvo, bezbednosta na hranata i legislativata na 

EU. 

Celta e da se razrabotat poedini poglavija od Zakonot za veterinarno zdravstvo, 

Zakonot za javno veterinarno zdravstvo, Zakonot za bezbednost na hranata, Zakonot za 

za{tita na potro{uva~ite i prate~kite podzakonski akti, vrzani so nadle`nostite na 

veterinarnata inspekcija i studentite da se vovedat vo nivnata prakti~na primena. 

Kratka 

sodrìna 

Teoretska nastava: 

• Organizacija na veterinarnata inspekcija (organi na dràvnata uprava nadle`ni 

za veterinarna inspekcija), struktura i organizacija na Upravata za veterinarstvo. 

• Organizacija i zakonski nadle`nosti vo veterinarno-sanitarniot nadzor, 

kontrola i pregledi na veterinarnata inspekcija vo EU (DG SANCO, Food and 

Veterinary Office FVO). 

• Sproveduvawe na veterinata inspekcija vo proizvodstvoto i prometot na 

proizvodi od ìvotinsko poteklo i propisi koi se odnesuvaat na bezbednosta na 

hranata spored Zakonot za javno veterinarno zdravstvo i Zakonot za bezbednost na 

hranata. 

• Analiza, spravuvawe i komunikacija so rizici vo veterinarnata inspekcija. 

• Prakti~na primena na ovlastuvawata, dol`nostite i odgovornosta na 

oficijalniot i ovlasteniot veterinar vo vr{eweto na inspekciski raboti: 

• sodrìna na inspekciskiot nadzor, 

• zemawe na mostri za poedini laboratoriski ispituvawa. 

• izgotvuvawe na dokumentacija i akti (zapisnici, propratni pisma, naodi i 

re{enija). 

• Sertifikacija i propisi za identifikaciaja i deklarirawe na prehrambenite 

animalni proizvodi (oznaki, kvalitet i poteklo). 

• Rabota na dràvnata veterinarna inspekcija na granica, pregled na dokumenti, 

identifikacija i fizi~ki pregled na pratki ìvotni i proizvodi od ìvotinsko 

poteklo. 

• Zakon za za{tita na potro{uva~ite, uloga na Direkcijata za hrana. 

Prakti~na nastava: Prakti~no zapoznavawe so rabotata na veterinarnata inspekcija vo 

proizvodstvoto i prometot na proizvodi od ìvotinsko poteklo ( praksa na klanica, 

mlekara, prerabotuva~ki kapaciteti, na terminal i vo promet). 


Metodi na 

u~ewe 




studentite) 



oralna prezentacija na poglavje po izbor na studentot. Seminarska rabota: u~ewe so 

koristewe stru~na literatura i internet; izgotvuvawe na seminarski trud 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 





Bodovi 




12 15 

seminarite 



Zavr{en ispit 

nema* 




Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 






Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


pomagala 

-Zbirka zakoni od oblasta na veterinarnoto zdravstvo Uprava za veterinarstvo MZ[V 

-Zakonot za bezbednost na hranata, 

-Zakonot za za{tita na potro{uva~ite 

- Бунчиќ, С. (2006) Integrated Food Safety and Veterinary Public Health 

-Wilson W. G. (1997) Wilson’s practical meat inspection 

-Bremner, A., Johnston, M. (1996) Poultry Meat Hygiene and Inspection 

www.pravo.org.mk 

http://vetlex.taiex.be/

Predmet 

PROMENI VO LABORATORISKI PROFIL KAJ 


ZABOLUVAWA NA DOMA[NITE MILENICI 

Kod 

FVM051 


godina 




Preduslovi poloèni Klini~ka i laboratoriska dijagnostika, Patolo{ka fiziologija, Osnovi na 

vizuelni dijagnosti~ki metodi 

Avtor na 

Doc. d-r Goran Nikolovski 

programata 


Cel i zada~i na Definicija za predmetot: Vo vreme koga mnogu skapite specifi~ni testovi, kako {to se 

nastavnata ultrazvu~nata dijagnostika, Dopler-ultrazvukot, kompjuterskata tomografija, magnetnata 

programa rezonanca se prisutni vo ambulantite i klinikite so razli~en stepen na razvoj, 

klini~kata dijagnostika seu{te ostanuva najdobro sredstvo za nadzor na zaboluvawata 

kaj ìvotnite. Gi otkriva zadskrienite patolo{ki promeni koi ~esto ne se otkirvaat so 

osnovnite vizuelni sredstva ( endoskopija, rentgen, ultrazvuk i fizi~kite ispituvawa). 

Pozicija na predmetot vo veterinarnata edukacija: so ovoj predmet }e im se dade 

osnova na idnite prakti~ari da gi integriraat klini~kite znaci i laboratoriskite 

naodi so cel da se dobie seopfatna dijagnoza. Isto taka se ovozmoùva sistemski priod 

za integrirawe na laboratoriskite poremetuvawa vo tekot na otkirvaweto na 

verojatnata dijagnoza. 

Eden od najbitnite elementi so koi }e se zapoznavaat idnite prakti~ari pretstavuva 

razlikata pome|u stati~koto i dinami~koto testirawe. 

‣ Stati~koto laboratorisko testirawe- pretstavuva standarden priod kon 

dijagnozata na zaboluvawata. Laboratoriskite vrednosti na pacientot se 

sporeduvaat so set od normalni vrednosti dobieni od op{ta zdrava populacija. 

Vakviot priod e dostapen vo site u~ebnici so koi se opi{uvaat testirawata na 

poremetuvaweto kaj razli~nite organi. Sepak, kaj ovoj vid testirawe postojat 

ograni~uva~ki faktori kako {to se vozrasta, rasata ili faktorite povrzani so 

okolinata. 

‣ Dinami~ko laboratorisko testirawe- pretstavuva metod na ocenuvawe baziran 

na promenite koi se javuvaat vo tekot na vremeto na zaboluvawe kaj odredenite 

laboratoriski profili na poedine~nite pacienti. Pretstavuva dobar metod za 

otkrivawe na zaboluvawata, posmatrawe na raniot odgovor na terapijata i 

otkrivawe na promenite bazirani na vozrasta. So ovoj priod, laboratoriskite 

testirawa se povtoruvaat so cel otkrivawe na promenite na vrednostite, pred 

testiranite vrednosti da se promenuvaat kaj vkupnata populacija. Dokolku kaj 

ìvotnite se vospostaveni normalni vrednosti, malite promeni vo vrednostite 

se isklu~itelno va`ni. 

Povrzanost na predmetot so kurikulumot: Iako kako izboren predmet, potrebni se 

odredeni poznavawa dobieni od zadolìtelnite predmeti koi studentot gi slu{a vo 

tekot na studiraweto. Najdobro e predmetot da se slu{a vedna{ posle otslu{uvaweto na 

predmetot Vnatre{ni bolesti kaj nepreìvni ìvotni. Za slu{awe na ovoj predmet se 

prepora~uva studentot da go ima poloèno predmetot Klini~ka patologija, Klini~ka i 

Kratka 

sodrìna 

laboratoriska dijagnostika, kako i Osnovi na vizuelni dijagnosti~ki metodi. 

Predavawata po tematskite edinici }e bidat so razli~en fond na ~asovi i toa: 

• Serumski naodi: alkalna fosfataza, amino:kiselinski odnos, amowak, amilaza, 

anjonska praznina, aspartat transferaza, bikarbonati, òl~ni kiselini, 

bilirubin, blood urea nitrogen BUN, odnos na BUN:creatinine, kalcium, joniziran kalcium, 

podesuvawe na kalcium:albumin, hloridi, odnos na hloridi: fosfati, 

holesterol, kreatin fosfokinaza/kreatin kinaza, kreatinin, gama glutamil 

transpeptidaza, globulin, test na tolerancija na glukagon, glukoza, test na 

tolerancija na glukoza, lipaza, magnezium, osmolaritet, fosfor, kalium, indeks 

na bubre`na slabost, natrium, odnos na natrium:kalium, trigliceridi. 3 ~asa 

• Digestivni naodi: tripsin vo feces, proteoliti~ka aktivnost vo feces, 

apsorpciski test za masti, citologija vo feces, 1 ~as 

• Urinarni naodi: bilirubin, cilindri~ni proteini, kateterizacija, analiza na 

kristali so smrznuvawe na urina, obojuvawe, odnos na kortizol:kreatinin, 

kristali, cistocenteza, citolo{ko ispituvawe, frakcionalna ekskrecija na 

kalium, frakcionalna ekskrecija na magnezium, frakcionalna ekskrecija na 

natrium, frakcionalna ekskrecija na fosfati, ketonski tela, pH-vrednost, 

proteini (albumin), odnos protein:kreatinin, ne-albuminska proteinurija, 

eritrociti, sediment, specifi~na teìna, Tamm-Horsfall proteini, urinoanaliza, 

urobilinogen, leukociti. 4 ~asa

• Specijalni serolo{ki testovi: antitela za acetilholinski receptori, test na 

antinuklearni antitela, kateholamini, proto~na citometrija, test na lupus 

erzthematosus, reumatoiden faktor, tumor nekroti~en faktor 2 ~asa 

• Dijagnozi po laboratoriski naodi: hipo/hiperkalcemija, hiperholesterolemija, 

namaluvawe na bikarbonati, hipo/hiperglikemija, hiponatremija, 

hipo/hiperfosfatemija, hipo/hiperproteinemija, zgolemuvawe na òl~ni 

kiselini i amowak, zgolemuvawe na BUN i kreatinin, zgolemuvawe na 

lipaza/amilaza i tripsin sli~na imunoreaktivnost, zgolemuvawe na enzimi na 

crn drob, hipo/hiperkaliemija. 5 ~asa 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

Ve`bite }e gi nadopolnuvaat predavawata i }e bidat povrzani so dinami~kite promeni 

vo laboratoriskite naodi kaj razli~ni zaboluvawa na ku~iwata i ma~kite. Temite na 

ve`bite se odnesuvaat na: 

• Dijagnoza bazirani na klini~ka slika: slabost, povra}awa, napadi, 

poliurija/polidipsija, òltica, zgolemena telesna temperatura, edemi, 

abdominalni izlivi, dijarea od tenki i debeli creva,abnormalni krvarewa, 

hematurija, lipemija, splenomegalija, limfadenopatija, namaluvawe na koskenata 

gustina. 5 ~asa 

• Dinami~ki testovi kaj zaboluvawa na bubrezi, crn drob, zdravstvena sostojba i 

hormoni 5 ~asa 

• Laboratoriski profili na razli~ni zaboluvawa kaj ku~iwa i ma~ki-povrzanost 

so samostojna seminarska rabota 5 ~asa. 


Ve`bi i seminari: 1 ~as nedelno (15 ~asa prakit~na nastava) 



Ve`bi: sekoj student }e podgotvuva seminarski za grupite na ìvotni ili za odredenite 

rasi; oralna prezentacija na studentot. 

Aktivno u~estvo i prezentacija na nivnoto u~estvo na kinolo{ki izlo`bi. 





Bodovi 




12 20 

seminarite 


Zavr{en ispit 

ima 





Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


pismeno. Kriterium za polagawe na zavr{en ispit pretstavuva osvojuvawe na 50% od 

bodovite predvideni so teoretskata nastava, seminarskite i prakti~nata nastava 



pomagala 

Bodovi 

Ocenka 

do 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 

1. Laboratory profiles of small animal diseases, A guide to laboratory diagnosis-third edition 

Charles H. Sodikoff, Mosby publ. 2001

Predmet ULTRAZVU^NA DIJAGNOSTIKA NA 


REPRODUKTIVNI NARU[UVAWA KAJ KRAVI 

Kod 

FVM052 


godina 






programata 




nastavnata 

Целта на курсот е да им даде на студентите основа за можностите за практичната примена на 

ултразвучната дијагностика на причините и формите на репродуктивната патологија кај кравите. 

programa Предметот има за цел да им овозможи на студентите да ги прошират претходно стекнатите 

познавања од преметот репродукција. Студентите ќе имаат можност за осамостојат во изведување 

на дијагностиката и терапијата на најчестите репродуктивни пореметувања кај кравите. 

Kratka 

sodrìna 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 

1. Основни принципи на ултразучната дијагностика на репродуктивните пореметувања кај 

кравите 

2. Дијагностика на нарушувањата на функционалност на јајниците 

3. Дијагностика на патологијата на матката 

4. Методи за третман на репродуктивните нарушувања 









Бодови 



8 15 




нема 


Proverka na 

znaewa i 

ocenuvawe 


pomagala 


Бодови 

Оценка 

до 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


Мицковски Г.: Физиологија и патологија на репродукцијата. Ветеринарен Институт- 

Ветеринарен факултет, 2000, Скопје. 

Arthur's veterinary reproduction and obstetrics 

By David E. Noakes, Geoffrey H. Arthur, Timothy J. Parkinson, Gary C. W. England Contributor David E. 

Noakes, Geoffrey H. Arthur, Timothy J. Parkinson, Gary C. W. England Edition: 8, illustrated 

Published by Elsevier Health Sciences, 2001 ISBN 0702025569, 9780702025563 

Довенски Т. Usporedba ehograma jajnika s razinom progesterona i estradiola u krvi krava tijekom spolnog 

ciklusa u puerperiju i u jalovih krava, Disertacija, Zagreb 1997.

Predmet NAPREDNA ANDROLOGIJA I KRIOBIOLOGIJA 2.5 kreditni poeni 

Kod 

FVM053 


godina 






programata 




nastavnata 

programa 

Целта на курсот е да им овозможи на слушателите да се запознаат со модерните достигнувања од 

областа на андрологијата и криобиологијата, како и да им се прикажат основните параметри кои може да се 

испитаат кај генетскиот материјал по пат на софистицирани лабораториски методи. 

Предавањата вклучуваат приказ и демонстрација на користењето на модерните методи за испитување на 

квалитетот на генетскиот материјал подготвен за апликација кај реципиентите, најновите процедури и 

протоколи за негова подготовка и криоконзервација, детално запознавање со медиумите кои се користат за 

таа цел и на крај дава осврт на нарионалната и европската легислатива која го регулира ова поле од 

ветеринарната медицина. 

За време на курсот, ќе бидат теоретски презентирани најновите методи за испитување на квалитетот на 

генетскиот материјал, методите за производство и криоконзервација на длабоко замрзната сперма од 

различни видови фармски животни и придружни животни, а слушателите исто така, ќе добијат практичен увид 

Kratka 

sodrìna 


во предвидената наставна материја, преку лабораториски вежби. 

1. Напредна андрологија 

- биохемиски и физички својства на ејакулатите 

- микроскопска и ултрамикроскопска градба на сперматозоидите 

- проценка на основните квантитативни параметри на ејакулатите 

- начини на движење на сперматозоидите 

- техники за мерење на подвижноста на сперматозоидите 

- фотоелектрични и електронски методи за испитување на квалитативните параметри на ејакултатите 

(САЅА системи) 

- методи за испитување на фертилизирачката способност на сперматозоидите (хамстер-тест, хипо-осмотски 

тест, индукција на акрозоксма реакција, индуцирана аглутинација на сперматозоидите) 

- запознавање до локалната и ЕУ легислативата кои го регулираат квалитетот на генетскиот материјал 

2. Предавања и практична настава од криобиологија 

- типови медиуми за одржување на ејакулатите 

- основи на биофизиката на криобиологијата 

- методи за криопрезервација на ејакултатите (осврт врз развитокот на оваа дисциплина) 

- криопрезервација на ејакулати од преживари, нерези, патуви, месојадци 

- краток остврт кон методите за криопрезервација на ејкакулати од останатите видови животни за 

комерцијална намена 


Metodi na 

u~ewe 

Specifi~ni 

preporaki za 

nastava 








Бодови 



8 15 




нема 

Вкупно: 60 100

Проверка на 

знаења и 

оценување 

Основни учебни 

помагала 


Бодови 

Оценка 

до 59 

5 (F) 

60-68 6 (E) 

69-76 7 (D) 

77-84 8 (C) 

85-92 9 (B) 

93-100 10 (A) 


1. Hafez E.S.E. Reproduction in Farm Animals, 6th Edition, Lea & Febiger, Philadelphia, 1993 

2. Ian R. Gordon Reproductive technologies in farm animals Published by CABI, 2004 ISBN 

0851998623, 9780851998626

vodi^ niz studiite - Ð£Ð½Ð¸Ð²ÐµÑÐ·Ð¸ÑÐµÑ âÐ¡Ð². ÐÐ¸ÑÐ¸Ð» Ð¸ ÐÐµÑÐ¾Ð´Ð¸Ñâ

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

vodi^ niz studiite - Ð£Ð½Ð¸Ð²ÐµÑÐ·Ð¸ÑÐµÑ âÐ¡Ð². ÐÐ¸ÑÐ¸Ð» Ð¸ ÐÐµÑÐ¾Ð´Ð¸Ñâ