Glasilo občine Ravne na KoRošKem - TIC Ravne
10.02.2015 • Views
Share Embed Flag

Glasilo občine Ravne na KoRošKem - TIC Ravne

Glasilo občine Ravne na KoRošKem - TIC Ravne

Glasilo občine Ravne na KoRošKem - TIC Ravne

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
tic.ravne.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

julij 2013<br />

<strong>Glasilo</strong> Občine <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem

Spoštovane bralke in bralci Ravenskih razgledov!<br />

Pred poletnimi počitnicami je pred <strong>na</strong>mi glasilo,<br />

ki govori o <strong>na</strong>s. O dogajanju in ljudeh pri <strong>na</strong>s.<br />

Zanimivo branje, saj se pogosto zgodi, da marsikdo<br />

med <strong>na</strong>mi nima dovolj informacij, kaj se je pri <strong>na</strong>s<br />

zgodilo ali se dogaja.<br />

U V O D N I K<br />

<strong>Ravne</strong> so živo mesto in živah<strong>na</strong> obči<strong>na</strong>. Imamo obilico športnih<br />

društev, ki v svoje vrste privabljajo staro in mlado. Poleg tega se<br />

vas ogromno s športom ukvarja rekreativno, tako <strong>na</strong> odbojkarskih<br />

igriščih, bazenih, kolesarskih in tekaških poteh - in še bi lahko<br />

<strong>na</strong>števali. Vemo pa, da šport pozitivno vpliva <strong>na</strong> zdravje in zato<br />

pohvale vsem, ki se ukvarjate s športom. Zlasti pa čestitka<br />

rekreativcem v Strojnski Reki, ki se družijo že kar 50 let!<br />

Kultura je ravno tako prisot<strong>na</strong> in je v <strong>na</strong>ši občini ne manjka.<br />

Vedno je aktiv<strong>na</strong> Koroška osrednja knjižnica, ki s svojim delovanjem<br />

presega ožjo opredelitev knjižnice, saj deluje v širšem kulturnem<br />

smislu. Muzej <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h praznuje okroglo 60. obletnico in opravlja<br />

kulturno poslanstvo ohranjanja <strong>na</strong>še dediščine. Zavedamo se, da z<br />

ohranjanjem kulturne dediščine izkazujemo spoštovanje do <strong>na</strong>še<br />

preteklosti in skrbimo za svoje korenine. Dedišči<strong>na</strong> ni zgolj stvar<br />

preteklosti, ampak tudi sedanjosti, saj z odnosom do nje gradimo<br />

svojo prihodnost. Vse čestitke <strong>na</strong>šim muzealcem, ki skrbijo za <strong>na</strong>še<br />

kulturne korenine <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h! S kulturo <strong>na</strong>s bogatijo in žlahtnijo, kot<br />

so poimenovali enega izmed svojih bogatih projektov. Pozornost<br />

pa <strong>na</strong>menjamo tudi <strong>na</strong>šemu velikemu Prežihovemu Vorancu, ki<br />

ga ponovno prevajajo v tuje jezike, hkrati pa se obeta zanimiva<br />

publikacija ob 120. obletnici pisateljevega rojstva.<br />

Na Rav<strong>na</strong>h smo zavezani vsem generacijam <strong>na</strong>ših ljudi.<br />

To delamo s projektom Starosti prijaz<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> ter bodočim<br />

Medgeneracijskim centrom aktivnosti <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h. Imamo aktivno<br />

mladino in še aktivnejše upokojence. Pridobili smo Mladinsko pot<br />

<strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h ter Festival povodnega moža. Ravno tako vse šole, z<br />

Gim<strong>na</strong>zijo <strong>Ravne</strong> v ospredju, skrbijo za bogat utrip dogajanja med<br />

mladimi. Negativni pojavi vandalizma, razgrajanja v parku ter<br />

uničevanja javnega premoženja so nezaželeni in skupaj se moramo<br />

truditi, da bi tega bilo čim manj. Pohvalim lahko vedno aktivnejša<br />

društva in organizacije, ki nudijo mladim zanimive programe in med<br />

njih zagotovo spadajo Taborniški rod Koroških jeklarjev ter Mladinski<br />

svet <strong>Ravne</strong>, ki izkazujejo tudi skrb za <strong>na</strong>š grajski park.<br />

Tako kot posamezniki <strong>na</strong> mnogih področjih tudi obči<strong>na</strong> <strong>na</strong>daljuje<br />

s svojim delom. Naša poraba je <strong>na</strong>rav<strong>na</strong><strong>na</strong> bolj varčevalno, ne<br />

želimo pa, da bi trpele nujne pridobitve za občino. Tako pripravljamo<br />

gradnjo čistilne <strong>na</strong>prave <strong>Ravne</strong>. Začenjamo s postopki za izgradnjo<br />

pomožnega objekta <strong>na</strong> atletskem stadionu. Smo tik pred začetkom<br />

rekonstrukcije odseka državne ceste med Rav<strong>na</strong>mi in Prevaljami.<br />

Ravnokar poteka izboljšava vodovodnega sistema z izgradnjo dveh<br />

novih vodohranov v Dobji vasi in v Kotljah. Bodo pa letos skromnejši<br />

Ravenski dnevi 2013, saj bo žal manj kulturnih prireditev in tudi še<br />

kje drugje bomo morali prihraniti. Kot je <strong>na</strong>vada, o ožjih občinskih<br />

zadevah poročamo v posebnem glasilu občinske uprave Guštanj.<br />

Želim vam prijetno branje Ravenskih razgledov. V prihajajočem<br />

poletju vam želim prijetne počitnice z ne preveč vročine ter<br />

ravno prav hladno osvežitvijo v senci. Med poletjem boste mnogi<br />

odpotovali kam bližje ali daleč in vam vsem želim srečno pot in varen<br />

povratek. Če pa se boste zadrževali v bližini doma, vam obljubljam,<br />

da bo tudi <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h zelo prijetno. Odprl se je letni bazen, mnogo<br />

bo dogajanja, imamo lepe gore, tako da lahko ta uvodnik zaključim s<br />

starim rekom: Povsod je lepo, a doma je <strong>na</strong>jlepše.<br />

2<br />

Vaš župan

V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI<br />

želimo ustvariti uporabnikom prijazno knjižnico<br />

Slovenske knjižnice, in med njimi tudi <strong>na</strong>ša, smo uspešno<br />

preživele in sledile različnim spremembam v družbi,<br />

ves čas pa smo ohranjale svojo kulturno, informacijsko,<br />

izobraževalno in socialno vlogo.<br />

Danes se moramo prilagajati spremembam<br />

demografske slike, dnevne<br />

migracije so običajne, vse več je starejše<br />

populacije …<br />

V strategiji razvoja slovenskih splošnih<br />

knjižnic 2013-2020 smo zapisali<br />

strateška področja ter cilje in ukrepe,<br />

s katerimi bomo še <strong>na</strong>prej uresničevali<br />

svoje poslanstvo in ostali pomemben<br />

dejavnik lokalne skupnosti.<br />

Informacijska revolucija in razvoj informacijske<br />

tehnologije tudi pred knjižnice<br />

postavljata pomembne <strong>na</strong>loge in e<strong>na</strong><br />

osnovnih je preusmeritev od posredovanja<br />

informacij k svetovanju pri pridobivanju<br />

in vrednotenju informacij ter še<br />

bolj intenzivno informacijsko opismenjevanje<br />

svojih uporabnikov.<br />

Knjižnice postajamo tako fizični kot<br />

virtualni prostor, kažemo pa tudi močan<br />

interes za dogajanje v lokalnem prostoru<br />

in socialno vključenost različnih<br />

skupin prebivalcev.<br />

Obdobje splošne recesije vpliva tudi<br />

<strong>na</strong> zmanjševanje sredstev za delovanje<br />

Koroške osrednje knjižnice in<br />

<strong>na</strong>še delovanje se prilagaja potrebam<br />

in možnostim okolja. Prepriča<strong>na</strong> sem,<br />

da lahko ob opredeljenem odnosu in<br />

odgovornosti do uporabnikov, ustanoviteljev,<br />

partnerjev, konkurentov in<br />

družbe <strong>na</strong>sploh <strong>na</strong>ša knjižnica družbene<br />

spremembe in ekonomske omejitve<br />

izkoristi kot priložnost.<br />

Za svoje uporabnike želimo biti prostor<br />

<strong>na</strong>vdiha, učenja in druženja.<br />

Imamo kar nekaj prednosti, ki <strong>na</strong>s<br />

umeščajo v okolje kot tretji prostor, iz<br />

katerega lahko izhajamo pri uveljavljanju<br />

svoje da<strong>na</strong>šnje vloge: smo zaupanja<br />

vred<strong>na</strong> ustanova z dolgo tradicijo, še<br />

vedno pomenimo zanesljivost pri iskanju<br />

in izbiri informacij, smo prostor<br />

srečevanja, spodbujamo in podpiramo<br />

e<strong>na</strong>kost za vse, smo protiutež globalnemu<br />

svetu s predstavljanjem lokalnih<br />

vsebin, smo jav<strong>na</strong> služba in kot taka<br />

kategorija socialne države.<br />

Kot osrednja območ<strong>na</strong> knjižnica poseben<br />

poudarek <strong>na</strong>menjamo izvajanju<br />

štirih zakonskih <strong>na</strong>log ter digitalizaciji<br />

knjižnične dediščine in v<strong>na</strong>šanju e-<br />

-vsebin <strong>na</strong> domoz<strong>na</strong>nski regijski portal<br />

KAMRA, prav tako tudi <strong>na</strong> dLib.<br />

Pri svojem delu partnersko sodelujemo<br />

s sorodnimi institucijami, prav tako z<br />

lokalno skupnostjo ter zainteresirano<br />

javnostjo. Naše delovanje temelji<br />

<strong>na</strong> transparentnosti in strokovnosti.<br />

O svojem delu poročamo obči<strong>na</strong>m<br />

ustanoviteljicam in Svetu KOK. Več o<br />

delovanju KOK, vključno s poročilom za<br />

preteklo leto ter <strong>na</strong>črtom dela za 2013<br />

si lahko preberete tudi <strong>na</strong> <strong>na</strong>ši spletni<br />

strani.<br />

Mag. Ire<strong>na</strong> Oder, direktorica<br />

Predstavljamo vam še<br />

nekaj novosti:<br />

Novosti v kotičku za uporabnike<br />

s posebnimi potrebami v Koroški<br />

osrednji knjižnici dr. Franca<br />

Sušnika <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem<br />

Eno od osnovnih <strong>na</strong>čel splošnih knjižnic<br />

je <strong>na</strong>čelo dostopa za vse. V <strong>na</strong>ši knjižnici<br />

se zavedamo, da imajo vsi ljudje<br />

pravico do branja in pridobivanja informacij.<br />

Biti pismen v sodobnem času<br />

pomeni, brati hitro ter prebrano tudi<br />

razumeti. Prav zaradi tega v Koroški<br />

osrednji knjižnici posvečamo posebno<br />

skrb <strong>na</strong>šim uporabnikom s posebnimi<br />

potrebami.<br />

V <strong>na</strong>ši zbirki za uporabnike s posebnimi<br />

potrebami so <strong>na</strong> vidnem mestu in posebej<br />

oz<strong>na</strong>čene:<br />

• knjige z večjim tiskom (zbirka<br />

Srebrne niti, Bisernice in Povečava),<br />

ki so <strong>na</strong>menjene starejšim, ki slabše<br />

vidijo - v zbirki je okrog 80 izvodov<br />

knjig z večjim tiskom;<br />

• knjige za lahko branje (lažje berljive,<br />

<strong>na</strong>pisane v lažje berljivi obliki);<br />

• knjige za slepe (tipne slikanice v<br />

Braillovi pisavi);<br />

• knjige za gluhe in <strong>na</strong>glušne<br />

(v slovenskem z<strong>na</strong>kovnem jeziku);<br />

• zvočne knjige (za slepe in<br />

slabovidne, v slovenskem in angleškem<br />

jeziku).<br />

Za starejše in slabovidne so <strong>na</strong> voljo<br />

lupe z osvetlitvijo in elektronska lupa,<br />

ki omogoča slabovidnim branje, pisanje,<br />

gledanje slik, opravljanje hobijev<br />

in vsakodnevnih opravil. Uporabniki<br />

lahko izbirajo med barvno sliko ali več<br />

kontrasti pozitivnih oziroma negativnih<br />

barvnih kombi<strong>na</strong>cij. Z enostavno uporabnimi<br />

gumbi si lahko sliko povečajo/<br />

pomanjšajo ali spremenijo barvni kontrast<br />

za lažje branje.<br />

Knjižnica<br />

<strong>na</strong> obisku<br />

Storitev »Knjižnica <strong>na</strong> obisku smo v<br />

<strong>na</strong>ši knjižnici pričeli izvajati lansko<br />

pomlad. Brezplačno dostavo knjig <strong>na</strong><br />

dom enkrat mesečno nudimo bolnim,<br />

ostarelim ter invalidom. Željo za obisk<br />

<strong>na</strong> domu je zaenkrat izrazilo 8 članic<br />

knjižnice. Te uporabnice povprašujejo<br />

predvsem po leposlovnih knjigah in<br />

domoz<strong>na</strong>nskem gradivu.<br />

Podrobnejše informacije so vam <strong>na</strong><br />

voljo <strong>na</strong> sledečih kontaktih:<br />

RAVENSKI RAZGLEDI 3

E-pošta:<br />

Katja Čop: katja.cop@rav.sik.si<br />

Naslov:<br />

Koroška osrednja knjižnica<br />

dr. Franca Sušnika <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem,<br />

Na gradu 1, 2390 <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem<br />

Telefon:<br />

02 870 54 20 ali 02 870 54 21<br />

Zaključek Bralne z<strong>na</strong>čke z Vlasto Nussdorfer<br />

Prijazno povabljeni, da se <strong>na</strong>m<br />

pridružite, z veseljem vas<br />

bomo obiskali in vam s knjigo<br />

polepšali dan.<br />

Lahko branje<br />

V <strong>na</strong>ši knjižnici imamo tudi kotiček za<br />

lahko branje. Lahko branje je <strong>na</strong>menjeno<br />

predvsem odraslim z ovirami <strong>na</strong><br />

področju branja in razumevanja prebranega.<br />

Našim uporabnikom so <strong>na</strong> voljo<br />

knjige za lahko branje (<strong>na</strong>pisane v lažje<br />

berljivi obliki), in sicer: Visoška kronika,<br />

Romeo in Julija, Naše zgodbe ter lahko<br />

berljiv Časopis 20 minut.<br />

Ponosni smo tudi <strong>na</strong> skupni projekt, ki<br />

se izvaja v koroških splošnih knjižnicah<br />

»Korošci pa bukve beremo«, s katerim<br />

promoviramo branje kakovostnega<br />

leposlovja. V <strong>na</strong>ši knjižnici smo letos<br />

prvič povabili k sodelovanju tudi bralce,<br />

ki težko berejo. Bralno z<strong>na</strong>čko za odrasle<br />

je uspešno zaključilo 150 bralcev,<br />

od tega je bila v lahko branje vključe<strong>na</strong><br />

peti<strong>na</strong> bralcev, kar kaže <strong>na</strong> to, da je ta<br />

dejavnost pri <strong>na</strong>s zaživela. Veseli smo<br />

dobrega odziva in pričakujemo tudi<br />

<strong>na</strong>daljnje uspešno sodelovanje s Centrom<br />

za usposabljanje, delo in varstvo<br />

Čr<strong>na</strong> <strong>na</strong> Koroškem ter Zavodom RISA. V<br />

prihodnosti želimo tovrstno branje še<br />

bolj približati bralcem in dopolnjevati<br />

zbirko z lahko berljivimi leposlovnimi<br />

priredbami.<br />

V Koroški osrednji knjižnici se bomo<br />

še <strong>na</strong>prej trudili, da bo <strong>na</strong>še gradivo<br />

<strong>na</strong> voljo vsem skupi<strong>na</strong>m prebivalcev,<br />

informacije pa dostopne tudi tistim, ki<br />

jih zaradi svojih omejitev še toliko bolj<br />

potrebujejo.<br />

Petra Makuc in Katja Čop<br />

E-knjige – izposoja <strong>na</strong> daljavo<br />

Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem od<br />

letošnjega maja <strong>na</strong>prej ponuja vsem svojim uporabnikom novo storitev,<br />

izposojo elektronskih knjig, tako v knjižnici, kot izven nje.<br />

Kaj je<br />

elektronska<br />

knjiga<br />

Elektronska knjiga (e-knjiga)<br />

je knjiž<strong>na</strong> publikacija v<br />

digitalni obliki, ki je za<br />

razliko od klasične knjige,<br />

ki je dostop<strong>na</strong> v fizični<br />

obliki, dostop<strong>na</strong> s pomočjo<br />

raču<strong>na</strong>lnika, raču<strong>na</strong>lniške<br />

tablice ali pametnega<br />

telefo<strong>na</strong> s primernim<br />

operacijskim sistemom<br />

ter <strong>na</strong>loženo programsko<br />

opremo. E-knjiga je lahko<br />

različica tiskane knjige ali pa<br />

kot samostoj<strong>na</strong> publikacija<br />

(multimedija).<br />

Izposoja elektronskih knjig<br />

<strong>na</strong> daljavo pomeni, da si<br />

lahko uporabniki izposodijo<br />

želeno literaturo kar<br />

doma iz <strong>na</strong>slanjača preko<br />

spletnega mesta ponudnika<br />

EBSCOhost, ki ponuja zbirko<br />

več kot 20.000 elektronskih<br />

knjig eBook Public Library<br />

Subscription Collection v<br />

angleškem jeziku. Ko ima<br />

uporabnik knjigo shranjeno<br />

<strong>na</strong> svoji <strong>na</strong>pravi, začne<br />

teči njen rok izposoje, po<br />

pretečenem roku pa se<br />

knjiga zaklene in »vrne <strong>na</strong>zaj<br />

<strong>na</strong> knjižno polico«.<br />

V kolikor uporabniki doma<br />

nimajo omogočenega<br />

dostopa do internetne<br />

povezave, lahko izposojo<br />

elektronskih knjig opravijo<br />

v prostorih knjižnice, kjer<br />

se preko svoje mobilne<br />

<strong>na</strong>prave (prenosnik, pametni<br />

telefon, tablica) in brezžične<br />

povezave Libroam povežejo<br />

<strong>na</strong> ponudnika EBSCOhost in<br />

izvedejo proces izposoje kot<br />

bi jo sicer od doma. Največja<br />

prednost te vrste izposoje je<br />

ta, da po prenosu knjige <strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>pravo le-ta ni več odvis<strong>na</strong><br />

od internetne povezave, kar<br />

pomeni, da lahko izposojeno<br />

knjigo uporabnik prebira<br />

kjerkoli in kadarkoli.<br />

Zaključek Bralne z<strong>na</strong>čke z Vlasto Nussdorfer<br />

Podrobnejša <strong>na</strong>vodila za<br />

registracijo in uporabo<br />

izposoje elektronskih knjig<br />

<strong>na</strong> daljavo so <strong>na</strong>vede<strong>na</strong> v<br />

brošuri, ki jo lahko dobite<br />

v izposoji <strong>na</strong>še knjižnice<br />

ter njenih enotah ali preko<br />

spleta <strong>na</strong> www.rav.sik.si v<br />

rubriki E-knjižnica.<br />

Andraž Krevh,<br />

informatik v KOK <strong>Ravne</strong><br />

4

60 LET RAVENSKEGA MUZEJA<br />

(1953–2013)<br />

Z železarno in novo gim<strong>na</strong>zijo se je po osvoboditvi v <strong>na</strong>šem kraju pomen<br />

krepko premaknil z Guštanja <strong>na</strong> <strong>Ravne</strong>, po letu 1952 pa se je z<strong>na</strong>čilni<br />

srednjeveški trg Guštanj s svojim starim trškim jedrom v resnici umaknil<br />

v muzejske razsežnosti. Gim<strong>na</strong>zija <strong>Ravne</strong> je bila <strong>na</strong>jvečja takrat<strong>na</strong><br />

pridobitev v razvoju šolstva, ne samo kraja ampak cele <strong>na</strong>še doline. Z<br />

delom je pričela v ravenskem gradu. Prav <strong>na</strong>ši fuži<strong>na</strong>rji so zato pred<br />

tem pohiteli, da so z udarniškimi šihti lahko grajske prostore vsaj za silo<br />

opremili in jih prilagodili novemu plemenitemu <strong>na</strong>menu. S to gim<strong>na</strong>zijo je<br />

koroška kraji<strong>na</strong> dobila svojo prvo srednjo šolo, ki so jo <strong>na</strong>polnili sinovi<br />

in hčerke delavcev in kmetov, saj do takrat študiranih ljudi v koroškem<br />

zakotju ni bilo veliko. Grad <strong>Ravne</strong> je bil kmalu preveč poln, saj je bila<br />

leta 1949 v njem ustanovlje<strong>na</strong> tudi študijska knjižnica, prva generacija<br />

maturantov pa je slavila maturo leta 1949.<br />

Leta 1950 so nekateri<br />

pedagoški, kulturni,<br />

gospodarstveni in politični<br />

delavci takratnega okraja<br />

začeli misliti tudi <strong>na</strong> svoj<br />

muzej, zato so resno in<br />

<strong>na</strong>črtno začeli s pripravami.<br />

Že leta 1951 so v Guštanju<br />

ustanovili pripravljalni<br />

odbor za tehniški muzej<br />

<strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h, ki je začel<br />

<strong>na</strong>črtno zbirati gradivo po<br />

Mežiški, Mislinjski in gornji<br />

Dravski dolini. Ustanovitelji<br />

so bili širokopotezni, saj<br />

so si začrtali, da bi <strong>na</strong>j<br />

tehniški muzej prerasel<br />

v muzejsko ustanovo<br />

koroškega območja. Take<br />

<strong>na</strong>črte je potrjevalo tudi<br />

zbiranje gradiva po vseh<br />

treh doli<strong>na</strong>h. Našim so<br />

z dragocenimi <strong>na</strong>sveti<br />

pomagali prof. Franjo<br />

Baš, rav<strong>na</strong>telj Tehniškega<br />

muzeja Slovenije, pa prof.<br />

Bogo Teply in kustodinja<br />

Tončka Urbasova,<br />

oba iz Pokrajinskega<br />

muzeja v Mariboru. Člani<br />

pripravljalnega odbora<br />

so z<strong>na</strong>li ljudi <strong>na</strong>vdušiti za<br />

zbiranje starin in muzejskih<br />

predmetov in delo je steklo.<br />

Gonil<strong>na</strong> sila pripravljalnega<br />

odbora so bili dr. Franc<br />

Sušnik, Avgust Kuhar in<br />

Maks Dolinšek, direktor<br />

železarne Gregor Klančnik<br />

pa je z železarniškim<br />

kolektivom pomagal<br />

pri prvem zagonu te<br />

dejavnosti.<br />

Za rojstno leto ravenskega,<br />

takrat Delavskega muzeja<br />

velja torej leto 1953. Takrat<br />

so slovesno predstavili<br />

javnosti prvi ekspo<strong>na</strong>t <strong>na</strong><br />

prostem - repač (vodno kladivo),<br />

ki je še do leta 1950<br />

koval <strong>na</strong> Muti. Leta 1954<br />

je bilo zbranega že toliko<br />

gradiva, da so lahko mislili<br />

<strong>na</strong> stavbo s primernimi<br />

prostori za stalne muzejske<br />

postavitve. Ker se je gim<strong>na</strong>zija<br />

takrat že preselila iz<br />

gradu in preurejenih prostorov<br />

nekdanje grajske konjušnice,<br />

so začeli preurejati<br />

razrede in spalnice dijakov v<br />

razstavne prostore. Skoraj<br />

vsako leto so <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h<br />

svečano odprli kaj novega.<br />

O nekaterih pridobitvah<br />

samo <strong>na</strong> kratko: 1954 –<br />

železarska zbirka, 1954<br />

– rudarska zbirka, 1955<br />

– gozdarska in lesarska<br />

zbirka, 1956 – dopolnitev<br />

železarske zbirke (pudlovka),<br />

1957 – zbirka tovarne<br />

poljedelskega orodja in<br />

livarne Muta, 1958 – dimnica,<br />

1960 – enoramenski<br />

žerjav v muzeju <strong>na</strong> prostem,<br />

1961 – Kravperška<br />

kašča v muzeju <strong>na</strong> prostem,<br />

1965 – dopolnitev rudarske<br />

zbirke ob 300-letnici mežiškega<br />

rudnika. Že leta 1960<br />

so predstavniki ICOM-a,<br />

med<strong>na</strong>rodnega muzejskega<br />

združenja, ob svojem obisku<br />

muzeju izrekli priz<strong>na</strong>nje za<br />

njegovo bogato in uspešno<br />

rast.<br />

Ustanovitve<strong>na</strong> listi<strong>na</strong> potrjuje<br />

v 2. členu, da je bilo<br />

delovno področje muzeja<br />

prikaz proizvodnega in<br />

družbenega razvoja Mežiške,<br />

Mislinjske in gornje<br />

Dravske doline, ker pa, <strong>na</strong><br />

žalost, obči<strong>na</strong> <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong><br />

Koroškem vse do leta 1965<br />

ni uredila kadrovskih zadev<br />

in poskrbela, da bi v muzeju<br />

redno zaposlili vsaj enega<br />

strokovnega delavca, se je<br />

Delavski muzej moral ukloniti<br />

zakonskim predpisom in<br />

je prešel pod okrilje takratne<br />

Študijske knjižnice kot<br />

nje<strong>na</strong> notranja organizacijska<br />

enota. Vse do začetka<br />

osemdesetih let je muzej<br />

vodil prizadevni Maks Dolinšek,<br />

jeseni 1979 pa je<br />

upravništvo prevzel nekdanji<br />

profesor zgodovine <strong>na</strong><br />

gim<strong>na</strong>ziji Alojz Krivograd, ki<br />

je razširil področje dela tudi<br />

<strong>na</strong> terensko delo, zasnoval<br />

bogato fototeko in muzeju<br />

omogočil tudi močnejšo<br />

kadrovsko zasedbo.<br />

Pridobitve Delavskega muzeja<br />

so se tudi v <strong>na</strong>slednjih<br />

letih <strong>na</strong>daljevale: 1970<br />

– valjčne stoje iz stare valjarne<br />

v muzeju <strong>na</strong> prostem,<br />

1970 – ozkotir<strong>na</strong> lokomotiva<br />

iz železarne v muzeju<br />

<strong>na</strong> prostem, 1976 – stal<strong>na</strong><br />

razstava delavskega gibanja<br />

v Mežiški dolini, 1978<br />

– <strong>na</strong>stajanje zbirk izven<br />

muzeja: etnografska zbirka<br />

pri KS Čr<strong>na</strong>, 1979 – spominska<br />

zbirka SKOJ v Kefrovem<br />

mlinu, 1979 – Prežihova<br />

bajta – spominski<br />

muzej Prežihovega Voranca,<br />

1980 – rudarska zbirka v<br />

Črni, 1981 – vod<strong>na</strong> turbi<strong>na</strong><br />

v muzeju <strong>na</strong> prostem, 1989<br />

– brusilni stroj iz prevaljske<br />

tovarne lepenke v muzeju<br />

<strong>na</strong> prostem, 1990 – <strong>na</strong>prave<br />

EPŽ v železarski zbirki,<br />

1991 – lapidarij v grajskem<br />

podhodu, 1996 – Forma<br />

viva - v upravljanje dobimo<br />

zbirko jeklenih skulptur <strong>na</strong><br />

prostem, 2000 – muzej<br />

postavi prenovljeno etnološko<br />

zbirko v Črni, 2002<br />

– pridobitev novih objektov<br />

<strong>na</strong> lokaciji ravenske<br />

železarne.<br />

Kadrovsko se je ravenski<br />

muzej <strong>na</strong>jbolj okrepil<br />

v osemdesetih letih<br />

(zgodovi<strong>na</strong>r-direktor<br />

muzeja; etnolog-kustos;<br />

dokumentalist; etnologpripravnik).<br />

Z urejanjem<br />

muzejske mreže v<br />

Sloveniji se je ponovno<br />

odprlo vprašanje statusa<br />

ravenskega muzeja. 1993.<br />

leta je Skupšči<strong>na</strong> občine<br />

<strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem<br />

ustanovila javni kulturni<br />

zavod Koroški muzej<br />

<strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem,<br />

ki je v <strong>na</strong>slednjih letih<br />

pokazal odlično vizijo<br />

svoje dejavnosti in ponujal<br />

bogato, razkošno dejavnost,<br />

saj je <strong>na</strong>črtno razvijal<br />

pedagoško dejavnost, jo<br />

usmeril k delu z obiskovalci,<br />

poleg rednega vodenja<br />

po stalnih zbirkah in<br />

<strong>na</strong> Prežihovi bajti pa je<br />

vzpostavil tudi vodniško<br />

službo v Prežihovem<br />

spominskem muzeju.<br />

Koroški muzej <strong>Ravne</strong><br />

<strong>na</strong> Koroškem je pričel<br />

oblikovati tudi pedagoškoandragoški<br />

program,<br />

vezan <strong>na</strong> stalne zbirke in<br />

občasne razstave, začrtal<br />

RAVENSKI RAZGLEDI 5

foto: Sebastijan Oblak<br />

foto: Primož Podjavoršek<br />

si je in tudi udejanjil bogato<br />

izdajateljsko dejavnost<br />

(vodniki po zbirkah,<br />

katalogi, razglednice<br />

ipd.), uspešno pa se je<br />

vključil tudi v med<strong>na</strong>rodne<br />

projekte promocije kulturne<br />

dediščine Dnevi evropske<br />

kulturne dediščine in<br />

<strong>na</strong>vezal močne kulturne<br />

povezave z nekaterimi<br />

institucijami <strong>na</strong> avstrijskem<br />

Koroškem. Ko se je leta<br />

1996 direktor Alojz<br />

Krivograd upokojil, ga<br />

je uspešno zamenjala<br />

mag. Karla Oder (sedaj<br />

že doktorica) ter še<br />

poglobila nekatere stike<br />

in dorekla dejavnosti.<br />

Izostale niso tudi <strong>na</strong>grade.<br />

Murkovo priz<strong>na</strong>nje je leta<br />

1993 podelilo Slovensko<br />

etnološko društvo<br />

Karli Oder za uspešno<br />

razstavo Mežiška doli<strong>na</strong><br />

– Utrip zadnjih 300 let,<br />

Valvasorjevo priz<strong>na</strong>nje<br />

pa je leta 2000 Slovensko<br />

muzejsko društvo podelilo<br />

Koroškemu muzeju <strong>Ravne</strong><br />

za popularizacijo premične<br />

in nepremične kulturne<br />

dediščine <strong>na</strong> Koroškem<br />

za leto 1999. Kljub vidnim<br />

in <strong>na</strong> nivoju republike<br />

opaženim uspehom pa<br />

je ravenski občinski svet<br />

junija 2002 izdal odlok<br />

o priključitvi muzeja k<br />

Pokrajinskemu muzeju<br />

Slovenj Gradec.<br />

Muzej <strong>Ravne</strong>, čeprav z<br />

omejenimi fi<strong>na</strong>nčnimi<br />

možnostmi, je uspešno in<br />

dejavno preživel tudi zadnjih<br />

deset let. Višek tega<br />

obdobja – paradni konji<br />

muzeja – so prav gotovo<br />

tradicio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> srečanja <strong>na</strong><br />

Prežihovi bajti s pisano<br />

pahljačo prireditev, gostovanje<br />

razstave Tri tisočletja<br />

železarstva v Politehničnem<br />

muzeju v Moskvi<br />

(oktobra in novembra 2011)<br />

in v nekdanji »štavhariji«<br />

13. 6. 2012 postavlje<strong>na</strong><br />

stal<strong>na</strong> razstava »Mati fabrika<br />

– Železar<strong>na</strong> <strong>Ravne</strong>«,<br />

ki je <strong>na</strong>stala v mrežnem<br />

projektu »Uf, industrija«.<br />

To je razstava o podjetju z<br />

večstoletno tradicijo, ki se<br />

je po letu 1945 z modernizacijo<br />

proizvodnje razvilo v<br />

sodobno elektrojeklarno s<br />

specializiranim programom<br />

<strong>na</strong> področju legiranih jekel.<br />

Ob letošnjem prazniku občine<br />

je zato Muzej <strong>Ravne</strong><br />

prejel zasluženo priz<strong>na</strong>nje,<br />

Veliko Prežihovo plaketo<br />

za »neprecenljiv prispevek k<br />

ohranjanju izročila koroških<br />

zgodovinskih prvin, k oblikovanju<br />

pozitivnega odnosa<br />

do kulturne dediščine in<br />

izgradnji identitete Občine<br />

<strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem«.<br />

In ko prve ustanovitelje<br />

ravenskega muzeja ter<br />

kulturne in druge delavce,<br />

ki so to ustanovo pomagali<br />

postaviti <strong>na</strong> noge, počasi že<br />

prekriva suho listje pozabe,<br />

so številni obiski <strong>na</strong> vseh<br />

muzejskih točkah, ki jih <strong>na</strong>š<br />

muzej pokriva, potrditev<br />

njegovega uspešnega poslanstva.<br />

Mirko Osojnik<br />

6

Projekt Življenje danes in nekoč<br />

3. decembra 2012 smo v muzejskem razstavišču <strong>na</strong><br />

ravenskem gradu javnosti predstavili razstavo<br />

Življenje danes in nekoč, s katero smo zaključili<br />

enoletni projekt, ki je <strong>na</strong>stajal v sodelovanju<br />

Centra za usposabljanje, delo in varstvo Čr<strong>na</strong><br />

<strong>na</strong> Koroškem in Koroškega pokrajinskega muzeja,<br />

Muzeja <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem.<br />

<strong>na</strong>rejene iz materialov, ki so bili z<strong>na</strong>čilni<br />

za določeno okolje (les, gli<strong>na</strong>, slama,<br />

kamen). V tem sklopu smo imeli učno<br />

ekskurzijo po <strong>na</strong>selju Javornik, ogledali<br />

smo si tudi Prežihovo bajto.<br />

Pri stanovanjskih prostorih smo se<br />

pri sprehodu v zgodovino omejile <strong>na</strong><br />

kuhinje in spalnice. Ogledali smo si dimnico<br />

v KPM <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h <strong>na</strong> Koroškem.<br />

Preizkusili smo hranjenje z lesenimi<br />

žlicami, vsi iz ene sklede. Z ležanjem<br />

več otrok v eni postelji pa so otroci<br />

dobili izkušnjo spanja nekoč.<br />

Po uvodni uri o osebni higieni, higieni<br />

oblačil in prostorov danes smo jo<br />

primerjali s higieno nekoč. Preizkusili<br />

smo pranje z » ribežlom«, likanje z<br />

železnim likalnikom in pometanje s<br />

sirkovo metlo. Ogledali smo si tudi<br />

vodnjak.<br />

S pomočjo čelešnika, sveče in<br />

oljenke smo spoz<strong>na</strong>li <strong>na</strong>čine osvetljevanja<br />

nekoč, spoz<strong>na</strong>vali vonje različnih<br />

svetil v prostoru.<br />

Danes oblačila kupimo v trgovini,<br />

imamo jih veliko, včasih že preveč. Z<br />

ogledom starih fotografij, delovnih in<br />

nedeljskih oblačil, z oblačenjem starih<br />

Ideja o projektu je <strong>na</strong>stala po pogovoru<br />

o kulturni dediščini in spoz<strong>na</strong>nju,<br />

da je otroci v CUDV ne poz<strong>na</strong>jo in<br />

prepoz<strong>na</strong>jo v zadostni meri. Njihova<br />

spoz<strong>na</strong>nja in razumevanje okolice in<br />

družbenih pojavov izhajajo iz konkretnih<br />

spoz<strong>na</strong>nj. Sama besed<strong>na</strong> razlaga,<br />

opisi, jim ne zadoščajo pri osvajanju<br />

novih z<strong>na</strong>nj in izkustev. Zaradi okrnjenih<br />

predstav potrebujejo veliko<br />

po<strong>na</strong>zoril ter možnost sprejemanja<br />

informacij preko vseh čutil.<br />

Zaradi teh razlogov sva se Alenka<br />

Feregotto, pedagoginja, in Darinka<br />

Marinč, vodja DC <strong>Ravne</strong>, povezali s<br />

pedagoginjo Liljano Suhodolčan, muzejsko<br />

svetovalko KPM <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h<br />

<strong>na</strong> Koroškem. Po prvem pogovoru o<br />

sodelovanju v projektu je bila Lilja<strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>vduše<strong>na</strong>, hkrati pa zaskrblje<strong>na</strong>, saj z<br />

otroki s posebnimi potrebami ni imela<br />

nobenih izkušenj. Po uvodnem srečanju<br />

s skupino petih izbranih otrok so<br />

se te skrbi razblinile, otroci so jo takoj<br />

sprejeli.<br />

Zakaj <strong>na</strong>slov projekta in razstave<br />

ŽIVLJENJE DANES IN NEKOČ<br />

Pri oblikovanju vsebinskih sklopov<br />

smo izhajale iz predz<strong>na</strong>nja in izkušenj<br />

posameznikov v izbrani skupini in njihovega<br />

razumevanja okolja, v katerem<br />

živijo. S pomočjo muzejskih predmetov<br />

in konkretnih izkušenj smo se iz<br />

z<strong>na</strong>nega okolja sprehodili v preteklost.<br />

Skupaj smo izbrale sedem vsebinskih<br />

sklopov iz vsakdanjega življenja,<br />

ki so otrokom dobro poz<strong>na</strong>ni: bivališča,<br />

stanovanjski prostori, higie<strong>na</strong>,<br />

svetila, oblačila, prosti čas ter prevoz<br />

in prevoz<strong>na</strong> sredstva.<br />

Za vsak sklop posebej smo se<br />

dogovorile o vsebini in <strong>na</strong>činu dela,<br />

pripravi in izboru aplikatov, slikovnega<br />

materiala, muzejskih fotografij in<br />

predmetov, po<strong>na</strong>zoril in <strong>na</strong>činu podajanja<br />

z<strong>na</strong>nja. Pri vsakem vsebinskem<br />

sklopu smo izhajale iz že z<strong>na</strong>nih izkušenj<br />

in predz<strong>na</strong>nj otrok iz njihovega<br />

vsakdanjega življenja. Otroci so z<strong>na</strong>nje<br />

sprva utrjevali, kasneje pa s pomočjo<br />

predmetov, slikovnih materialov (stare<br />

fotografije), muzejskih predmetov in z<br />

aktivnostmi <strong>na</strong>dgrajevali in potovali v<br />

preteklost.<br />

Življenje nekoč ni bilo postavljeno<br />

v določeno zgodovinsko obdobje. V<br />

ospredju je bil čas, ko tega, kar imamo<br />

danes, ni bilo. Hiše so bile manjše,<br />

oblačil in hojo s staro obutvijo pa<br />

smo dobili izkušnjo, kako je bilo<br />

nekoč, ko obutev in oblačila niso bili<br />

tako udobni.<br />

Ej, ta elektrika ne vpliva le <strong>na</strong> osvetljevanje,<br />

pranje, kuhanje, vpliva tudi<br />

<strong>na</strong> prosti čas! Ni televizije, ni radia, ni<br />

raču<strong>na</strong>lnikov. Vendar se da tudi brez<br />

tega zabavati s petjem, plesom, skrivanjem<br />

in lovljenjem, ličkanjem in še<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

7

i lahko <strong>na</strong>števali. Mi smo zapeli in<br />

zaplesali.<br />

In <strong>na</strong>zadnje, kako <strong>na</strong>jbolje razumeti<br />

in izkusiti prevoz, ko še ni bilo<br />

avtomobilov in letal, kot z ogledom<br />

kočije in vožnjo z lojtrnikom. To smo<br />

preizkusili v Podgorju pri kmetu<br />

Svetcu. Dobro <strong>na</strong>s je prerukalo, tudi<br />

zeblo, malo <strong>na</strong>s je bilo strah, pa<br />

takooo počasi smo se premikali. Kar<br />

veseli smo se potem presedli v <strong>na</strong>š<br />

ogret kombi.<br />

Pri vseh urah smo neskončno uživali,<br />

otroci so kar srkali nova z<strong>na</strong>nja, in<br />

<strong>na</strong>stalo je kar nekaj iskric:<br />

»Stara oblačila so težka in grizejo.«<br />

»Jaz že ne bi jedel iz skupne sklede,<br />

ker bi mi drugi vse pojedli!«<br />

»Če spi več otrok v eni postelji, se<br />

zbudiš zmečkan.«<br />

»Brez elektrike nič ne vidijo, pa še<br />

radia ne moreš poslušati.«<br />

»ŠE DOBRO, DA NE ŽIVIM<br />

NEKOČ!«<br />

Projekt je potekal celo leto 2012,<br />

priprave in prvi dogovori pa segajo<br />

že v leto 2011. Projekt smo končale<br />

z razstavo »ŽIVLJENJE DANES IN<br />

NEKOČ«, ki je bila predstavlje<strong>na</strong> širši<br />

javnosti v muzejskem razstavišču <strong>na</strong><br />

ravenskem gradu. Razstavo je pospremila<br />

tudi Zbirka vaj z učnimi urami,<br />

slikovnim materialom in delovnimi<br />

listi ter katalog »ŽIVLJENJE DANES IN<br />

NEKOČ«. V okviru 45. obletnice CUDV<br />

ČRNA je bila razstava predstavlje<strong>na</strong> v<br />

KD Čr<strong>na</strong>.<br />

Projekt smo predstavile tudi <strong>na</strong><br />

stojnici KPM <strong>na</strong> Kulturnem bazarju v<br />

Cankarjevem domu v Ljubljani, ki je bil<br />

aprila 2013.<br />

Alenka Feregotto,<br />

prof. pedagogike in sociologije<br />

Lilja<strong>na</strong> Suhodolčan,<br />

univ. dipl. etnologinja in<br />

sociologinja, muzejska pedagoginja<br />

Izšel je nemški prevod Prežihovega roma<strong>na</strong> soseske:<br />

Jamníca – Das Dorf in der Kärntner Mulde, Band 1<br />

Založba KITAB Celovec – Du<strong>na</strong>j <strong>na</strong>m je tudi v letošnjem letu pripravila<br />

novo presenečenje. Neutrudni prevajalec gospod Jozej Strutz se je še z<br />

večjo vnemo lotil prevajanja Prežihovega opusa. Po lanski uspešni izdaji<br />

treh Vorančevih zgodb s skupnim <strong>na</strong>slovom ZIMA V CELOVCU (Winter in<br />

Klagenfurt) je že aprila letos izšel prvi del Prežihove Jamníce.<br />

Kako je že bilo s prvim<br />

<strong>na</strong>tisom Jamnice Vemo, da<br />

je Prežih roman dokončal<br />

že leta 1941, a je potem<br />

tudi <strong>na</strong> <strong>na</strong>ših tleh izbruhnila<br />

vojska, ki je pisateljevo<br />

družino hudo prizadela.<br />

Že<strong>na</strong> in hčerki so se z<strong>na</strong>šle<br />

v taborišču Ravensbrück,<br />

Prežihov oče je leta 1944<br />

umrl, brata Iva<strong>na</strong> pa so<br />

istega leta ustrelili nemški<br />

policisti blizu domače bajte.<br />

Na srečo so že 5. maja<br />

1945 ameriške zavezniške<br />

enote osvobodile taborišče<br />

Mauthausen in Voranc je<br />

kmalu odpotoval domov. Po<br />

prihodu v Ljubljano je nekaj<br />

dni okreval v bolnišnici,<br />

takoj <strong>na</strong>to pa je obiskal<br />

svojo mater, ki je tačas<br />

živela pri bratu Avgustu<br />

<strong>na</strong> Jesenicah. Sredi junija<br />

se je vrnila iz taborišča<br />

tudi pisateljeva že<strong>na</strong> s<br />

hčerkama Vido in Mojco.<br />

Druži<strong>na</strong> je bila končno spet<br />

skupaj in vrnili so se <strong>na</strong> svoj<br />

sončni Preški Vrh. Streljaj<br />

od Prežihove kmetije je<br />

nekdanja Časova hiša.<br />

Medtem ko je Prežihov<br />

oče Ivan Kuhar leta 1911<br />

kupil Prežihovo bajto, je<br />

leta 1913 železarniški<br />

uradnik, domačin Čas kupil<br />

Prežihov grunt. Nedaleč<br />

od stare kmečke hiše si je<br />

zgradil novo hišo. Cel grunt<br />

je po osvoboditvi postal<br />

splošno ljudsko premoženje<br />

v upravi Društva slovenskih<br />

pisateljev, dan v dosmrtno<br />

uživanje Vorancu in njegovi<br />

ženi. Na tem novem<br />

domu je začel Voranc<br />

tudi kmetovati in počasi<br />

urejati svojo literarno bero.<br />

Leta 1945 je tako le izšel<br />

njegov roman soseske<br />

8

JAMNICA (<strong>na</strong>pisan leta<br />

1941!), s katerim je prikazal<br />

monumentalno podobo<br />

življenja v rodnih Kotljah,<br />

ju<strong>na</strong>ški ep svoje pokrajine<br />

v letih 1921–1930, njenih<br />

krepkih, neukrotljivih in<br />

samoraslih ljudi. Pisatelj je<br />

v romanu združil in zapletel<br />

prav vse sloje Korošcev, od<br />

trdnih kmetov do beračev,<br />

od gozdnih delavcev<br />

do veleposestnikov.<br />

Z izjemnim čutom za<br />

realnost je <strong>na</strong>to prikazal<br />

mogočno dogajanje, ko je<br />

meščansko kapitalistični<br />

sistem začel grobo razdirati<br />

in spod<strong>na</strong>šati do tedaj<br />

<strong>na</strong> videz nedotakljivi<br />

patriarhalni vaški red. Vsa<br />

vas je sčasoma postala le<br />

odmevni prostor političnih<br />

in gospodarskih struj in<br />

moči, ki so stale <strong>na</strong>d njo.<br />

Svojo rodno sosesko je<br />

Prežih mojstrsko obvladal<br />

pri delovnih prizorih ter<br />

folklornih in podobnih<br />

manifestacijskih shodih,<br />

obenem pa je tenko<br />

obvladal tudi različnost<br />

številnih usod, ki jih je<br />

prikazal z njemu z<strong>na</strong>čilno<br />

človeško odprtostjo in<br />

toplino.<br />

Prvi del Jamnice je torej<br />

zdaj že preveden! Če koga<br />

zanima, kako se Prežih bere<br />

v nemščini, se lahko o njej<br />

zanima <strong>na</strong> spletni strani<br />

www.kitab.verlag.com. Gospod<br />

Jozej Strutz pa medtem<br />

z velikim veseljem že<br />

prevaja 2. del Prežihovega<br />

velikega roma<strong>na</strong>.<br />

Mirko Osojnik<br />

KULTURNO DRUŠTVO LITERATOV MEŽIŠKE DOLINE<br />

»Naloga književnosti je spreminjanje notranjega v<br />

zu<strong>na</strong>nje, preobražanje misli v jezik, osebnih stvari<br />

v splošno z<strong>na</strong>čilne, da<strong>na</strong>šnjih v večne.« (R. Tagore)<br />

Predstavitev treh knjig Aleksandre Kocmut.<br />

Letos je v <strong>na</strong>šem društvu<br />

zelo delovno in obenem<br />

praznično razpoloženje,<br />

saj bomo v jeseni slavili 15<br />

let delovanja. V ta <strong>na</strong>men<br />

bomo izdali literarni zbornik<br />

z <strong>na</strong>slovom »Besede med<br />

Uršljo in Peco«, v katerem<br />

bodo prispevki <strong>na</strong>ših članov<br />

in prispevki <strong>na</strong>ših gostov.<br />

K sodelovanju smo povabili:<br />

Vereno Gotthardt, mlado<br />

obetavno pesnico iz Avstrije<br />

in z<strong>na</strong>nega pesnika, pisatelja,<br />

prevajalca, esejista Vinka<br />

Ošlaka. Iz Dravske doline<br />

bosta sodelovala društvo<br />

Beseda iz Dravograda in<br />

društvo Utrip, v katerega so<br />

vključeni pesniki in pisatelji<br />

občin Muta in Radlje ob<br />

Dravi. Iz Brežic bosta sodelovala<br />

pisatelj Rudi Mli<strong>na</strong>r in<br />

pesnica Iva<strong>na</strong> Vatovec ter iz<br />

Idrije A<strong>na</strong> Balantič.<br />

Za slikovno popestritev bo<br />

slikarka Mojca Kovač prispevala<br />

svoj pogled <strong>na</strong>še<br />

Uršlje ujete <strong>na</strong> platno.<br />

Vsi prispevki so zelo<br />

zanimivi, zato priporočam,<br />

da v oktobru, ko bomo<br />

zbornik izdali, pridete <strong>na</strong><br />

predstavitev v knjižnico.<br />

Nekaj članov je tudi letos<br />

sodelovalo <strong>na</strong> raznih<br />

literarnih <strong>na</strong>tečajih<br />

(dvojezični literarni <strong>na</strong>tečaj<br />

občine Pliberk, <strong>na</strong>tečaj<br />

Modra ptica, mlada<br />

pesniška olimpijada,<br />

festival mlade literature<br />

Urška, srečanje ljubiteljskih<br />

literatov …), kjer so se<br />

dodatno izpopolnjevali,<br />

izobraževali, izmenjavali<br />

izkušnje in tudi dosegali<br />

vidne uvrstitve.<br />

To leto smo si postavili tudi<br />

cilj, da »pomladimo« in<br />

povečamo število članov,<br />

zato vabimo vse, ki pišete<br />

(samo za svojo dušo), da<br />

se <strong>na</strong>m pridružite, saj<br />

je <strong>na</strong>men društva med<br />

drugim tudi, da širimo in<br />

vzpodbujamo ljubiteljsko<br />

kulturo.<br />

Literarne večere prirejamo<br />

<strong>na</strong>jmanj enkrat <strong>na</strong> mesec<br />

po različnih krajih Mežiške<br />

doline, kamor vabimo<br />

ljubitelje lepe besede.<br />

O terminih in lokacijah sporočamo<br />

<strong>na</strong> Facebook strani<br />

»literati Mežiške doline«.<br />

Iva<strong>na</strong> Čreslovnik

1. Tôko ouco je triəbastrəčt, ko je kosmôta.<br />

Tako ovco je treba striči, ki je kosmata.<br />

Povedala Urška Sonjak, 1926, Jamnica, Prevalje.<br />

Risala Daša Simčič.<br />

2. Če piješ več sort vi<strong>na</strong>, ne veš, od kir´ga si pèjən.<br />

Če piješ več vrst vi<strong>na</strong>, ne veš, od katere si pijan.<br />

Povedala Urška Sonjak, 1926, Jamnica, Prevalje.<br />

Risal Dušan Muc.<br />

Sredi februarja je bila<br />

v Likovnem salonu<br />

Koroške osrednje<br />

knjižnice Franca<br />

Sušnika razstava Temne<br />

mitne, svetle parne.<br />

Sekcija ilustratorjev<br />

Zveze društev<br />

slovenskih likovnih<br />

umetnikov <strong>na</strong>mreč<br />

zadnja leta pripravlja<br />

skupinske razstave<br />

svojih članov, ki so<br />

vezane <strong>na</strong> upodobitev<br />

folklorne tvornosti<br />

iz različnih območij<br />

Slovenije. Razstavljeni<br />

so bili <strong>na</strong> Koroškem<br />

zbrani pregovori,<br />

predvsem taki, ki v<br />

jeziku in miselnosti<br />

zrcalijo koroškega<br />

človeka – marsikateri v<br />

tej jezikovni podobi še<br />

ni bil zapisan. Ker so<br />

pregovori v slovenskem<br />

prostoru zelo redko<br />

upodoblje<strong>na</strong> tema in ker<br />

so sodelovali likovniki<br />

različnih generacij, je<br />

del <strong>na</strong>šega folklornega<br />

izročila zaživel v<br />

bogatem in sodobnem<br />

likovnem izrazu. Ta<br />

kratki folklorni žanr v<br />

prispodobi izraža kako<br />

življenjsko resnico,<br />

opozarja <strong>na</strong> vrednote<br />

in moralno držo v<br />

družbi. Pravijo, da se<br />

v pregovoru skrivajo<br />

izkušnje mnogo ljudi<br />

in modrost enega. Zato<br />

so tudi del <strong>na</strong>rodove<br />

identitete in duhovne<br />

kulture. To pa moramo<br />

poz<strong>na</strong>ti in ohranjati,<br />

da bomo v vsesplošni<br />

globalizaciji, v kateri<br />

k <strong>na</strong>m od vsepovsod<br />

vdirajo tuje vrednote,<br />

<strong>na</strong>šli svoje prepoz<strong>na</strong>vno<br />

mesto. Seveda s<br />

tujimi šegami ni nič<br />

<strong>na</strong>robe, kulturni tokovi<br />

morajo pljuskati čez<br />

<strong>na</strong>rodnostne meje. A<br />

Slovenci, predvsem <strong>na</strong>ši<br />

otroci, moramo <strong>na</strong>jprej<br />

spoz<strong>na</strong>ti duhovno<br />

bogastvo svoje kulturne<br />

tradicije, si oblikovati<br />

odnos do prednikov,<br />

njihove duhovne kulture<br />

in tudi do jezika, da se<br />

bomo z<strong>na</strong>li opredeliti<br />

do tujega in vse<br />

kritično sprejemati.<br />

Domoljubja se ne da<br />

<strong>na</strong>učiti z besedami,<br />

zlasti ko <strong>na</strong>m občila<br />

in potrošniška družba<br />

ponujajo drugačne<br />

vrednote in vedenjske<br />

vzorce. Slovenci<br />

bomo ostali Slovenci<br />

tudi skozi svojo<br />

slovstveno folkloro,<br />

a če ob valentinovem<br />

pozabljamo <strong>na</strong> svoj<br />

praznik ob gregorjevem,<br />

ko se ptički ženijo,<br />

pozabljamo <strong>na</strong> svojo<br />

kulturno dediščino.<br />

Upam, da je tudi ta<br />

razstava pripomogla k<br />

uzaveščanju njenega<br />

pome<strong>na</strong>.<br />

K sodelovanju/zbiranju<br />

me je povabila dr. Marija<br />

Stanonik, raziskovalka<br />

<strong>na</strong> ZRS SAZU,<br />

utemeljiteljica sodobne<br />

slovstvene folkloristike.<br />

Pred zbiranjem pregovorov<br />

(od Koprivne do<br />

Sv. Duha <strong>na</strong>d Dravogradom)<br />

sem se spraševala,<br />

ali sploh še živijo v<br />

zavesti sodobnega človeka.<br />

Čeprav <strong>na</strong>jdemo<br />

med 36 ilustriranimi<br />

(zbranih 80) tudi take<br />

pregovore, ki so že zapisani<br />

v Slovarju slovenskega<br />

knjižnega jezika,<br />

si jih vendarle upam<br />

imenovati koroški, ker<br />

še danes živijo med<br />

Korošci in so zapisani v<br />

10

3. Təmne mìtne, svetle párne.<br />

Temne mitne, svetle parne.<br />

Mitne – predbožične noči<br />

Par<strong>na</strong> – prostor <strong>na</strong>d skednjem za shranjevanje se<strong>na</strong> in krme<br />

Povedala Anica Kumer, 1951,<br />

Kopriv<strong>na</strong>, Čr<strong>na</strong> <strong>na</strong> Koroškem.<br />

Risala Andreja Peklar.<br />

4. Kròh iz domače pˆči <strong>na</strong>jbol fajn diši.<br />

Kruh iz domače peči <strong>na</strong>jbolje diši.<br />

Povedala Urška Sonjak, 1926, Jamnica, Prevalje.<br />

Risala Zagorka Simić.<br />

5. Duər rad s sosedi v miru živi,<br />

<strong>na</strong>j si s plotom posest ogradi.<br />

Povedala Rozka Marin, 1935, Šentanel, Prevalje.<br />

Risal Aleksander J. Potočnik.<br />

govorjeni <strong>na</strong>rečni podobi.<br />

Med njimi je gotovo<br />

nekaj posebnega <strong>na</strong>slovni<br />

pregovor razstave<br />

Temne mitne, svetle<br />

parne. Ni še bil zapisan,<br />

<strong>na</strong>šla pa sem ga v Koprivni.<br />

Sporoča, da bo<br />

slabo predbožično vreme<br />

povzročilo skromno<br />

košnjo, da se bo skozi<br />

prazne parne (prostor<br />

za spravilo krme <strong>na</strong>d<br />

gumnom) svetilo. Na<br />

spletu sem <strong>na</strong>šla sopomenski<br />

pregovor Slaba<br />

bo leti<strong>na</strong>, revščine vir,<br />

če mokrota moti božični<br />

večer. Zbrani pregovori<br />

so samosvoji tudi zaradi<br />

jezikovne podobe, saj<br />

ob štekanju, švapanju,<br />

pakanju zaz<strong>na</strong>mo tudi<br />

»nove« besede. Npr. ob<br />

samostalniku pušeljc<br />

izvemo tudi za glagol<br />

pušlati se – Ni se doro<br />

s tujmo perjo pušlat.<br />

Pregovor Stôr ma krôtko<br />

brèšt, mvôd pa ne,<br />

mi je delal sive lase,<br />

preden nisem izvedela,<br />

da pomeni brešt rok<br />

(trajanja).<br />

Zanimive so tudi<br />

različice – ob z<strong>na</strong>nem<br />

pregovoru Za vsako<br />

rit šiba raste, živi še<br />

šentanelski Vsaka<br />

rit ma svoj pacl. Na<br />

Sv. Duhu pa v slogi<br />

je moč povedo tudi s<br />

pregovorom Šibo vohko<br />

upogneš, pušlca ne.<br />

Šentanelski pregovor<br />

Favlencar bo bogat, taj<br />

ko bo pəs rogat, pa kaže,<br />

da nekateri pregovori<br />

danes ne veljajo več.<br />

Še nekaj zanimivih<br />

pregovorov. Duər<br />

bára, ne záide. Nobe<strong>na</strong><br />

smreka ni tək roglasta,<br />

da ne bi stekva po kròfo.<br />

Pohlevnih ouc vejko<br />

pride v hliəu. Tôko ouco<br />

je triəba strəčt, ko je<br />

kosmôta. V skledo devaj<br />

z vejko žlico, von jemli<br />

z mihno.<br />

Pregovore so povedali<br />

Anica Kumer iz Koprivne,<br />

Anka Plevnik, Rozka<br />

Marin in Ivan Juteršek<br />

iz Šentanela, Urška<br />

Sonjak iz Jamnice in<br />

Jožica Vrhovnik iz Sv.<br />

Duha <strong>na</strong>d Dravogradom.<br />

Vsem se zahvaljujem za<br />

sodelovanje, prav tako<br />

vsem do<strong>na</strong>torjem <strong>na</strong><br />

Koroškem (Sij − Metal<br />

<strong>Ravne</strong>, Obči<strong>na</strong> <strong>Ravne</strong>,<br />

Obči<strong>na</strong> Čr<strong>na</strong> <strong>na</strong> Koroškem,<br />

Obči<strong>na</strong> Prevalje,<br />

Bar Kocka Polja<strong>na</strong>, Turistič<strong>na</strong><br />

kmetija Miler-<br />

-Marin Šentanel, Kamot<br />

sistemi Prevalje, Zavarovalnica<br />

Triglav, AMD<br />

<strong>Ravne</strong>, Tovar<strong>na</strong> meril,<br />

kovine Slovenj Gradec,<br />

Petrol Energetika, Koroška<br />

osrednja knjižnica<br />

dr. Franca Sušnika),<br />

gospe Ireni Oder, med<br />

likovniki pa akademskemu<br />

slikarju, ilustratorju<br />

in grafičnemu oblikovalcu<br />

Dušanu Mucu<br />

in Bojani Verdinek iz<br />

Koroškega slavističnega<br />

društva. Brez njihove<br />

de<strong>na</strong>rne in siceršnje<br />

podpore bi zaradi varčevanja<br />

<strong>na</strong> Ministrstvu za<br />

izobraževanje, z<strong>na</strong>nost,<br />

kulturo in šport projekta<br />

ne uresničili. Tako smo<br />

pritrdili še enemu ilustriranemu<br />

pregovoru<br />

– Brez múje se še črevl<br />

ne obuje.<br />

Iva Potočnik<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

11

VEČER POD LIPO<br />

Kulturno društvo Svitanje je lani že desetič organiziralo VEČER POD LIPO <strong>na</strong> Lečnikovem vrtu <strong>na</strong><br />

Rav<strong>na</strong>h. V odboru društva smo se dogovorili, da bomo okroglo 10. obletnico VEČERA POD LIPO<br />

proslavili tako, da bomo izdali pesmarico ljudskih pesmi v knjižni obliki. Izbrali smo pesmi iz vseh<br />

broširanih pesmaric, ki smo jih izdali v devetih letih. V uvodu v pesmarico je predsednica KD Svitanje<br />

Marija Prikeržnik zapisala sledeče besede:<br />

»V KD Svitanje smo leta 2003 prvič<br />

izvedli prireditev VEČER POD LIPO. Letos<br />

jo torej prirejamo že desetič, ves čas<br />

<strong>na</strong> Lečnikovem vrtu v centru Raven <strong>na</strong><br />

Koroškem. Z njo želimo obujati stare<br />

<strong>na</strong>rodne pesmi, katerih melodija in<br />

besedilo obstajata <strong>na</strong>jvečkrat le še v<br />

ljudskem izročilu.<br />

Na Večeru pod lipo pevci MePZ Župnije<br />

<strong>Ravne</strong> vodijo petje <strong>na</strong>rodnih pesmi, vsi<br />

obiskovalci pa so povabljeni, da s svojim<br />

glasom pritegnejo. V ta <strong>na</strong>men smo vsako<br />

leto pripravili priložnostno broširano<br />

pesmarico. Tako smo z<strong>na</strong>ne pesmi obnovili,<br />

pozabljene smo se <strong>na</strong> novo <strong>na</strong>učili,<br />

Gost večera <strong>na</strong> jubilejni obletnici je<br />

bil gospod Tomaž Plahutnik, priz<strong>na</strong>ni<br />

slovenski citrar, glasbeni pedagog in<br />

aranžer. Izdal je samostojno zgoščenko<br />

ter tri notne zbirke priredb slovenskih<br />

ljudskih in po<strong>na</strong>rodelih pesmi.<br />

Veseli smo bili, ko je mojstrsko s<br />

citrami spremljal vse pesmi, ki smo jih<br />

zapeli, vmes pa je trikrat tudi zaigral<br />

nekaj svojih izbranih viž. Večer se je<br />

praznično ob prepevanju pesmi, dobri<br />

pijači in jedači zavlekel dolgo v noč.<br />

Povprašali smo gospo Hedo Lečnik<br />

(lastnico gostilne) in druge redne<br />

obiskovalce prireditve, kaj menijo<br />

o prireditvi. Preberete lahko nekaj<br />

odgovorov.<br />

Kako ste sprejeli pobudo KD Svitanje da<br />

bi pri vas bila takš<strong>na</strong> prireditev<br />

Z veseljem in ponosom smo sprejeli<br />

Mislim, da gostje zelo popestrijo<br />

prireditev, saj vedno izberete takšne,<br />

ki jim veliko pomeni ljudsko izročilo.<br />

Lani je bil gost Tomaž Plahutnik pa<br />

so še samostojno zazvenele njegove<br />

citre v ubranem sozvočju. Po uradni<br />

prireditvi pa kar niso nehale deževati<br />

želje po dodatnih skladbah, ki jih<br />

je z veseljem zaigral ob ubranem<br />

petju. Pred tremi leti je evropski<br />

poslanec Lojze Peterle <strong>na</strong>vdušil s<br />

svojimi miniaturnimi orglicami. Bil<br />

je tako <strong>na</strong>vdušen <strong>na</strong>d prireditvijo in<br />

prepevanjem, da se je prepevanje<br />

ljudskih pesmi zavleklo v jutranje ure<br />

predvsem pa smo pridobili verze, ki jih za<br />

tretjo, četrto kitico včasih že ne z<strong>na</strong>mo<br />

več. Besedila sta neutrudno zbirala <strong>na</strong>ša<br />

pevca Jože Potočnik in Cvetka Kramberger.<br />

V devetih priložnostnih pesmaricah<br />

se je tako zbralo veliko pesmi, le redke so<br />

ponovljene.<br />

Zdaj je pred vami deseta, jubilej<strong>na</strong><br />

pesmarica, v kateri je čez 160 <strong>na</strong>rodnih<br />

pesmi. Želimo, da pride med vse, ki vam<br />

je slovenska <strong>na</strong>rod<strong>na</strong> pesem dragoce<strong>na</strong>,<br />

da jo boste z veseljem odprli in v prijetni<br />

družbi zapeli.«<br />

to pobudo, ker mislimo, da je <strong>na</strong>ša<br />

gostil<strong>na</strong> zelo primer<strong>na</strong> za takšno<br />

prireditev, saj je gostil<strong>na</strong> pri Lečniku<br />

že od leta 1919 in imamo res dolgo<br />

tradicijo. Pa tudi vrt, kjer se odvija<br />

prireditev, mislim, da je dovolj velik in<br />

dovolj akustičen za takšne <strong>na</strong>stope.<br />

Kako vam ustreza izbrani datum<br />

prireditve, ki se odvija okrog praznika<br />

Dneva državnosti<br />

Datum <strong>na</strong>m zelo ustreza, saj je poleg<br />

praznika takrat tudi <strong>na</strong>jdaljši dan in<br />

ljudje radi pridejo, se usedejo, umirijo<br />

in uživajo v poslušanju ali prepevanju<br />

starih ljudskih pesmi. Mislim, da <strong>na</strong><br />

ta <strong>na</strong>čin <strong>na</strong>redimo mnogo za kraj<br />

predvsem za starejšo generacijo, saj<br />

te je tudi <strong>na</strong>jveč <strong>na</strong> prireditvi.<br />

Kako so vam všeč gostje prireditve<br />

<strong>na</strong>slednjega dne. Obljubil je, da če ga<br />

bomo povabili, bo z velikim veseljem<br />

zopet prišel.<br />

Kaj pa sodelovanje z občino<br />

Naša gostil<strong>na</strong> vedno dobro sodeluje<br />

z občino in policijo. Župan zelo rad<br />

pride <strong>na</strong> to prireditev, če pa ne utegne,<br />

pa pošlje katerega od podžupanov.<br />

Enkrat je bil prisoten tudi poslanec<br />

Miro Petek. Vsi ti gostje vedno<br />

povzamejo tudi besedo in spregovorijo<br />

kaj zanimivega in spodbudnega.<br />

Heda Lečnik<br />

Za zbor nisem, ljudsko petje pa imam<br />

še iz starih časov <strong>na</strong>povedovanja pri<br />

Vresu vsajeno v srce. Zato z možem, ki<br />

pa je zborovski pevec, rada hodim <strong>na</strong><br />

Večere pod lipo, ko <strong>na</strong>s ravenski cerkveni<br />

zbor vodi, da vsi skupaj ubrano<br />

12

zapojemo; vmes postanemo ob vedno<br />

zanimivih gostih. Všeč sta mi npr. bila<br />

pripovedovalca s Strojne, ko je z njima<br />

v njunih zgodbah v vsej svoji lepoti zazvenelo<br />

strojansko <strong>na</strong>rečje. A kolikor<br />

so prijetni domačijski večeri <strong>na</strong> Lečnikovem<br />

vrtu minljivi, so trajne vrednosti<br />

priložnostne pesmarice, ki jih vsako<br />

leto pripravijo neutrudni organizatorji;<br />

povezane so ob lanski 10-letnici Večerov<br />

dale pravo knjigo pesmi. Želim<br />

si, da postanejo Večeri pod lipo kraj<br />

srečanj za vse, ki radi pojejo in s Prešernom<br />

»dobro v srcu mislijo«.<br />

Hele<strong>na</strong> Merkač<br />

Všeč mi je, da se nekaj zanimivega<br />

dogaja <strong>na</strong> državni praznik <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h<br />

<strong>na</strong> Lečnikovem vrtu. Vsako leto grem<br />

<strong>na</strong> to prireditev in <strong>na</strong> njej tudi sodelujem.<br />

Pohvalil bi prireditelje dogodka.<br />

Ljudje zelo radi pridejo in prepevajo<br />

iz pesmaric, ki jih pripravijo. Pesmarice<br />

odnesejo tudi domov in še doma<br />

prepevajo, se učijo besedila. Vedno<br />

so tam tudi zanimivi gostje, ki <strong>na</strong>m<br />

z glasbo ali pripovedovanjem štorij v<br />

<strong>na</strong>rečju lepšajo večer. Na ta <strong>na</strong>čin je<br />

prireditev še bolj zanimiva in pestra,<br />

saj je takšen pristop zanimiv tudi za<br />

mlajše generacije.<br />

Marjan Rupreht<br />

Spoštovani bralci! Medtem ko so tile<br />

Ravenski razgledi ravno izhajali, smo<br />

tudi letos v izvedbi KD Svitanje že<br />

izvedli 11. VEČER POD LIPO. Dogodil<br />

se je v soboto, 22. 6. 2013, ob 20. uri<br />

<strong>na</strong> Lečnikovem vrtu <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h, kjer se<br />

je zopet prepevalo. Gostje večera so<br />

bili člani ansambla KIMPERK TEATER<br />

iz Ojstrice. Pesmarice pa so že<br />

<strong>na</strong>tisnjene in pripravljene za ljubitelje<br />

pesmi.<br />

Za KD Svitanje:<br />

Ni<strong>na</strong> Grošelj Bricman<br />

Koroški oktet, ki deluje v okviru Kulturnega društva Prežihov<br />

Voranc <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem, se je v prvih dneh junija tega<br />

leta s predstavniki Društva Slovenska pot kulture železa<br />

odpravil <strong>na</strong> Slovaško v evropsko prestolnico kulture 2013 -<br />

Košice, kjer so med 7. in 9. junijem potekali 15. evropski dnevi<br />

rudarstva in železarstva.<br />

Na poti v Košice se je Koroški oktet<br />

ustavil v Miškolcu <strong>na</strong> Madžarskem,<br />

kjer je potekala General<strong>na</strong> skupšči<strong>na</strong><br />

Srednjeevropske poti železa. Iz Slovenije<br />

sta se je udeležila predstavnika<br />

Slovenske poti kulture železa Karla<br />

Oder iz Koroškega pokrajinskega muzeja<br />

<strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h <strong>na</strong> Koroškem in Janez<br />

Kovač iz Kovintradea. V Miškolcu je<br />

leta 2003 potekala konferenca o širitvi<br />

evropske poti železa <strong>na</strong> vzhod, saj<br />

je to mesto z železarsko tradicijo. Tu je<br />

pred dvema desetletjema še delovala<br />

velika železar<strong>na</strong>, ki je skupaj s kovinsko<br />

predelovalnimi obrati zaposlovala<br />

kar 30.000 delavcev. Danes daje ta<br />

dejavnost, po besedah domačinov,<br />

zaslužek le okoli 2.500 delavcem.<br />

Košice, mesto <strong>na</strong> vzhodu Slovaške<br />

ob reki Hornád, so z 235.000<br />

prebivalci drugo <strong>na</strong>jvečje mesto v<br />

državi. Danes v njem živi pretežno<br />

slovaško prebivalstvo, a je še <strong>na</strong><br />

in v 15. stoletju <strong>na</strong>jpomembnejše<br />

madžarsko mesto. V zadnjih stoletjih<br />

sta se v mestu in regiji razvili dve<br />

pomembni gospodarski dejavnosti,<br />

rudarstvo in železarstvo. Na robu<br />

mesta deluje velika železar<strong>na</strong> U. S.<br />

Steel Košice.<br />

Industrijska dedišči<strong>na</strong> <strong>na</strong> Slovaškem<br />

ne obsega samo opuščenih proizvodnih<br />

obratov in bogatih muzejskih<br />

zbirk, temveč se dedišči<strong>na</strong> odraža tudi<br />

v tradiciji univerz. V Banski Štiavnici<br />

je že Marija Terezija leta 1762 ustanovila<br />

prvo rudarsko akademijo, <strong>na</strong><br />

kateri so z<strong>na</strong>nje pridobivali številni<br />

strokovnjaki, ki so delovali <strong>na</strong> območju<br />

da<strong>na</strong>šnje Slovenije. Eden teh je bil tudi<br />

Koroški oktet je zapel <strong>na</strong> generalni skupščini SPKŽ<br />

Ali nismo lepi v Metalovih fabriških bandurah<br />

začetku 20. stoletja kazalo povsem<br />

drugačno <strong>na</strong>rodnostno strukturo z<br />

<strong>na</strong>jštevilčnejšimi prebivalci Madžari.<br />

Območje mesta je bilo <strong>na</strong>mreč od<br />

11. stoletja del Kraljevine Madžarske<br />

Franz Rosthorn, lastnik železarne <strong>na</strong><br />

Prevaljah. Tehniška univerza, ki deluje<br />

v Košicah, ima danes devet fakultet<br />

in okrog 16.000 rednih dodiplomskih<br />

študentov. Zaposlenih je skoraj 900<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

13

Štirje slovenski strokovnjaki med slovaškimi gostitelji<br />

Pa še enkrat <strong>na</strong>š Koroški oktet<br />

profesorjev in e<strong>na</strong>ko število raziskovalnega<br />

in administrativnega osebja.<br />

Tehnič<strong>na</strong> univerza v Košicah je gonilo<br />

IKT inovacij in razvoja v slovaški regiji.<br />

Koroški oktet <strong>na</strong>stopil <strong>na</strong><br />

odprtju konference in izvedel<br />

samostojni koncert<br />

v Košicah<br />

Na Tehnični univerzi v Košicah sta<br />

potekali med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> konferenca o<br />

rudarstvu, železarstvu in tehniški<br />

dediščini ter red<strong>na</strong> skupšči<strong>na</strong><br />

Združenja evropskih rudarskih in<br />

metalurških društev (Vereinigung<br />

Europäische Bergmanns und<br />

Hüttenvereine), katerega član je od<br />

leta 2011 tudi Združenje za ohranjanje<br />

rudarske dediščine Slovenije s<br />

sedežem v Mežici. Konference so<br />

se s predstavniki Srednjeevropske<br />

poti železa (MEES) udeležili tudi člani<br />

Društva Slovenska pot kulture železa<br />

s sedežem <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h <strong>na</strong> Koroškem<br />

- Jakob Lamut, Karla Oder, Martin<br />

Debelak in Janez Kovač.<br />

Pred velikim avditorijem je <strong>na</strong> odprtju<br />

med<strong>na</strong>rodne konference <strong>na</strong> Tehnični<br />

univerzi Košice z izvedbo himne rudarjev<br />

in himne železarjev <strong>na</strong>stopil<br />

Koroški oktet in <strong>na</strong>vdušil več sto poslušalcev.<br />

Pevci - prvi tenor: Oto Oder,<br />

Nejc Kostanjevec, drugi tenor: Peter<br />

Čuješ, Slavko Cifer, bariton: Andrej<br />

Kladnik, Milan Šimenc, drugi bas: Jože<br />

Oder, Florjan Hovnik so pod vodstvom<br />

umetniškega vodje Andreja Odra razveselili<br />

občinstvo tudi z odlično izvedenim<br />

pevskim programom <strong>na</strong> samostojnem<br />

koncertu v dvorani Radničnej<br />

Sále v bližini univerze.<br />

Gostovanje Koroškega okteta, Društva<br />

Slovenska pot kulture železa in<br />

Koroškega pokrajinskega muzeja <strong>na</strong><br />

15. evropskih dnevih rudarstva in<br />

železarstva v Košicah <strong>na</strong> Slovaškem<br />

predstavlja <strong>na</strong> eni strani spoz<strong>na</strong>vanje<br />

rudarske in železarske kulturne dediščine<br />

<strong>na</strong> Slovaškem in <strong>na</strong> drugi strani<br />

skupno promocijo koroške in slovenske<br />

kulture železa. Pevci so si <strong>na</strong>deli<br />

tudi »fabriške bandure« Metala <strong>Ravne</strong><br />

in tako izpostavili lastno identiteto<br />

ter opozorili še <strong>na</strong> eno izmed sestavin<br />

kulturne dediščine železarstva <strong>na</strong> Koroškem.<br />

Udeležencem ostajajo Košice<br />

nepozabno doživetje.<br />

Dr. Karla Oder<br />

Nekaj o dejavnosti MLADINSKE<br />

Mladinski svet <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem (MSR) je organizacija,<br />

ki združuje mladinske organizacije<br />

s sedežem v Občini <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem. Naše<br />

glavno poslanstvo je zastopati interese mladih<br />

<strong>na</strong> relaciji do lokalne skupnosti. Avgusta letos<br />

bosta minili dve leti, odkar je bila ustanovlje<strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>ša organizacija. V tem članku vam želimo<br />

predstaviti nekaj aktivnosti, ki smo jih izvedli v<br />

obdobju od lanskega junija do danes.<br />

14<br />

Lansko leto je Občinski svet Občine <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem <strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>šo pobudo sprejel Odlok o uresničevanju javnega interesa<br />

<strong>na</strong> področju mladinske dejavnosti v Občini <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong><br />

Koroškem, ki je predvidel tudi delovanje 7-članske Komisije<br />

za mladinska vprašanja pri Občini <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem. Ta<br />

komisija opravlja <strong>na</strong>loge posvetovalnega telesa občinskega<br />

sveta in obrav<strong>na</strong>va mladinsko problematiko v Občini <strong>Ravne</strong><br />

<strong>na</strong> Koroškem. Predstavnika MSR v tej komisiji sta Aljaž<br />

Verhovnik in Jaka Kotnik.<br />

V Kulturnem centru <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h <strong>na</strong> Koroškem je v juniju<br />

2012 potekala okrogla miza o vandalizmu. Soorganizamladinsko<br />

pot so 6. 4. 2013 postavili prostovoljci MS<br />

<strong>Ravne</strong> in se <strong>na</strong>haja <strong>na</strong> območju nekdanje Trim steze za gim<strong>na</strong>zijo.

SONČNA ELEKTRARNA LETOS.<br />

BI, NE BI<br />

Imate primerno streho, vendar ste v dilemi. Mediji vas zasipajo z <strong>na</strong>sprotujočimi si<br />

informacijami. Vaši z<strong>na</strong>nci so postavili sončno elektrarno že pred leti in so izjemno<br />

zadovoljni. Slišali ste za nekoga, ki mu je že po prvem letu razpadla tretji<strong>na</strong><br />

modulov, vendar proizvajalca ni več in jih ne more reklamirati. Kaj je res in kaj ne<br />

NE DRŽI: Sončne elektrarne se ne izplačajo več.<br />

DRŽI: Sončne elektrarne se tudi v letu 2013 izplačajo. Zelo privlačni so postali »notranji<br />

priklopi«, kjer boste elektriko, ki jo bo proizvedla vaša sonč<strong>na</strong> elektrar<strong>na</strong>, porabili sami<br />

(lasten odjem), viške pa boste prodajali. Za vso proizvedeno električno energijo boste<br />

upravičeni do državne podpore. Več lastne elektrike boste porabili, prej se vam bo povrnila<br />

investicija. Prav tako vas ne bo bolela glava, če se bo ce<strong>na</strong> elektrike <strong>na</strong> trgu dvignila. Višje<br />

bodo cene <strong>na</strong> trgu, večji bo vaš prihranek in boljša bo ekonomika investicije.<br />

NE DRŽI: Moduli se hitro pokvarijo.<br />

DRŽI: Moduli nizkocenovnega in nizkokakovostnega razreda ter <strong>na</strong>jcenejši izvajalci so<br />

tvega<strong>na</strong> <strong>na</strong>ložba. Investitorji, ki so izbrali solarne module vodilnih svetovnih proizvajalcev<br />

in kakovostne izvajalce, so presenečeni <strong>na</strong>d <strong>na</strong>dpovprečnimi donosi in brezhibnim<br />

delovanjem. Naše prve elektrarne z japonskimi moduli Kyocera že od leta 2007 delujejo<br />

brez <strong>na</strong>jmanjše <strong>na</strong>pake in brez kakršnih koli posegov. V tujini pa tudi 30 let stare Kyocerine<br />

sončne elektrarne še vedno delujejo z več kot 90-odstotnim izkoristkom.<br />

NE DRŽI: Izplača se še počakati, cene modulov bodo še padle.<br />

DRŽI: Izplača se pohiteti! Cene modulov trenutno rahlo <strong>na</strong>raščajo, cene državnih podpor<br />

pa so vsak mesec dva odstotka nižje.<br />

Imate še kakšno vprašanje Pokličite <strong>na</strong>s, z veseljem vam bomo odgovorili. Lahko<br />

vas tudi obiščemo in prisluhnemo vašim željam in potrebam, pregledamo in<br />

ocenimo primernost strešnih površin, pripravimo brezplačen informativni izračun<br />

ter predvideno ekonomiko <strong>na</strong>ložbe. Več informacij tudi <strong>na</strong> www.sonel.si – Mala<br />

šola za bodoče vlagatelje v sončne elektrarne.<br />

Andreja Knez, Sonel<br />

ENERGIJA NARAVE<br />

SONČNE ELEKTRARNE, TOPLOTNE ČRPALKE,<br />

SOLARNI OGREVALNI SISTEMI<br />

Sonel d. o. o., proizvodnja in storitve <strong>na</strong> področju obnovljivih virov energije<br />

Tolsti Vrh 4, SI–2390 <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem, Slovenija<br />

PE Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci<br />

Tel.: 0820 52 190, info.radenci@sonel.si<br />

Zastopstvo in distribucija:<br />

GA SVETA <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem<br />

tor te je bil tudi MSR. V razpravi je sodeloval predsednik<br />

Aljaž Verhovnik in predstavil prizadevanja MSR za rešitev<br />

problematike vandalizma v občini. Naša organizacija se<br />

še posebej osredotoča <strong>na</strong> problematiko grajskega parka<br />

<strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h. Za omenjeno problematiko parka smo v preteklosti<br />

izdelali tudi a<strong>na</strong>lizo, ki temelji <strong>na</strong> izvedeni anketi<br />

uporabnikov parka, vključen pa je tudi stroškovnik, ki ga<br />

povzroča vandalizem. Izsledke smo predstavili občinskemu<br />

svetu in županu Občine <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem ter preko medijev<br />

tudi širši javnosti.<br />

Lansko poletje smo obudili idejo o kinu <strong>na</strong> prostem, ki smo<br />

ga organizirali pri gradu <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h <strong>na</strong> Koroškem. Predvajali<br />

smo slovenski film Moj ata, socialistični kulak, ki je <strong>na</strong><br />

spletni anketi zbral <strong>na</strong>jveč glasov. Dogodka se je udeležilo<br />

kar nekaj občanov, idejo pa bomo letošnje poletje ponovili.<br />

Lansko leto smo sodelovali <strong>na</strong> 1. Otroškem festivalu, ki je<br />

potekal v okolici OŠ Prežihovega Voranca. Na stojnici smo<br />

predstavili <strong>na</strong>šo dejavnost in mlade povabili k aktivnemu<br />

preživljanju prostega časa v <strong>na</strong>ši organizaciji. Na Otroškem<br />

festivalu smo sodelovali tudi letošnje leto.<br />

Konec lanskega poletja smo pričeli z <strong>na</strong>šim <strong>na</strong>jvečjim<br />

projektom – Mladinska pot <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem. Mladinska<br />

učnorekreacijska pot <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem je <strong>na</strong>menje<strong>na</strong><br />

vsem ljubiteljem <strong>na</strong>rave, ki imajo radi rekreacijo, obenem<br />

pa si želijo izvedeti kaj novega o Rav<strong>na</strong>h <strong>na</strong> Koroškem.<br />

Namen poti je obuditi nekdanjo trim stezo, ki je<br />

Ravenčanom nekdaj pomenila njihov vsakdan, bodisi za<br />

druženje, sprehode ali šport<strong>na</strong> udejstvovanja. Mladinska<br />

pot ni le e<strong>na</strong> izmed trim stez, ampak je nekaj več zaradi<br />

dodane vsebine, ki govori o času, ko so <strong>na</strong>stajale trim<br />

steze. Pot vsebuje 14 rekreacijskih učnih postaj. Vsaka<br />

postaja obiskovalcu poda <strong>na</strong>vodilo za športno vajo,<br />

obenem pa lahko obiskovalci <strong>na</strong> vsaki postaji <strong>na</strong>jdejo<br />

zanimive informacije in podatke o razvoju kraja <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong><br />

Koroškem. Naš <strong>na</strong>men je, da Ravenčani mladinsko pot<br />

vzamemo za svojo in zanjo tudi skrbimo. Pot smo postavili<br />

prostovoljci MSR <strong>na</strong> območju nekdanje trim steze za<br />

Gim<strong>na</strong>zijo <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem. Pri pripravi vsebine <strong>na</strong>m<br />

je veliko pomoč nudil Koroški pokrajinski muzej – Muzej<br />

<strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem. Aprila letos smo s prostovoljno<br />

delovno brigado Mladinsko pot tudi postavili. Namenu smo<br />

jo uradno predali 15. maja 2013, ko je bilo organizirano 1.<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

15

Utrinek s 1. tekmovanja osnovnošolcev<br />

Mežiške doline po Mladinski poti 15. 5. 2013.<br />

tekmovanje osnovnošolcev Mežiške doline po Mladinski<br />

poti <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem. Tekmovanja se je udeležilo<br />

42 učenk in učencev. Pisni del tekmovanja je potekal<br />

<strong>na</strong> ravenski gim<strong>na</strong>ziji. Sledil je terenski del tekmovanja.<br />

Izhodišče tega je bil muzej <strong>na</strong> gradu <strong>Ravne</strong>, <strong>na</strong>to pa so se<br />

učenci odpravili po Mladinski poti <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem.<br />

Učenci so tekmovali v trojkah. Od prvega do tretjega mesta<br />

pa so se zvrstile tri ekipe OŠ Koroški jeklarji. Vsebi<strong>na</strong><br />

tekmovanja je bila geografsko-zgodovinska, saj so učenci<br />

reševali <strong>na</strong>loge, ki so se <strong>na</strong>vezovale <strong>na</strong> kraj <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong><br />

Koroškem in Mežiško dolino. Tovrstno tekmovanje želimo<br />

izvesti tudi prihodnje leto.<br />

Žal so se <strong>na</strong> Mladinski poti <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem že nekaj<br />

dni po postavitvi pokazale manjše posledice vandalizma, ki<br />

smo jih hitro odpravili. Upamo, da se takšne dejavnosti <strong>na</strong><br />

tej poti v prihodnje ne bodo dogajale. Zelo pa <strong>na</strong>s veseli, da<br />

občani to pot odobravajo ter jo obiskujejo.<br />

Konec aprila 2013 so <strong>na</strong>s <strong>na</strong> Mladinski poti obiskali tudi<br />

člani Koro<strong>na</strong>rnega kluba Mežiške doline, ki so <strong>na</strong>m povedali,<br />

da pot s pridom uporabljajo za izvajanje društvene<br />

vadbe. Z veseljem smo jim predstavili tudi potek <strong>na</strong>šega<br />

projekta Mladinska pot.<br />

O Mladinski poti je bila izda<strong>na</strong> tudi poseb<strong>na</strong> zloženka, ki jo<br />

lahko občani in drugi obiskovalci poti dobijo <strong>na</strong> Turistično<br />

informacijskem centru <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h <strong>na</strong> Koroškem.<br />

Novembra 2012 smo v Mladinskem hotelu Punkl organizirali<br />

tečaj retorike, ki je bil <strong>na</strong>menjen mlajši populaciji.<br />

Udeležilo se ga je 20 udeležencev iz različnih mladinskih<br />

organizacij. Tako je <strong>na</strong>stala pobuda, da s podobnimi izobraževalnimi<br />

delavnicami <strong>na</strong>daljujemo tudi v letošnjem letu.<br />

Za leto 2013 je plan dela MSR precej pester. Poleg redne<br />

dejavnosti <strong>na</strong>črtujemo izobraževalne delavnice, kino <strong>na</strong><br />

prostem in dokončno ureditev spletne strani. Precej energije<br />

usmerjamo tudi v pridobitev certifikata »Mladim prijaz<strong>na</strong><br />

obči<strong>na</strong>«, letošnje leto pa želimo pripraviti tudi strategijo<br />

za mlade v Občini <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem za obdobje<br />

<strong>na</strong>slednjih petih let.<br />

Naša organizacija sodeluje z vsemi generacijami, še posebej<br />

pa smo veseli mladih, ki jih zanima delo v mladinskih<br />

organizacijah, in ki želijo kvalitetno preživeti prosti čas.<br />

Najdete <strong>na</strong>s lahko <strong>na</strong> facebooku, kontaktirate pa <strong>na</strong>s lahko<br />

tudi <strong>na</strong> ms.ravne@gmail.com. Veselimo se vsakršnega<br />

sodelovanja.<br />

Aljaž Verhovnik, predsednik MSR<br />

16

50 let odbojke V STROJNSKI REKI<br />

Odbojka – v vseh svojih različnih<br />

pojavnih oblikah – živi v<br />

Strojnski Reki 50 let. Še samo<br />

ime kraja ni toliko staro!<br />

V času gradnje Mladinskega doma se<br />

je postavilo igrišče z odbojkarsko mrežo<br />

in takrat so tu pog<strong>na</strong>le odbojkarske<br />

korenine, ki se razraščajo že dobrega<br />

pol stoletja. Igrišče je bilo <strong>na</strong>jprej trav<strong>na</strong>to,<br />

<strong>na</strong>to <strong>na</strong> lešu, zdaj že več let <strong>na</strong><br />

asfaltu in ob tem tudi novo <strong>na</strong> mivki.<br />

Ta prostor druženja je kmalu prerasel<br />

tudi v prostor resne odbojkarske<br />

vadbe oz. treninga in prostor tekmovanja.<br />

V zimskih mesecih se je šport<strong>na</strong><br />

aktivnost <strong>na</strong>daljevala <strong>na</strong>jprej v domu<br />

TVD Partiza<strong>na</strong> pri železarni, kasneje<br />

Medvoz. Sledila so leta, ko je starejše<br />

zamenjala pomlaje<strong>na</strong> ekipa, ki pa se ji<br />

je v sedemdesetih uspelo prebiti celo<br />

v območno ligo. Tudi osemdeseta niso<br />

minila brez ligaške odbojke OK Reka,<br />

ki je bil <strong>na</strong> pragu I. slovenske lige,<br />

vendar kvalifikacije niso bile uspešne.<br />

Leta l977 se je iz vrst OK Reke ločilo<br />

nekaj igralcev in ustanovilo OK Franja<br />

Malgaja Dobrije. Tega leta so se tudi<br />

začeli tradicio<strong>na</strong>lni turnirji, ki so jih<br />

ekipe izmenično organizirale, med<br />

drugim tudi tradicio<strong>na</strong>lni med<strong>na</strong>rodni<br />

odbojkarski turnir, in sicer trikrat letno<br />

z izmenično organizacijo Reke, Dobrij<br />

in Grafenstei<strong>na</strong> iz sosednje Avstrije.<br />

Prav tako je več let v medobčinski in<br />

Gradnja Mladinskega doma<br />

Zgledno ureje<strong>na</strong> igrišča<br />

z Mladinskim domom danes<br />

Zaradi potrebe po novi organiziranosti<br />

se je leta l993 iz OK Reka ustanovilo<br />

Športno društvo Strojnska Reka. Tako<br />

poleg članov tudi članice društva izmenično<br />

z rekreacijskimi igralkami iz<br />

Mežiške doline organizirajo tradicio<strong>na</strong>lni<br />

ženski turnir, ki je dvakrat letno<br />

in se ga redno udeležuje 8 do 9 ekip.<br />

Tako <strong>na</strong> moškem kot ženskem turnirju<br />

so odbojkarji in odbojkarice Strojnske<br />

Reke vedno v samem vrhu.<br />

Za popularizacijo odbojke pa skrbijo<br />

tudi <strong>na</strong> domačem igrišču, saj tam že<br />

25 let zapovrstjo pripravljajo MIX<br />

turnir, <strong>na</strong> katerem se vsako zadnjo<br />

avgustovsko soboto pomerijo mešane<br />

ekipe vseh generacij iz Strojnske Reke.<br />

Tradicio<strong>na</strong>lno so nosilci ekip družine<br />

Popič, Dretnik, Merkač, Ranc, Prikeržnik<br />

... Posebej razveseljivo je, da se<br />

<strong>na</strong> teh turnirjih kaže, da so odbojko<br />

sprejeli za svojo tudi prebivalci novega<br />

<strong>na</strong>selja v Strojnski Reki in mladi, kar je<br />

dober obet za obstoj odbojke, v tem<br />

kraju.<br />

Tradicio<strong>na</strong>len je postal tudi turnir v<br />

odbojki <strong>na</strong> mivki »Rivercity open«,<br />

ki je aktualen od izgradnje igrišča <strong>na</strong><br />

mivki.<br />

Ne<strong>na</strong>zadnje velja omeniti, da so igralci<br />

Reke vsa leta pomembno krepili tudi<br />

vse vrste Fuži<strong>na</strong>rja, prav tako pa tudi<br />

vrste nekaterih drugih domačih in<br />

tujih klubov (Polda Ranc, Drago Popič,<br />

Majda Ranc por. Nabernik, Silva Popič<br />

Odbojkarsko igrišče <strong>na</strong> lešu<br />

v telovadnici <strong>na</strong> Javorniku, danes pa v<br />

telovadnici v Športnem parku <strong>Ravne</strong>.<br />

V igralcih je hitro dozorela potreba po<br />

merjenju moči in kakovosti z drugimi,<br />

zato je moška ekipa že leta l963<br />

<strong>na</strong>stopila v občinski odbojkarski ligi.<br />

Alojz Mager, Stanko Breznik, Kristjan<br />

Erjavec, Marko Hudrap, Drago Godec,<br />

Marjan Uršič, Anton Oder in Franc<br />

občinski ligi <strong>na</strong>stopala tudi ženska<br />

ekipa OK Reka. Na množičnost kaže<br />

dejstvo, da je leta 1983 v medobčinskih<br />

in občinskih ligah igralo kar pet<br />

ekip OK Reka, člani Reka I in Reka II,<br />

mladinci ter mladinke in članice.<br />

Veliko igralk in igralcev ostaja zvestih<br />

odbojki še danes, postala jim je red<strong>na</strong><br />

vadba.<br />

por. Sirk, vrsta Merkačev …).<br />

Vsekakor je bil <strong>na</strong>men OK Reka in <strong>na</strong>to<br />

ŠD Strojnska Reka <strong>na</strong>jprej vključiti čim<br />

več mladih v aktivno športno preživljanje<br />

prostega časa, z zdravo mero<br />

tekmovalnosti ter hkrati obdržati stik<br />

s starejšo generacijo vseh obdobjih.<br />

Ob podpori Krajevne skupnosti Strojn-<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

17

Na tekmi v Črni <strong>na</strong> Koroškem<br />

ska Reka <strong>na</strong>menjajo posebno skrb<br />

vzdrževanju športnih objektov in njihove<br />

okolice, in temu, da ti nikoli niso<br />

samevali. S svojo organizacijo športnih<br />

aktivnosti združujejo izkušnje in<br />

mladost, kar se vedno odraža v visoki<br />

udeležbi <strong>na</strong> vseh turnirjih.<br />

V letu 2013 v Strojnski Reki praznujemo<br />

50 let odbojke, 25 let organiziranja<br />

MIX turnirjev ter 20 let ustanovitve<br />

Športnega društva Strojnska Reka.<br />

Vsekakor so to jubileji,<br />

ki jih ne gre kar<br />

tako zanemariti.<br />

Prepričani smo, da<br />

je Športno društvo<br />

Strojnska Reka v<br />

svojem 50-letnem<br />

delovanju prispevalo<br />

pomemben<br />

delež k razvoju<br />

športne dejavnosti<br />

<strong>na</strong> območju Občine<br />

<strong>Ravne</strong>. Dolgoletno<br />

vztrajno, v veliki<br />

meri predvsem prostovoljno<br />

delo je pustilo izjemen<br />

pečat v sami krajevni skupnosti. Vzgoja<br />

novih odbojkarskih talentov, ki so<br />

jih <strong>na</strong> zgledno ureje<strong>na</strong> šport<strong>na</strong> igrišča<br />

vedno znova privabljali starejši rodovi,<br />

je bila skozi vsa leta osnovni cilj. In<br />

seveda ljubezen do žoge, ki se je pre<strong>na</strong>šala<br />

iz roda v rod. Da bi mladim zapolnili<br />

čas, da bi živeli zdravo in da bi s<br />

svojim pozitivnim odnosom do športa<br />

in življenja prispevali tudi k vsestranskemu<br />

razvoju občine.<br />

In tako smo zaradi vsega <strong>na</strong>vedenega<br />

mogoče bili tudi »<strong>na</strong>ivno« prepričani,<br />

po petdesetih letih dela <strong>na</strong> športnem<br />

področju, dela mnogih generacij, predvsem<br />

ljubiteljskega dela z veliko ljubeznijo<br />

do športa, lahko rečemo vzornega<br />

vzdrževanja športnih objektov, da<br />

smo si v teh letih le prislužili priz<strong>na</strong>nje<br />

s strani občine. A smo se žal ušteli. Pa<br />

petdesetletnica je le samo enkrat! Ali<br />

pa si mogoče sploh ne zaslužimo priz<strong>na</strong>nja,<br />

saj je tako komisija tudi ocenila.<br />

Ne <strong>na</strong>grade, <strong>na</strong> to sploh nismo<br />

pomislili, eno čisto <strong>na</strong>vadno priz<strong>na</strong>nje<br />

… Pa tudi tega bomo odmislili, saj ne<br />

delamo zaradi priz<strong>na</strong>nj, ampak zaradi<br />

ljubezni do športa, do žoge.<br />

Jubilej bomo konec avgusta kljub<br />

temu primerno praznovali, sicer z<br />

malo grenkim priokusom, a športno in<br />

veselo.<br />

Majda Dretnik in<br />

Darja Mol<strong>na</strong>r<br />

KOLESARSKI KLUB RAVNE<br />

Okviri delovanja kolesarskega kluba<br />

<strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem so tako <strong>na</strong> športno-rekreativnem<br />

kot<br />

<strong>na</strong> tekmovalnem področju kolesarstva.<br />

Člani se neprestano trudimo<br />

ustvarjati neke vrste sožitje med rekreativno<br />

in tekmovalno sekcijo – tako<br />

delujeta v klubu dve organizacijski<br />

enoti. Klub vodi neodvisno politiko v<br />

interesu članov, pri tem pa iščemo vse<br />

možnosti za sodelovanje z ostalimi<br />

kolesarskimi in športnimi subjekti,<br />

predvsem s kolesarskimi klubi v okolici<br />

in s Kolesarsko zvezo Slovenije,<br />

iščemo pa stike in vezi tudi <strong>na</strong> sosednjem<br />

avstrijskem Koroškem.<br />

Klubu predseduje Danijel Tancer, v<br />

klubu so v upravnem odboru še Dani<br />

Golob, Simon Došen, Branko Krančan<br />

in Jože Čeh, ne smemo pa pozabiti, da<br />

se je klubu v letošnjem letu priključil<br />

tudi Robert Pečnik, ki v klubu skrbi za<br />

pridobivanje do<strong>na</strong>cij in novih sponzorjev.<br />

Kolesarski klub je v letih delovanja<br />

izvedel vsakoletne številne skupne<br />

ture, vsako leto pa organiziramo<br />

tudi množično prireditev Ravensko<br />

kolesarjenje (v okviru Ravenskih dni<br />

športa).<br />

22. junija 2013 bomo izvedli <strong>na</strong> <strong>na</strong>ši<br />

kros progi <strong>na</strong> Poseki že tradicio<strong>na</strong>lno<br />

tekmo Slovenskega pokala za mlade v<br />

krosu, ki si je po vseh odzivih zaslužila<br />

<strong>na</strong>jvišja priz<strong>na</strong>nja. Tekme se vsako<br />

leto udeležujejo vsi <strong>na</strong>jboljši slovenski<br />

mladi kolesarji, letos bodo prvič<br />

<strong>na</strong>stopili tudi kolesarji iz sosednje<br />

Avstrije in Republike Hrvaške. Delo<br />

z mladimi kolesarji predstavlja <strong>na</strong>jpomembnejšo<br />

nit delovanja <strong>na</strong>šega<br />

kluba že vse od njegove ustanovitve<br />

in številni mladi kolesarji, ki so začeli z<br />

resnim kolesarjenjem v <strong>na</strong>šem klubu,<br />

so v preteklih letih dosegali lepe uspehe<br />

tudi v med<strong>na</strong>rodnem merilu.<br />

V sezoni 2012 in 2013 <strong>na</strong>ša tekmoval<strong>na</strong><br />

ekipa <strong>na</strong> čelu z mladimi kolesarji,<br />

kot so TEO PEČNIK, ŽAN BELAJ,<br />

LUKA BOSMAN, TOMAŽ ŠINIGOJ, ROK<br />

NAGLIČ, TOMAŽ PIRNAT in LUKA PU-<br />

ŠNIK ter malce starejšimi MATEJEM<br />

PEČNIKOM, JERNEJEM ŠINIGOJEM in<br />

VOJKOM BELAJEM dosega <strong>na</strong> tekmah<br />

gorskega kolesarstva pod budnim<br />

18

vodstvom priz<strong>na</strong>nega trenerja RO-<br />

BERTA KORDEŽA tako doma kot izven<br />

<strong>na</strong>ših meja več kot odlične rezultate.<br />

Ne smemo pozabiti tudi <strong>na</strong> odlične<br />

kolesarje iz preteklih sezon, med katerimi<br />

bi omenili VIDA TANCERJA, JOŽIJA<br />

ŽAGARJA in NACETA KRIVONOGA.<br />

Z <strong>na</strong>menom boljšega informiranja<br />

članov in drugih ljubiteljev kolesarstva<br />

imamo svojo spletno stran www.<br />

kkravne.net. Stran je s svojimi prispevki<br />

in bogato galerijo slik pomemben<br />

vir informiranja o <strong>na</strong>šem delu,<br />

<strong>na</strong>menje<strong>na</strong> pa je tako članom kot širšemu<br />

občinstvu. Vse <strong>na</strong>še delo je povsem<br />

ljubiteljsko, vsak po svojih močeh<br />

prispeva svoj delež v skupno celoto.<br />

Gospodarske težave so seveda precej<br />

otežile zbiranje prispevkov in potrebnega<br />

de<strong>na</strong>rja za delo kluba, vendar<br />

<strong>na</strong>m zaenkrat z vztrajnostjo in veliko<br />

pomočjo Občine <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem<br />

uspeva izpolnjevati zastavljene cilje.<br />

Robert Pečnik,<br />

Kolesarski klub <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem<br />

Športno društvo Partizan je <strong>na</strong>jstarejše društvo v <strong>na</strong>ši občini,<br />

saj obstaja od leta 1919. Vsa leta smo se združevali<br />

<strong>na</strong> principu prostovoljstva, solidarnosti in želji po čim bolj<br />

zdravem življenjskem slogu. Smo tudi edino društvo, ki že<br />

<strong>na</strong>jmlajše vključuje v svojo dejavnost in jih spoz<strong>na</strong>va z raznimi<br />

spretnostmi. Naši triletniki pridobivajo prve izkušnje<br />

s športom ravno v <strong>na</strong>šem društvu. Po <strong>na</strong>ših <strong>na</strong>jboljših močeh<br />

in zmožnostih se trudimo, da bi osvojili osnovne oblike<br />

gibanja, ki jim pripomorejo kasneje pri ostalih športih, za<br />

katerega se odločijo. Da pa se gibalno lahko še bolj izpopolnijo,<br />

imamo v društvu organizirano vadbo »gim<strong>na</strong>stika<br />

za vse« od 6. leta starosti <strong>na</strong>prej. Trenerji smo veseli, da se<br />

vsako leto povečuje število vadečih in da k <strong>na</strong>m prihajajo<br />

tudi otroci iz drugih občin, čeprav <strong>na</strong>m letošnje leto Obči<strong>na</strong><br />

<strong>Ravne</strong> za te otroke ni priskrbela fi<strong>na</strong>nčnih sredstev.<br />

V društvu se bomo po <strong>na</strong>jboljših močeh trudili še <strong>na</strong>prej<br />

izvajati kvalitetno vadbo. V ponos <strong>na</strong>m je, da se lahko do<br />

neke mere kosamo z <strong>na</strong>jboljšimi gim<strong>na</strong>stičnimi društvi C-<br />

-programa v državi v starostnih kategorijah od cicibank do<br />

starejših deklic.<br />

Na Državnem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave<br />

v Kopru je <strong>na</strong>jboljša izmed mlajših deklic Asja Kotnik<br />

osvojila 5. mesto, Zala Potočnik pa v kategoriji cicibank 9.<br />

Na Odprtem prvenstvu v skokih z MPP v Renčah smo bili<br />

konkurenčni večjim gim<strong>na</strong>stičnim društvom v kategoriji<br />

ZAČETNICE, kjer prejmejo medalje vsi tisti posamezniki-ce,<br />

ki dosežejo 55 točk ali več, vsi ostali pa diplome: 1. mesto<br />

La<strong>na</strong> Vrhnjak, 2. mesto Urška Rat, 3. mesto Zala Brezovnik,<br />

5. mesto Nuša Perenda, 7. mesto Urša Večko. V kategoriji<br />

MDE je osvojila Asja Kotnik 8. mesto, v kategoriji CBE<br />

pa prav tako 8. mesto Zala Potočnik.<br />

Tudi <strong>na</strong> Odprtem prvenstvu Bežigrada v skokih z MPP v<br />

Ljubljani smo pometli s konkurenco. V kategoriji ZAČE-<br />

TNICE, kjer prejmejo medalje vsi tisti posamezniki-ce, ki<br />

dosežejo skupno število 4 skokov 36 točk ali več: 2. mesto<br />

Urška Rat, 3. mesto Zala Brezovnik, 10. mesto La<strong>na</strong> Vrhnjak,<br />

14. mesto Urša Večko, 19. mesto Nuša Perenda, 25.<br />

mesto Gabriela Kopmajer; <strong>na</strong>š edini začetnik Blaž Potočnik<br />

je osvojil 2. mesto. V kategoriji cicibank je Zala Potočnik<br />

osvojila 10. mesto. Asja Kotnik pa je imela to čast, da<br />

ji je diplomo za odlično 4. mesto podelil Aljaž Pegan. Tudi<br />

ostale tekmovalke Tija<strong>na</strong> Spasojević, Tia Horvatič, Naja<br />

Paradiž, Maruša Sedovnik, Stella Brumen, Nuša in Ni<strong>na</strong><br />

Perše so bile zelo pridne in osvojile <strong>na</strong> tekmah zadovoljiva<br />

mesta. Čestitke vsem za dosežene rezultate.<br />

Tako kot vsako leto smo tudi letos organizirali v mesecu<br />

maju Društveno tekmovanje, kjer smo vsem vadečim, ki<br />

so celo leto pridno hodili <strong>na</strong> treninge, podelili medalje in<br />

s pomočjo sponzorjev majhne <strong>na</strong>grade. V okviru »ted<strong>na</strong><br />

športa« pa vsako leto za <strong>na</strong>še <strong>na</strong>jmlajše organiziramo »cicibanov<br />

dan«, kjer se pomerijo v spretnostih <strong>na</strong> poligonu.<br />

Na tradicio<strong>na</strong>lnem zaključnem <strong>na</strong>stopu <strong>na</strong>jmočnejšega<br />

gim<strong>na</strong>stičnega kluba v Sloveniji Flip Piran v amfiteatru Avditorija<br />

Portorož pa smo se z nekaterimi vadečimi slovesno<br />

poslovili od telovadca Aljaža Pega<strong>na</strong>, svetovnega in evropskega<br />

prvaka, ki letos zaključuje svojo aktivno športno pot.<br />

Ponosno pa čestitamo <strong>na</strong>ši Asji Kotnik za <strong>na</strong>ziv »Mlada<br />

perspektiv<strong>na</strong> športnica za leto 2012«.<br />

V društvu upamo, da bomo kljub letošnjemu z<strong>na</strong>tnemu<br />

zmanjšanju občinskih sredstev za <strong>na</strong>šo dejavnost uspeli<br />

ohranjati <strong>na</strong>šo dejavnost v dobrobit občanov Občine <strong>Ravne</strong><br />

in ostalih prebivalcev <strong>na</strong>še bližnje okolice še <strong>na</strong>prej, in<br />

da bomo, tako kot lani novembra, tudi čez nekaj let spet<br />

prejeli od Gim<strong>na</strong>stične zveze Zlato plaketo za dolgoletno<br />

delovanje <strong>na</strong> področju športa.<br />

Jasmi<strong>na</strong> Boromisa in Breda Igerc-Grošelj<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

19

Pred športno halo Are<strong>na</strong> Bremen<br />

Z legendo – Mikaelom Appelgrenon<br />

Dvojica bojan Pavič in Erih Gűnther<br />

Dvojica Andrej Godec in Marko Špegel<br />

Evropsko prvenstvo veteranov<br />

v <strong>na</strong>miznem tenisu<br />

2013 je bilo med 27. majem<br />

in 1. junijem v nemškem<br />

Bremnu, tamkajšnji prizadevni<br />

organizatorji pa so že<br />

dva meseca pred začetkom<br />

tega dogodka vedeli, da bo<br />

udeležba izred<strong>na</strong>, saj se je<br />

do tedaj prijavilo za <strong>na</strong>stop<br />

kar 2.843 igralcev iz 40<br />

evropskih držav.<br />

Najbolj slavno ime <strong>na</strong>miznega<br />

tenisa med <strong>na</strong>stopajočimi<br />

je bil eden<br />

<strong>na</strong>jbolj mehkih igralcev<br />

<strong>na</strong>miznega tenisa v zgodovini<br />

tega športa Šved<br />

Mikael Appelgren, ki je<br />

<strong>na</strong> svetovnih prvenstvih<br />

osvojil štiri zlata odličja, <strong>na</strong><br />

evropskih prvenstvih pa kar<br />

devet zlatih kolajn. Prijavili<br />

so se tudi takšni asi, kot so<br />

Kitajec Chen Weixing, ki je<br />

<strong>na</strong>stopal za Avstrijo, Nemec<br />

Steffen Fetzner in z<strong>na</strong><strong>na</strong><br />

Romunka Olga Nemes, ki je<br />

igrala za barve Nemčije.<br />

V Bremnu so igralci in<br />

igralke <strong>na</strong>stopili v 16 discipli<strong>na</strong>h<br />

(<strong>na</strong>d 40, 50, 60, 65,<br />

70, 75, 80 in 85 let), za<br />

<strong>na</strong>šo državo, Slovenijo, pa<br />

je <strong>na</strong>stopilo 14 igralcev<br />

<strong>na</strong>miznega tenisa. Od Korošcev,<br />

Ravenčanov so <strong>na</strong><br />

Evropskem veteranskem<br />

prvenstvu <strong>na</strong>stopili Andrej<br />

Godec, Borut Kaker, Marko<br />

Špegel, Bojan Pavič in Erih<br />

Günther. Drugi Slovenci,<br />

ki so igrali <strong>na</strong>mizni tenis v<br />

Bremnu, so bili še Re<strong>na</strong>ta<br />

Zrinski, Ervin Perčič, Bojan<br />

Maselj, Vojeth Stor, Franc<br />

Hribernik, Ivica Sklizovič,<br />

Igor Štor, Gorazd Štor in<br />

Boris Škoberne. Glede <strong>na</strong><br />

številne prijave je bila konč<strong>na</strong><br />

bera igralcev malo manjša,<br />

saj je v resnici v Bremnu<br />

<strong>na</strong>stopilo 2.739 igralcev, ki<br />

so se med seboj pomerili <strong>na</strong><br />

130 mizah. To pa so vsekakor<br />

številke, ki so vredne<br />

občudovanja!<br />

Prvi trije dnevi, ponedeljek,<br />

torek in sreda, so bili<br />

<strong>na</strong>menjeni kvalifikacijskim<br />

bojem, v četrtek pa so se<br />

igralci v posameznih konkurencah<br />

že pomerili v fi<strong>na</strong>lnem<br />

delu tekmovanja.<br />

Kako pa so se odrezali<br />

<strong>na</strong>ši Korošci V posameznem<br />

tekmovanju se je<br />

<strong>na</strong>jbolje uvrstil Bojan Pavič,<br />

ki je v konkurenci <strong>na</strong>d 50<br />

let za las zgrešil vstop v<br />

osmino fi<strong>na</strong>la. Uvrstil se<br />

je torej med <strong>na</strong>jboljših 32,<br />

za vstop v osmino fi<strong>na</strong>la je<br />

izgubil dvoboj z Ukrajincem<br />

Gudilkinom. Andrej Godec<br />

se je uvrstil med 64 <strong>na</strong>jboljših.<br />

Za <strong>na</strong>predovanje ga<br />

je prikrajšal Nemec Mayer.<br />

Erih Günther in Marko<br />

Špegel sta se uvrstila med<br />

<strong>na</strong>jboljših 128. Od Špegla<br />

je bil boljši Nemec Merkl,<br />

od Güntherja pa Nemec<br />

Lechner. Borut Kaker pa<br />

se ni uvrstil v glavni žreb,<br />

saj je dosegel le 3. mesto v<br />

skupini.<br />

V dvojicah sta se <strong>na</strong>jbolje<br />

uvrstila dva <strong>na</strong>ša para.<br />

Andrej Godec in Marko<br />

Špegel sta se uvrstila med<br />

64 <strong>na</strong>jboljših. Premagala<br />

sta ju Madžara Szuss in<br />

Sebestyen, Bojan Pavič<br />

in Erih Günther pa sta se<br />

uvrstila celo med 32 <strong>na</strong>jboljših.<br />

Izgubila sta dvoboj<br />

z nemškim parom Sheiber<br />

- Klump.<br />

Kot ne<strong>na</strong>vadno zanimivost<br />

moram omeniti<br />

še to, da je bil <strong>na</strong>jstarejši<br />

udeleženec Evropskega<br />

veteranskega prvenstva v<br />

<strong>na</strong>miznem tenisu v Bremnu<br />

Francoz Antonin Moreau, ki<br />

je bil star častitljivih 92 let.<br />

In tako smo tudi Korošci<br />

<strong>na</strong> Evropskem veteranskem<br />

prvenstvu v <strong>na</strong>miznem tenisu<br />

v Bremnu vsej Evropi<br />

dokazali, da je treba tudi <strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>s raču<strong>na</strong>ti in da še zdaleč<br />

nismo za staro šaro!<br />

Marko Špegel<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

21

Vse se je začelo s preprostim<br />

klikom <strong>na</strong> spletno aplikacijo<br />

»22. 2. bo dober dan«,<br />

ustvarjeno s strani <strong>na</strong>šega<br />

združenja (ZSKSS). Dan,<br />

ki <strong>na</strong>s skavte spominja <strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>šega ustanovitelja Baden<br />

Powella, ki je <strong>na</strong>š ponos in<br />

<strong>na</strong>š vodnik <strong>na</strong> skavtski poti.<br />

Sam je v svojem poslovilnem<br />

pismu skavtom zapisal: »Poizkusite<br />

ta svet zapustiti za<br />

spoz<strong>na</strong>nje boljši, kot ste ga<br />

prejeli« in tega se skušamo<br />

držati, vsak po svoje. Tako<br />

sem s preprostim klikom in<br />

močno željo, da se ta dan res<br />

potrudim in <strong>na</strong>redim nekaj<br />

dobrega, oz<strong>na</strong>čila, da bom<br />

izmed vseh <strong>na</strong>štetih dobrih<br />

del spekla <strong>na</strong>jboljše čokoladne<br />

mufine in jih podelila s<br />

prijatelji.<br />

Vznemirjenje in veselje se je<br />

stopnjevalo in ni odnehalo.<br />

Ideja je padla kar sama od<br />

sebe. Zakaj pa ne bi to majhno<br />

presenečenje podelila kar<br />

vsem svojim volčičem in volkuljicam,<br />

saj pravzaprav <strong>na</strong><br />

ta dan vsi skavti praznujemo<br />

rojstni dan in mufini bi bili<br />

prikupno darilo. Ideja se je<br />

zdela skoraj popol<strong>na</strong>, vendar<br />

rahlo zaskrbljujoča, saj je v<br />

krdelu kar 14 volčičev, ki živijo<br />

skoraj vsak v svojem delu<br />

Mežiške in zgornje Dravske<br />

doline. Pomislila sem, da bi<br />

v projekt pritegnila še kakšnega<br />

voditelja <strong>na</strong>šega stega.<br />

Dobila sem pomoč. Ideja se<br />

je tudi Sergeji zdela odlič<strong>na</strong>.<br />

Hitro sva začeli s peko in<br />

klicanjem staršev. Kot <strong>na</strong>lašč<br />

so skoraj vsi do zadnjega tisti<br />

petek imeli čas. Zanimivo je<br />

bilo slišati starše, ki so bili<br />

ob klicu kar malo zaskrbljeni,<br />

češ kaj je storil njihov otrok<br />

<strong>na</strong>robe <strong>na</strong> srečanju, ampak<br />

sem jih hitro pomirila, da gre<br />

le za majhno presenečenje.<br />

Vse je bilo pripravljeno. A kaj<br />

ko se je Sergeji utrnila ideja,<br />

da bi lahko presenetile tudi<br />

<strong>na</strong>še izvidnike in vodnice.<br />

Nasmeh je bil moj edini odgovor.<br />

Torej, če bova obdarili<br />

volčiče in četo, bi bilo zelo<br />

nepošteno do klanovcev in<br />

voditeljev. Ni <strong>na</strong>ma preostalo<br />

drugega, kot da pošteno<br />

zavihava rokave in se lotiva<br />

kar celotnega stega. Vznemirjenje,<br />

skrb in nekaj, kar se<br />

ne da opisati, je bilo v zraku.<br />

In bil je petek, 22. 2. 2013 ob<br />

7. uri zjutraj, ko sem iz tople<br />

postelje stopila v zasneženo<br />

Koroško. Začela sem <strong>na</strong><br />

Šentanelu in Prevaljah. Po<br />

domovih so me sprejeli zelo<br />

različno: ponekod zelo vznemirjeni,<br />

drugod presenečeni,<br />

predvsem pa <strong>na</strong>smejani.<br />

Ponekod sem se počutila res<br />

zelo domače. Vsak od staršev<br />

je pokazal zanimanje.<br />

Padala so različ<strong>na</strong> vprašanja<br />

od moje izobrazbe, do izkušenj<br />

<strong>na</strong> skavtskem področju,<br />

zanimanje o ob<strong>na</strong>šanju<br />

njihovih otrok <strong>na</strong> srečanjih,<br />

pereče teme da<strong>na</strong>šnjega<br />

sveta itd. Med pogovori sem<br />

ugotovila, da je bilo zares<br />

potrebno, da se ustavim pri<br />

njih doma. Zaupanje, ki ga<br />

imajo starši do <strong>na</strong>s, saj <strong>na</strong>m<br />

vsako soboto za 2 uri prepustijo<br />

svoje otroke, je veliko.<br />

In to zaupanje vsem voditeljem<br />

daje dodatno motivacijo.<br />

Naša srečanja so pomemb<strong>na</strong><br />

tudi z vidika vzgoje. Osnov<strong>na</strong><br />

vzgoja seveda izvira od staršev,<br />

zato je ta vez z voditelji<br />

in starši še toliko bolj pomemb<strong>na</strong>.<br />

Popoldan se je k sreči začel s<br />

spluženimi cestami, pripravljenimi<br />

<strong>na</strong> nov polet čokoladnih<br />

mufinov. To pozitivno<br />

vzdušje se je <strong>na</strong>daljevalo<br />

vse do Brdinj, Dravograda,<br />

Libelič, Raven, Sel, Kotelj in<br />

seveda tudi Slovenj Gradca.<br />

Vsak <strong>na</strong>smeh otroka, vsako<br />

s trudom spečeno pecivo in<br />

topli čaji so mi dali še večji<br />

zagon. Sredi hitenja in med<br />

obiski se mi je pridružila tudi<br />

Sergeja. In kmalu, po obisku<br />

<strong>na</strong>slednjega skavta, se <strong>na</strong>ma<br />

je utrnila ideja, da bi bilo<br />

lepo, če bi obiskale tudi tiste,<br />

ki so pred kratkim zapustili<br />

skavte in so v <strong>na</strong>jinih očeh<br />

in očeh ostalih voditeljev bili<br />

skavti, kot se šika. Najlepši<br />

občutek in trenutek pa je bil<br />

pri <strong>na</strong>ši nekdanji izvidnici.<br />

Obiska zares ni pričakovala,<br />

njen obraz je bil presenečen<br />

in komaj je dojela, da sva <strong>na</strong><br />

vratih midve. V roki je držala<br />

pisalo, bilo je videti, kot da se<br />

je <strong>na</strong> veliko učila. Ob voščilu<br />

je ostala skoraj brez besed in<br />

ta majhen preprost »hvala«<br />

je bil več kot dovolj. Obe s<br />

Sergejo sva se spraševali,<br />

le kak vtis bo pustilo <strong>na</strong> njih<br />

in ni minilo 5 minutk, ko sva<br />

prejeli sms sporočilce s sliko<br />

pojedenega mufi<strong>na</strong>, z iskreno<br />

zahvalo in rešenim geslom.<br />

Vsak mufin je <strong>na</strong>mreč<br />

vseboval tudi uganko zapisano<br />

v morsejevi abecedi.<br />

Ideja se je širila in <strong>na</strong> poti po<br />

Rav<strong>na</strong>h sva se oglasili tudi<br />

pri enemu izmed voditeljev<br />

ravenskih tabornikov. Tudi on<br />

<strong>na</strong>ju je presenečen in hkrati<br />

<strong>na</strong>smejan pričakal <strong>na</strong> domu,<br />

saj ima Baden Powell tudi za<br />

tabornike velik pomen. Ura<br />

je hitela, zato sva hiteli tudi<br />

midve.<br />

Trenutek, ki mi je med drugimi<br />

ostal v lepem spominu,<br />

je <strong>na</strong>stal pri družini <strong>na</strong> Navrškem<br />

vrhu. Hiša s tremi<br />

otroki starimi manj kot 11<br />

let, razigranimi, z velikimi<br />

iskricami v očeh. Naš volčič<br />

je mali mufin takoj podelil s<br />

svojo družino tako, da je vsak<br />

lahko poizkusil to majhno<br />

darilce. Še obstaja upanje za<br />

<strong>na</strong>s, še obstajajo otroci, ki<br />

z<strong>na</strong>jo deliti stvari in so veseli<br />

čisto majhne pozornosti.<br />

Obdal me je občutek ponosa<br />

in sreče. Pomislila sem, da pa<br />

sem, pa čeprav samo malo,<br />

k temu pripomogla tudi jaz.<br />

Pri mnogih sem hotela ostati<br />

še dlje, bolje spoz<strong>na</strong>ti družino,<br />

jim razložiti in prikazati<br />

še več skavtskega življenja,<br />

vendar ni šlo. Navsezadnje<br />

se je moja pot zaključila v<br />

Mežici. Ker je bil to zadnji<br />

obisk, sva imeli nekoliko več<br />

časa. Naš volčič se je takoj<br />

skupaj z očetom lotil reševanja<br />

uganke. Bilo mi je žal,<br />

da z <strong>na</strong>mi ni bila še volkuljica<br />

iz CUDV Čr<strong>na</strong> <strong>na</strong> Koroškem.<br />

Iskre<strong>na</strong> zahvala staršev in<br />

volčiča ob odhodu je bila<br />

samo še pika <strong>na</strong> i celemu<br />

dnevu.<br />

Seveda bi lahko v to zgodbo<br />

vključila še veliko družin in<br />

različnih dogodivščin, a <strong>na</strong>j<br />

raje ostanejo zavita v celofan<br />

tega res dobrega dneva.<br />

Rada bi se zahvalila vsem<br />

staršem za zaupanje, za prelepe<br />

sprejeme <strong>na</strong> domovih,<br />

za vsak hvala in vsako spodbudno<br />

besedo! Vse to mi<br />

daje še večje veselje pri delu<br />

in vzgoji mladih! Zahvala gre<br />

tudi sovoditeljici. Statistika:<br />

27 obiskanih domov, več kot<br />

50 <strong>na</strong>smejanih obrazov in<br />

eno veliko dobro delo. Zares,<br />

22. 2. je bil zame dober dan!<br />

Dan, ko sem <strong>na</strong>redila nekaj<br />

drobcenega in pustila svet za<br />

malenkost boljši, kot sem ga<br />

prejela.<br />

Barbara Uršnik, Simpatič<strong>na</strong><br />

Kresnička, Akela<br />

22

Društvo podeželske mladine Stroj<strong>na</strong> je začelo delovati leta 1997, ko je bil <strong>na</strong> ustanovnem zboru<br />

sprejet statut društva. Društvo je aktivno delovalo kar nekaj let, <strong>na</strong>to je bilo v mirovanju. Leta 2010<br />

smo društvo ponovno aktivirali in od takrat tudi aktivno deluje.<br />

V društvu sodelujemo in se<br />

družimo mladi s podeželja<br />

in tudi mladi iz mesta ter<br />

njegove okolice, torej omejitve<br />

skoraj ni razen starosti,<br />

med svoje vrste sprejemamo<br />

vse, ki so starejši od 14 let in<br />

mlajši od 40 let. Mladi iz društva<br />

sodelujemo <strong>na</strong> raznih<br />

kvizih, kmečkih igrah, športnih<br />

igrah, sodelujemo tudi<br />

<strong>na</strong> prireditvah. Vsako leto v<br />

podružnici OŠ Stroj<strong>na</strong> organiziramo<br />

proslavo ob božiču<br />

in novem letu ter dnevu že<strong>na</strong><br />

in materinskem dnevu. Svoje<br />

z<strong>na</strong>nje prikazujemo <strong>na</strong> kvizu<br />

Mladi in kmetijstvo, ki poteka<br />

tudi <strong>na</strong> državni ravni. Na<br />

kmečkih igrah se že tradicio<strong>na</strong>lno<br />

preizkusimo v košnji<br />

in grabljenju ter ostalih spretnostnih<br />

igrah, ki so povezane<br />

s kmetijstvom. V društvu<br />

se dogaja tudi veliko zanimivega,<br />

taki so <strong>na</strong>ši pikniki in<br />

kresovanje pa še kaj.<br />

Društvo podeželske mladine<br />

Stroj<strong>na</strong> se povezuje z drugimi<br />

društvi v Koroški regiji in<br />

tudi z Zvezo slovenske<br />

podeželske mladine. Naš<br />

zaščitni z<strong>na</strong>k je pastirček<br />

<strong>na</strong> skali, <strong>na</strong>jdete <strong>na</strong>s pa tudi<br />

<strong>na</strong> Facebooku in <strong>na</strong> spletni<br />

strani dpm-stroj<strong>na</strong>.eu.<br />

Člani DPM Stroj<strong>na</strong><br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

23

NAŠI NAGRAJENCI<br />

Obči<strong>na</strong> <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem podeljuje priz<strong>na</strong>nja posameznikom ter podjetjem,<br />

organizacijam, skupnostim, društvom in skupi<strong>na</strong>m ljudi za uspešno delo in za dejanja,<br />

ki imajo poseben pomen za občino, kot z<strong>na</strong>k priz<strong>na</strong>nja in zahvale ter z <strong>na</strong>menom,<br />

da z njimi spodbuja prizadevanja za uresničevanje <strong>na</strong>predka, večanje ugleda in<br />

uveljavljanja občine v širšem prostoru.<br />

Letošnja priz<strong>na</strong>nja<br />

so bila podelje<strong>na</strong> <strong>na</strong><br />

svečani seji občinskega<br />

sveta ob prazniku<br />

Občine <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem,<br />

12. aprila, v<br />

Kuharjevi dvorani <strong>na</strong><br />

gradu <strong>Ravne</strong>.<br />

NAGRADO Občine <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem<br />

je prejel<br />

ALOJZIJ PRISTAVNIK<br />

za izjemen prispevek k ohranjanju<br />

<strong>na</strong>ravne in kulturne dediščine v <strong>na</strong>ših<br />

gorah,za vzgojno in mentorsko<br />

poslanstvo pri prenosu ljubezni do<br />

gorništva <strong>na</strong> mlajše rodove in za njegov<br />

prispevek k predstavitvi občine v<br />

širšem prostoru.<br />

Alojzij Pristavnik je po poklicu geograf<br />

in zgodovi<strong>na</strong>r, po duši pa srčen<br />

gornik. Vsa ustvarjal<strong>na</strong> leta je posvetil<br />

poučevanju geografije in zgodovine<br />

ter vzgajanju mladih. Z izjemnim<br />

občutkom je učencem z<strong>na</strong>l zanimivo<br />

približati dogodke in osebnosti iz<br />

preteklosti, vzbujati radovednost po<br />

odkrivanju novih vsebin ter jih <strong>na</strong>vduševati<br />

za raziskovanje in študij zgodovine.<br />

Kot mentor je pre<strong>na</strong>šal svoje<br />

z<strong>na</strong>nje in izkušnje <strong>na</strong> mlade, ki jih je<br />

uvajal <strong>na</strong> pot mladih raziskovalcev v<br />

okviru gibanja Mladi raziskovalci Koroške.<br />

Njihove dragocene raziskave<br />

so segale <strong>na</strong> področje ledinskih imen<br />

in običajev. Svoje izkušnje deli tudi v<br />

Zgodovinskem društvu za Koroško,<br />

kot član izvršnega odbora društva<br />

in član uredniškega odbora Zbornika<br />

zgodovinskega društva za Koroško.<br />

Alojz Pristavnik je avtor raziskav s<br />

področja zgodovine osnovnega šolstva<br />

v Mežiški dolini. Leta 2006 je<br />

ravenski muzej izdal njegovo obsežno,<br />

temeljno in izjemno dragoceno raziskavo:<br />

Razvoj osnovnega šolstva v<br />

Občini <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem med leti<br />

1945‒1991. Raziskal je tudi delovanje<br />

planinskega društva in izsledke<br />

objavil v zborniku Šestdeset let planinskega<br />

društva <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem<br />

(1952‒2012) in s tem dal trajen delež<br />

k poz<strong>na</strong>vanju zgodovinskega razvoja<br />

<strong>na</strong> območju občine.<br />

Alojz je že več kot štiri desetletja<br />

gornik, planinski vodnik, ki z<strong>na</strong><br />

svoje bogato z<strong>na</strong>nje in izkušnje <strong>na</strong><br />

izjemno prijeten <strong>na</strong>čin posredovati<br />

svojim pohodnikom; njegove ture so<br />

vedno prepletene s pripovedjo, polno<br />

ljubezni do Koroške ter spoštovanja<br />

do <strong>na</strong>ravne in kulturne dediščine.<br />

Več kot štirideset let je vodil izredno<br />

plodno planinsko dejavnost <strong>na</strong><br />

OŠ Prežihovega Voranca in vzgojil<br />

številne generacije mladih planincev.<br />

Njegov izjemen prispevek je tudi v<br />

več kot štiridesetletni dejavnosti<br />

pri Planinskem društvu <strong>Ravne</strong>, v<br />

upravnem odboru društva skrbi za<br />

ohranjanje spominov z urejanjem<br />

arhiva in v zadnjih letih tudi vodenju<br />

planinskih pohodov pri Društvu<br />

upokojencev <strong>Ravne</strong>. S predanostjo in<br />

skrbnostjo vodi in spremlja številne<br />

občane, ki <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin preživljajo svoj<br />

prosti čas in krepijo zdravje. Hkrati<br />

<strong>na</strong>nje pre<strong>na</strong>ša z<strong>na</strong>nje in vedenje o<br />

kulturni dediščini <strong>na</strong> območju občine<br />

in regije.<br />

Alojzij Pristavnik je prejemnik bro<strong>na</strong>stega,<br />

srebrnega in zlatega častnega<br />

z<strong>na</strong>ka Planinske zveze Slovenije. S<br />

svojim delom, dosežki in odnosom<br />

daje trajen prispevek k razvoju in<br />

ugledu Občine <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem.<br />

VELIKO PLAKETO OBČINE RAVNE NA<br />

KOROŠKEM je prejelo<br />

DRUŠTVO TABORNIKOV ROD KORO-<br />

ŠKIH JEKLARJEV<br />

za izjemen prispevek k vzgoji mladih<br />

z utrjevanjem pozitivnih, moralnoetničnih<br />

vrednot ter odnosa do <strong>na</strong>rave,<br />

sočloveka, družbe in celovitosti<br />

sveta, za prispevek k prepoz<strong>na</strong>vnosti<br />

občine in Koroške izven njenih meja.<br />

Društvo tabornikov ROD KOROŠKIH<br />

JEKLARJEV je prostovolj<strong>na</strong>, mladinska,<br />

vzgoj<strong>na</strong> in nestrankarska organizacija,<br />

ki sloni <strong>na</strong> <strong>na</strong>čelih svetovnega<br />

skavtskega gibanja in poudarja pomen<br />

pluralizma, svobode posameznika,<br />

miru in moralno etničnih vrednot,<br />

zapisanih tudi v taborniški prisegi.<br />

Namen taborniške organizacije<br />

je prispevati k vzgoji mladih s<br />

pomočjo vrednostnega sistema in<br />

tako pomagati graditi boljši svet,<br />

kjer se lahko mladi polno udejanijo<br />

kot posamezniki, odgovorno<br />

vstopajo v odraslo življenje in<br />

tvorno delujejo v družbi.<br />

Taborništvo <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h sega v leto<br />

1956 z ustanovitvijo Malgajevega<br />

rodu, <strong>na</strong>to pa so leta 1960 <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h<br />

ustanovili takratni Odred Koroški<br />

jeklarji. Društvo že od ustanovitve<br />

dalje organizira letni, jesenski in<br />

zimski tabor, kjer otroci in mladi<strong>na</strong><br />

spoz<strong>na</strong>vajo veščine taborništva.<br />

Posebej je treba poudariti, da izvajajo<br />

aktivnosti z lastnimi prispevki.<br />

Voditelji taborov pa delo opravljajo<br />

prostovoljno ter z velikim veseljem<br />

in predanostjo. Poleg vzgoje mladih<br />

v duhu življenja z <strong>na</strong>ravo se redno<br />

udeležujejo taborniških tekmovanj,<br />

organizirajo tradicio<strong>na</strong>lne pohode<br />

in skrbijo za dom tabornikov <strong>na</strong><br />

Obretanovem.<br />

24

Društvo je eden izmed glavnih<br />

pobudnikov akcije »Očistimo<br />

Slovenijo« v občini <strong>Ravne</strong> in je<br />

poskrbelo za <strong>na</strong>jmnožičnejšo<br />

udeležbo <strong>na</strong> tej akciji. Poseben<br />

prispevek za občino predstavlja<br />

podatek, da so v letu 2012 <strong>na</strong><br />

njihovo pobudo ustanovili Koroško<br />

zvezo tabornikov, s sedežem <strong>na</strong><br />

Rav<strong>na</strong>h <strong>na</strong> Koroškem. Lani so svojo<br />

dejavnost predstavili tudi <strong>na</strong> 1.<br />

Otroškem festivalu v <strong>na</strong>ši občini in<br />

prispevali k množični udeležbi otrok<br />

<strong>na</strong> tem dogodku.<br />

Posebej so ponosni <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodno<br />

akcijo »JOTA- Jeamboree on the<br />

air«, ki so jo lani izvedli <strong>na</strong> Obretanovem.<br />

Med drugim so <strong>na</strong>vezali<br />

stike s taborniki širom po svetu, jim<br />

predstavili domači kraj in si izmenjali<br />

podatke.<br />

Člani društva dajejo velik poudarek<br />

tudi medgeneracijskemu<br />

sodelovanju. Tako so v letih 2011<br />

in 2012 sodelovali v projektu<br />

»Simbioza«, kjer so prostovoljno<br />

VELIKO PREŽIHOVO PLAKETO<br />

je prejel<br />

KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ -<br />

MUZEJ RAVNE NA KOROŠKEM<br />

za neprecenljiv prispevek k ohranjanju<br />

izročila koroških zgodovinskih<br />

prvin, k oblikovanju pozitivnega<br />

odnosa do kulturne dediščine in izgradnji<br />

identitete Občine <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong><br />

Koroškem.<br />

Muzej <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem je<br />

pomemb<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> ustanova v občini<br />

<strong>Ravne</strong>, ki je rasla skupaj z železarno<br />

in se razvijala z mestom. Leta 1953<br />

je bil ustanovljen Delavski muzej z<br />

<strong>na</strong>menom, da zbira, varuje, hrani in<br />

javnosti predstavlja kulturno dediščino<br />

Mežiške, Mislinjske in Dravske<br />

doline. Skozi šestdesetletno obdobje<br />

delovanja je ustanova doživela več<br />

organizacijskih sprememb, zadnje<br />

desetletje deluje v okviru Koroškega<br />

pokrajinskega muzeja.<br />

Pri snovanju stalnih zbirk so veliko<br />

pozornosti usmerili <strong>na</strong> področje<br />

gospodarske zgodovine, zasnovali<br />

razstav in postavitev muzejskih<br />

zbirk. Upravlja tudi s skulpturami<br />

ravenske Forme vive.<br />

V zadnjem desetletju opravlja muzej<br />

javno službo varovanja, raziskovanja<br />

in predstavitve kulturne dediščine.<br />

Izvaja redno razstavno dejavnost<br />

lastnih in gostujočih razstav, opravlja<br />

in razvija restavratorsko dejavnost, s<br />

katero omogoča varovanje kulturne<br />

dediščine v matični ustanovi in<br />

zu<strong>na</strong>j nje, predvsem v Mežiški<br />

dolini. Posebno pozornost <strong>na</strong>menja<br />

muzej tudi razvijanju pedagoškoandragoškega<br />

programa, organizira<br />

med<strong>na</strong>rodne ter druge strokovne<br />

posvete ter srečanja.<br />

Prelomnico v delovanju ravenskega<br />

muzeja predstavlja leto 2002, ko<br />

je Metal <strong>Ravne</strong> Občini <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong><br />

Koroškem prenesel v upravljanje<br />

objekte <strong>na</strong> lokaciji stare železarne.<br />

V njih so začeli snovati muzej<br />

železarstva in leta 2012 v okviru<br />

projekta EPK Maribor odprli stalno<br />

muzejsko razstavo Mati fabrika. Z<br />

Z leve: 1. Gregor Vezonik, 2. Marjan Magdič (za Društvo tabornikov Rod Koroških jeklarjev), 3. Brigita Rajšter (za KPM - Muzej <strong>Ravne</strong>), 4. župan mag. Tomaž Rožen,<br />

5. dr. Karla Oder, 6. Mihaela Pšeničnik, 7. Alojzij Pristavnik, 8. Miran Kos (za Plavalni klub Fuži<strong>na</strong>r). Foto: Danica Hudrap.<br />

pomagali starejšim občanom pri<br />

raču<strong>na</strong>lniškem opismenjevanju. Za<br />

svoje aktivnosti so prejeli <strong>na</strong>jvišje<br />

taborniško odlikovanje, Zlati z<strong>na</strong>k<br />

Zveze tabornikov Slovenije. Prejeli<br />

so tudi zlati Vorančev spominek,<br />

števil<strong>na</strong> priz<strong>na</strong>nja za uspešno delo<br />

z mladino ter za dosežene rezultate<br />

<strong>na</strong> raznih tekmovanjih.<br />

so stalne muzejske zbirke in z<br />

njimi predstavili razvoj železarstva,<br />

rudarstva, gozdarstva in lesarstva.<br />

Leta 1979 so odprli spominski<br />

muzej Prežihovega Voranca<br />

– Prežihovo bajto. Vseskozi je<br />

muzej skrbel za urejanje številnih<br />

dokumentacij, izdajanje katalogov<br />

in strokovnih publikacije, prirejanje<br />

razstavo Tri tisočletja železarstva<br />

<strong>na</strong> Slovenskem so gostovali v<br />

slovenskih železarskih mestih in tujini.<br />

Posebno odmev<strong>na</strong> je bila razstava v<br />

Politehničnem muzeju v Moskvi.<br />

Muzej je v šestdesetih letih delovanja<br />

sooblikoval pozitiven odnos do<br />

kulturne dediščine in tako pripomogel<br />

k ohranitvi vedno pomembnejše<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

25

tehniške dediščine, ki je del identitete<br />

občine in Koroške. Strokovnost in<br />

predanost poslanstvu, ki ga opravljajo<br />

zaposleni v muzeju, pa sta garant za<br />

<strong>na</strong>daljnji razvoj te dejavnosti v <strong>na</strong>šem<br />

okolju.<br />

PREŽIHOVO PLAKETO ZA KULTURNE<br />

DOSEŽKE V LETU 2012 je prejela<br />

dr. KARLA ODER<br />

za njen velik prispevek k razvoju muzejske<br />

dejavnosti <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h, v Mežiški<br />

dolini in Koroški, promociji tehniške<br />

dediščine s postavitvijo stalne<br />

muzejske razstave Mati fabrika ter<br />

za doprinos k prepoz<strong>na</strong>vnosti občine<br />

v Sloveniji in v tujini.<br />

Karla Oder, dr. etnologije, univ. dipl.<br />

etnologinja in prof. zgodovine, magistrica<br />

z<strong>na</strong>nosti in muzejska svetovalka,<br />

je od leta 1984 zaposle<strong>na</strong> v<br />

muzeju <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h <strong>na</strong> Koroškem. Na<br />

strokovnem področju se je posvečala<br />

predvsem raziskovanju <strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja<br />

v Mežiški dolini. Leta 1992 je pri<br />

Z<strong>na</strong>nstvenem inštitutu Filozofske<br />

fakultete izdala knjigo Obči<strong>na</strong> <strong>Ravne</strong><br />

<strong>na</strong> Koroškem, Etnološka topografija<br />

slovenskega etničnega ozemlja. Leta<br />

1995 je magistrirala in leta 2011<br />

doktorirala z <strong>na</strong>logo Delavci Železarne<br />

<strong>Ravne</strong> v obdobju socializma in njihov<br />

<strong>na</strong>čin življenja.<br />

Je avtorica in soavtorica številnih občasnih<br />

in stalnih muzejskíh razstav,<br />

dejavno sodeluje <strong>na</strong> različnih strokovnih<br />

in z<strong>na</strong>nstvenih posvetih s področja<br />

industrijske dediščine, gospodarske<br />

zgodovine, <strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja delavcev<br />

in muzeologije. Je mentorica mladim<br />

raziskovalcem in študentom ter urednica<br />

strokovnih publikacij. Vodi, koordinira<br />

in sodeluje pri več čezmejnih in<br />

med<strong>na</strong>rodnih projektih. Od leta 2003<br />

koordinira projekt Slovenska pot kulture<br />

železa, katerega cilj je varovanje<br />

in promocija industrijske dediščine ter<br />

povezovanje z Evropsko potjo kulture<br />

železa. V tem okviru je <strong>na</strong>stala skup<strong>na</strong><br />

razstava Tri tisočletja železarstva <strong>na</strong><br />

Slovenskem, s katero je gostovala tudi<br />

v Budimpešti in Moskvi. Je avtorica<br />

stalne muzejske postavitve Mati fabrika,<br />

postavljene lani v <strong>na</strong>ši štauhariji,<br />

ki daje pomemben pečat k varovanju<br />

industrijske dediščine, vključevanju v<br />

turistično ponudbo in h kulturnemu<br />

razvoju občine <strong>Ravne</strong>, z inovativnim<br />

pristopom pa tudi k muzeološki stroki.<br />

Karla je tudi predsednica Zgodovi<strong>na</strong>rskega<br />

društva Koroške, kjer skrbi<br />

za izdajo zgodovinskega zbornika. S<br />

svojím delom močno presega običajne<br />

okvire strokovnega dela v muzeju, saj<br />

aktivno širi vedenje in z<strong>na</strong>nje o kulturni<br />

dediščini in <strong>na</strong>činu življenja v Občini<br />

<strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem in regiji med strokovno<br />

in laično javnost v slovenski in<br />

med<strong>na</strong>rodni prostor.<br />

VELIKO KLANČNIKOVO PLAKETO<br />

je prejela<br />

MIHAELA PŠENIČNIK<br />

za dolgoletno uspešno delo pri vodenju,<br />

organiziranju in usklajevanju<br />

športnih dejavnosti v občini in širše,<br />

za spodbujanje zdravega <strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja<br />

in pozitivnih športnih vrednot<br />

ter za prenos ljubezni do športa <strong>na</strong><br />

mlajše rodove.<br />

Gospa Mihaela Pšeničnik, med prijatelji<br />

in z<strong>na</strong>nci Ela, se je vključila v<br />

Telovadno društvo Partizan leta 1945<br />

kot pionirka. Več let je bila aktiv<strong>na</strong><br />

telovadka in tekmovalka <strong>na</strong> okrajnih,<br />

republiških in državnih prvenstvih v<br />

orodni telovadbi in mnogobojih. Že kot<br />

mladinka je poleg svoje redne vadbe<br />

prevzela vadbo pionirk. Poleg gim<strong>na</strong>stike<br />

se je ukvarjala s plavanjem,<br />

odbojko, rokometom, smučarskim<br />

tekom in v vseh discipli<strong>na</strong>h tekmovala<br />

za Športno društvo Fuži<strong>na</strong>r. Deset let<br />

je sodelovala <strong>na</strong> tekmovalnih pohodih<br />

»Po poteh okupirane Ljubljane« in<br />

prejela posebno plaketo. Opravila je<br />

sodniški izpit za gim<strong>na</strong>stiko in smučanje<br />

ter se dokazala tudi <strong>na</strong> tem<br />

področju.<br />

V društvu je vrsto let opravljala pomembne<br />

funkcije kot trenerka, <strong>na</strong>čelnica,<br />

vodila je rekreacijske dejavnosti,<br />

bila je članica upravnega odbora in<br />

podpredsednica društva. Z dolgoletnim<br />

delovanjem <strong>na</strong> področju športa je<br />

bila vseskozi promotor zdravega <strong>na</strong>či<strong>na</strong><br />

življenja ob in s športom. Pomagala<br />

je pri vzgoji mnogih športnikov, ki so<br />

ponesli ime <strong>na</strong>še občine v svet. Desetletja<br />

je soustvarjala športni utrip <strong>na</strong><br />

Koroškem, vzpodbujala in pridobivala<br />

otroke, mladino in odrasle, da se aktivno<br />

ukvarjajo s športom. Še danes<br />

aktivno sodeluje v TVD Partizan, njen<br />

prispevek k množični rekreativni dejavnosti<br />

<strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h pa je neprecenljiv.<br />

Za svoje delo je prejela vrsto priz<strong>na</strong>nj,<br />

leta 1974 tudi prestižno Bloudkovo<br />

plaketo za zasluge pri razvoju športa<br />

in še posebej pri razvoju TVD Partizan.<br />

KLANČNIKOVO PLAKETO ZA<br />

DOSEŽKE V LETU 2012 je prejel<br />

PLAVALNI KLUB FUŽINAR<br />

za izjemen prispevek k uspehom<br />

ravenskega športa ter k promociji<br />

občine v evropskem in svetovnem<br />

merilu, za vrhunske športne dosežke<br />

v letu 2012, ki so ime Občine <strong>Ravne</strong><br />

<strong>na</strong> Koroškem ponesli v svet.<br />

V Plavalnem klubu Fuži<strong>na</strong>r letno trenira<br />

okrog sto plavalcev vseh starosti<br />

– od <strong>na</strong>jmlajših »Boberčkov«, pa vse<br />

do <strong>na</strong>jstarejših članov. Prav vsi tekmovalci<br />

so bili tudi lani zelo uspešni.<br />

Prvo medaljo za Korošce in Plavalni<br />

klub Fuži<strong>na</strong>r je v preteklem letu <strong>na</strong> poletnem<br />

olimpijskem festivalu evropske<br />

mladine osvojila Gaja Natlačen v<br />

štafeti 4x100m prosto, ko so mlade<br />

kadetinje v času novega državnega<br />

rekorda osvojile tretje mesto.<br />

Damir še <strong>na</strong>prej piše zgodovino Ravenskega<br />

plavanja. Kot prvi Fuži<strong>na</strong>rjev<br />

plavalec je postal evropski prvak v<br />

Debrecenu <strong>na</strong> Madžarskem, v francoskem<br />

Chartresu je v isti razdalji osvojil<br />

bron, s slovensko mešano štafeto si<br />

je priplaval srebro. Najbolj svež uspeh<br />

pa je Damirjev dvakratni <strong>na</strong>ziv svetovnega<br />

podprvaka v njegovih dveh paradnih<br />

discipli<strong>na</strong>h iz turškega Istanbula<br />

decembra lani.<br />

V zgodovino Ravenskega plavanja se<br />

zapisala tudi mlada Mojca Sagmeister,<br />

ki je že kar nekajkrat dokazala, da<br />

je sposob<strong>na</strong> <strong>na</strong> velikih tekmovanjih<br />

dosegati zavidljive rezultate . Na<br />

evropskem prvenstvu v Debrecenu<br />

je slovenska ženska štafeta, v kateri<br />

je plavala Mojca, osvojila bro<strong>na</strong>sto<br />

medaljo.<br />

Velika in pomemb<strong>na</strong> tekmovanja pa<br />

niso tuja niti Tjaši Oder. V svoji zbirki<br />

ima kar nekaj medalj - dvakrat je postala<br />

evropska mladinska prvakinja v<br />

discipli<strong>na</strong>h 800 in 1500m prosto, v istih<br />

discipli<strong>na</strong>h je bila dvakrat tudi druga.<br />

Najžlahtnejša pa je v njeni zbirki<br />

zagotovo zlata medalja s svetovnega<br />

mladinskega prvenstva v Limi v Peruju<br />

Ti trije Fuži<strong>na</strong>rjevi plavalci so bili udeleženci<br />

tudi olimpijskih iger 2012 v<br />

Londonu in ponesli ime Raven <strong>na</strong> svetovni<br />

nivo.<br />

V klubu se ob tako strokovnem<br />

delu odličnih trenerjev, prizadevnim<br />

26

staršem in trdem delu plavalk in<br />

plavalcev ni bati za prihodnost. Kalijo<br />

se mladi, uspešni in <strong>na</strong>darjeni plavalci,<br />

ki osvajajo medalje <strong>na</strong> tekmovanjih po<br />

Sloveniji in v tujini.<br />

KLANČNIKOVO PLAKETO ZA<br />

DOSEŽKE V LETU 2012 je prejel<br />

GREGOR VEZONIK<br />

za odmevne uspehe <strong>na</strong> domačih<br />

in med<strong>na</strong>rodnih tekmovanjih, za<br />

premagane mejnike v ste<strong>na</strong>h in <strong>na</strong><br />

plezališčih ter za prispevek k ugledu<br />

in razpoz<strong>na</strong>vnosti Občine <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong><br />

Koroškem.<br />

Gregor Vezonik je član Alpinističnega<br />

kluba <strong>Ravne</strong> od malih nog, saj izhaja iz<br />

z<strong>na</strong>ne plezalne družine. Ker mu je bilo<br />

življenje plezalca »že v zibelko položeno«,<br />

svojega začetka plezanja ne<br />

more <strong>na</strong>tančno opredeliti. Kot otroku<br />

je sicer plezališče zanj predstavljajo<br />

bolj veliko igrišče kot kaj drugega, a se<br />

je z leti vedno raje podal v plezališča z<br />

<strong>na</strong>menom, da kaj tudi resno prepleza.<br />

S tri<strong>na</strong>jstimi leti je s smerjo Maši<strong>na</strong> v<br />

Burjakovih pečeh uspel doseči magično<br />

mejo 8a. Še isto leto je postal član<br />

slovenske mladinske reprezentance, s<br />

štiri<strong>na</strong>jstimi leti je premagal mejo 8a<br />

še <strong>na</strong> pogled in <strong>na</strong>slednjo sezono je v<br />

Kranju s tretjim mestom prvič stal <strong>na</strong><br />

stopničkah Evropskega mladinskega<br />

pokala.<br />

Leta 2011 si je <strong>na</strong> evropski tekmi<br />

v balvanskem plezanju v Meranu<br />

v Italiji priplezal 3. mesto. Isto leto<br />

je preplezal tudi tri svoje mejnike<br />

v skali: PRVA 8c smer z rdečo piko<br />

PRVI 8a+ <strong>na</strong> pogled in PRVI 8A+<br />

balvan (smer Idealni upornik, pod<br />

Osjandrovo kapelico pri Rav<strong>na</strong>h).Ti<br />

rezultati predstavljajo mejnike tudi<br />

za koroške plezalce.<br />

In uspehi v letu 2012:<br />

Na začetku leta je Gregor preplezal<br />

dva projekta v Burjakovih pečeh v<br />

Topli - Dan D (8b) ter Kruha in iger<br />

8b+. V Evropskem mladinskem<br />

pokalu je dvakrat stal <strong>na</strong> stopničkah,<br />

saj je dosegel 1. mesto v L'Argentieru<br />

v Franciji v disciplini balvani in<br />

2. mesto <strong>na</strong> fi<strong>na</strong>lni tekmi EMP<br />

v Kranju. V skupnem seštevku<br />

je v disciplini balvani dosegel 2.<br />

mesto. Bil je izbran v osemčlansko<br />

ekipo, ki je Slovenijo zastopala <strong>na</strong><br />

mladinskih športnih igrah Alpe-<br />

Adria <strong>na</strong> avstrijskem Štajerskem,<br />

od koder je prinesel dve zlati in eno<br />

bro<strong>na</strong>sto medaljo. Na mladinskem<br />

evropskem prvenstvu v Franciji je<br />

zasedel 8. mesto in ujel normo za<br />

svetovno mladinsko prvenstvo v<br />

Singapurju konec meseca avgusta,<br />

kjer je zasedel 15. mesto. V skupnem<br />

seštevku državnega prvenstva 2012<br />

je med kadeti v disciplini težavnost<br />

zasedel 2. mesto v disciplini balvani<br />

pa 1. mesto. Za zaključek sezone<br />

2012 je v plezališču Siura<strong>na</strong> v Španiji<br />

preplezal dve smeri z oceno 8b in<br />

eno z oceno 8b+.<br />

Povzetek podelitve<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

27

PETER KORDEŽ – zdravstveni tehnik – reševalec v nujni medicinski pomoči<br />

(NMP) in član strokovne skupine KORONARNEGA KLUBA MEŽIŠKE DOLINE<br />

(www.srce-si.si), ki skrbi za mrežo javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev<br />

(AED) <strong>na</strong> Koroškem ter usposabljanje laikov v temeljnih postopkih oživljanja<br />

(TPO) z uporabo AED (<strong>na</strong> kratko TPO+AED). Zaposlen v Zdravstveno<br />

reševalnem centru Koroške (ZRCK) že več kot 20 let.<br />

Ob ustanovitvi društva<br />

srčnih bolnikov, Koro<strong>na</strong>rnega<br />

kluba Mežiške doline,<br />

decembra 2004, se je kot<br />

vaditeljica telesne vadbe za<br />

srčne bolnike <strong>na</strong>jprej vključila<br />

moja že<strong>na</strong>, a sem jo zaradi<br />

njene nosečnosti po nekaj<br />

mesecih zamenjal. Takrat je<br />

bilo mišljeno le začasno, za<br />

dobro leto. V ta <strong>na</strong>men sem<br />

moral tudi sam <strong>na</strong> usposabljanje<br />

za vaditelje, ki ga<br />

organizira Zveza koro<strong>na</strong>rnih<br />

društev in klubov Slovenije<br />

(ZKDKS). Začetki so bili<br />

sramežljivi in telesne vadbe<br />

se je udeleževalo 5 do 10<br />

članov, vadba je potekala, če<br />

smo bili vsaj trije. A v tistem<br />

letu je klub neverjetno zrasel,<br />

kar je bil dokaz, da je bil<br />

zares potreben. Danes je<br />

članov več kot 300, vadba<br />

poteka v devetih skupi<strong>na</strong>h,<br />

od Črne do Dravograda, v<br />

klubu skrbimo za doživljenjsko<br />

rehabilitacijo srčnih<br />

bolnikov. Ustanovili smo koro<strong>na</strong>r<strong>na</strong><br />

kluba Mislinjske in<br />

Dravske doline, kar je v prvi<br />

vrsti zasluga predsednika,<br />

Iva<strong>na</strong> Žagarja in s podporo<br />

strokovne mentorice kluba,<br />

Cirile Slemenik Pušnik, dr.<br />

med., spec. inter. Nju<strong>na</strong> neomaj<strong>na</strong><br />

podpora je v veliki<br />

meri pripomogla k temu, da<br />

je Koroška <strong>na</strong> področju AED<br />

vzor vsem ostalim regijam<br />

v Sloveniji, saj je bilo ob<br />

<strong>na</strong>mestitvi prvega aparata<br />

v Mežici, aprila 2007, veliko<br />

<strong>na</strong>sprotovanj in pomislekov,<br />

tudi po tem, ko so ga čez<br />

dober mesec uspešno uporabili<br />

in rešili življenje takrat<br />

56-letnemu moškemu. To<br />

<strong>na</strong>m je dalo zagon, spodbudo<br />

in potrditev, da je začrta<strong>na</strong><br />

smer res prava. O tem<br />

smo se reševalci že takrat<br />

učili <strong>na</strong> tečajih dodatnih<br />

postopkov oživljanja v okviru<br />

Slovenskega združenja<br />

za urgentno medicino, to se<br />

izvaja še danes, drugod le<br />

pravih pobud očitno ni.<br />

Na Koroškem smo v teh<br />

letih uspeli povezati v mrežo<br />

javno dostopnih AED že<br />

skoraj 60 aparatov (10. 06.<br />

2013), ki so bili v tem obdobju<br />

uporabljani že 32-krat,<br />

od tega pa so uporabniki<br />

petim ljudem rešili življenje.<br />

Kaj pomeni rešiti življenje<br />

O tem govorimo takrat, ko<br />

gre bolnik po srčnem zastoju<br />

iz bolnišnice domov, v<br />

relativno primerljivo kakovost<br />

življenja, kot ga je imel<br />

pred zastojem. Pomeni,<br />

da zmore svoja vsakdanja<br />

opravila, zmore skrbeti<br />

zase, marsikateri se vrnejo<br />

tudi v službo, pač z nekaj<br />

tabletkami za po jedi. Vse<br />

se sliši lepo in prav, a za<br />

tem stoji mnogo več. Res je<br />

zelo pomembno, da so čim<br />

širše <strong>na</strong> voljo avtomatski<br />

(samodejni) defibrilatorji. To<br />

so zelo učinkovite in varne<br />

<strong>na</strong>prave, s katerimi ni mogoče<br />

škoditi bolniku. Na to<br />

<strong>na</strong>pravo <strong>na</strong>mestimo samolepilne<br />

elektrode in AED bo<br />

sam prepoz<strong>na</strong>l, ali je sunek<br />

električnega toka potreben<br />

ali ne. Samo električni sunek<br />

<strong>na</strong>mreč lahko prekine<br />

hudo motnjo srčnega ritma,<br />

migetanje srca, ki <strong>na</strong>jpogosteje<br />

povzroči ne<strong>na</strong>dno<br />

smrt. Ta sunek tudi ponovno<br />

požene srce v normalen<br />

ritem. A <strong>na</strong> voljo je le malo<br />

časa. Možgani brez kisika<br />

že v 4 - 5 minutah utrpijo<br />

nepopravljive posledice.<br />

Ukrepati je potrebno hitro,<br />

odločno in preudarno.<br />

Zato potrebujemo nekoga,<br />

ki je pripravljen uporabiti<br />

AED, je z njim vsaj v osnovi<br />

sez<strong>na</strong>njen in obvlada temeljne<br />

postopke oživljanja.<br />

Saj lahko AED uporabi prav<br />

vsak, le slediti mora <strong>na</strong>vodilom,<br />

ki jih govori <strong>na</strong>prava,<br />

28

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

29

pa je pri oživljanju potrebno<br />

nekaj več spretnosti, ki<br />

pa si jo pridobimo samo z<br />

rednim ob<strong>na</strong>vljanjem tega<br />

z<strong>na</strong>nja. In tukaj smo prepoz<strong>na</strong>li<br />

veliko večjo potrebo,<br />

kot pri <strong>na</strong>meščanju vedno<br />

novih in novih aparatov, (ko<br />

govorimo o Koroški) drugod<br />

je javno dostopnih AED še<br />

vedno premalo. Na začetku<br />

smo ob vsaki priložnosti,<br />

<strong>na</strong>mestitvi novega aparata,<br />

predavanju zdravnika ali<br />

kakšni drugi prireditvi, prikazali<br />

<strong>na</strong>čin uporabe AED<br />

in izvajanje oživljanja <strong>na</strong> eni<br />

lutki, kar ni omogočalo velikemu<br />

številu prisotnih, da<br />

bi preizkusili svoje z<strong>na</strong>nje.<br />

Zato smo z res velikimi <strong>na</strong>pori,<br />

ob pomoči do<strong>na</strong>torjev<br />

(LEK) pridobili 60 kompletov<br />

lutk za izvajanje skupinskih<br />

tečajev temeljnih postopkov<br />

oživljanja z uporabo<br />

AED. Tako od leta 2011, ko<br />

smo ob svetovnem dnevu<br />

prve pomoči prvič izvedli<br />

skupinsko usposabljanje<br />

učencev 9. razredov ravenskih<br />

osnovnih šol, redno<br />

izvajamo ta usposabljanja<br />

<strong>na</strong> Koroškem in tudi izven,<br />

ne le za osnovnošolce. Vseh<br />

udeležencev <strong>na</strong>ših usposabljanj<br />

se je v teh letih<br />

<strong>na</strong>bralo (do 25. 05. 2013)<br />

že 9.391, odkar izvajamo<br />

skupinska usposabljanja<br />

pa skupno 5.212 udeležencev,<br />

samo v letu 2013<br />

pa smo v prvih petih mesecih<br />

usposabljali že 1.270<br />

udeležencev. Zakaj smo se<br />

osredotočili predvsem <strong>na</strong><br />

učence osnovnih in srednjih<br />

šol Otroci pri starosti 13<br />

-14 let že zmorejo izvajati<br />

masažo prsnega koša tako<br />

dobro, kot odrasli v primerljivih<br />

študijah, zelo pa<br />

so tudi motivirani za nova<br />

z<strong>na</strong>nja in izkušnje. Če ne<br />

drži pregovor »Kar se Janezek<br />

<strong>na</strong>uči, to Janezek z<strong>na</strong>«,<br />

pa vsekakor velja trditev, da<br />

je bolje 100-krat poskusiti<br />

oživljanje <strong>na</strong> lutki, kot enkrat<br />

samkrat <strong>na</strong> dedku ali<br />

babici, saj takrat ni časa za<br />

oklevanje.<br />

V Koro<strong>na</strong>rnem klubu Mežiške<br />

doline smo v ta <strong>na</strong>men<br />

ustanovili strokovno skupino<br />

že leta 2007 in v imenu<br />

članov bi se rad zahvalil<br />

vsem tistim, ki pomagate<br />

pri <strong>na</strong>mestitvah AED <strong>na</strong><br />

Koroškem in <strong>na</strong>s tako ali<br />

drugače podpirate pri <strong>na</strong>ših<br />

prizadevanjih, da omogočimo<br />

vsem, da obnovijo in<br />

osvežijo svoje z<strong>na</strong>nje s področja<br />

temeljnih postopkov<br />

oživljanja in se sez<strong>na</strong>nijo s<br />

preprosto, učinkovito ter<br />

varno <strong>na</strong>pravo, ki rešuje<br />

življenja!<br />

LE SKUPAJ SMO LAHKO<br />

ŠE BOLJŠI!<br />

www.srce-si.si<br />

Peter Kordež<br />

Tudi drugo presajeno srce je zlato<br />

Pogovor s Hermanom Kumprejem,<br />

članom <strong>na</strong>šega Kluba,<br />

članom skupine v Kotljah, ki je v<br />

letošnjem letu doživel že drugo<br />

presaditev srca.<br />

Herman, si sedaj kaj drugačen, kot si bil<br />

pri <strong>na</strong>jinem prvem pogovoru za »GLASI-<br />

LO« Koro<strong>na</strong>rnega kluba Mežiške doline<br />

Malo starejši sem in že tretje srce<br />

imam.<br />

Tretje srce!! Koliko Slovencev je živih<br />

z drugim presajenim srcem<br />

Kolikor vem, sem prvi odrasel Slovenec<br />

z uspešno drugo presaditvijo srca<br />

v Sloveniji. Kandidati seveda so, a veči<strong>na</strong><br />

jih ni več sposob<strong>na</strong> za presaditev.<br />

Kaj se je s tabo dogajalo po<br />

prvi presaditvi<br />

Po prvi presaditvi se je zame začelo<br />

novo življenje. Spet sem imel normalno<br />

moč srca, lahkotno gibanje, spet<br />

sem tekal, delal okrog hiše, potoval,<br />

skratka živel normalno. Vmes me je<br />

15 mesecev po presaditvi doletela še<br />

možganska kap, ki me je za dalj časa<br />

prikovala <strong>na</strong> bolniško posteljo in me<br />

močno prizadela. Spet sem imel veliko<br />

dela, spopadel sem se z njenimi posledicami<br />

in jih s pomočjo zdravnikov in<br />

družine v veliki meri tudi premagal.<br />

Kako in kdaj si opazil, da s tvojim presajenim<br />

srcem ni več vse v redu<br />

E<strong>na</strong>jsto leto po presaditvi sem občutil,<br />

da mi srce slabi. Hitreje sem postajal<br />

utrujen, prej sem se zadihal, srčni utrip<br />

se je višal. To sem seveda povedal<br />

svojemu zdravniku <strong>na</strong> UKC Ljublja<strong>na</strong><br />

in takoj me je poklical <strong>na</strong> preglede.<br />

Najprej je kazalo, da je vse v redu,<br />

toda pregled notranjosti krvnih žil<br />

<strong>na</strong> srcu je pokazal 7 cm dolgo, skoraj<br />

popolno zaporo ene žile. Žilo so mi<br />

razprli s tremi žilnimi opornicami.<br />

Dali so mi novo terapijo in me po 20<br />

dneh spustili domov. Toda že mesec<br />

dni pozneje, oktobra 2011, sem dobil<br />

vročino 39,40, ki nikakor ni padla.<br />

Začeli so se tudi <strong>na</strong>padi bronhitisa<br />

in spet sem bil v Kliničnem centru.<br />

Ponovni pregled notranjosti krvnih<br />

žil <strong>na</strong> srcu je pokazal, da tistih 7 cm<br />

žile ni bilo zamašenih, ampak nekako<br />

sesedenih, stisnjenih in z žilnimi<br />

opornicami niso mogli rešiti problema.<br />

Mislil sem, da mi bodo vstavili žilne<br />

obvode, a so me hitro postavili<br />

<strong>na</strong> real<strong>na</strong> tla. Presajenega srca in<br />

njegovih žil ni mogoče operirati, ker ni<br />

oživčeno, ne boli in tudi ne raste. Srce<br />

pa je kar slabelo, popuščalo, se večalo,<br />

skratka drvelo k neizbežnemu koncu.<br />

Pred odhodom domov so me obiskali<br />

vsi moji zdravniki. Povedali so, da je<br />

moje stanje resno, da srce nezadržno<br />

slabi in mi življenje lahko reši le<br />

ponov<strong>na</strong> presaditev. Novo leto sem<br />

<strong>na</strong>to preživel <strong>na</strong> preiskavah <strong>na</strong> KC, 17.<br />

januarja 2012 je konzilij odločil, da<br />

sem primeren za ponovno presaditev,<br />

20. aprila so me uvrstili <strong>na</strong> listo za<br />

presaditve.<br />

30

Kakšni so pogoji,da te uvrstijo <strong>na</strong> listo<br />

za presaditev<br />

Iz brošure, ki jo prejme kandidat<br />

za presaditev, izhaja, da je osnovni<br />

pogoj konč<strong>na</strong> srč<strong>na</strong> odpoved, ki se<br />

ne odziva <strong>na</strong> zdravila, pa slabšanje<br />

Vrniva se k tvoji presaditvi.<br />

V kakšnem zdravstvenem stanju si<br />

čakal <strong>na</strong> presaditev<br />

Stanje se je hitro slabšalo, fizično sem<br />

bil vedno slabši, takoj sem se zadihal,<br />

v telesu se je <strong>na</strong>birala voda, mislim,<br />

da sem bil vsak trenutek tik pred infarktom.<br />

Seveda sem imel vsak mesec<br />

pregled <strong>na</strong> KC, kjer so mi svetovali,<br />

vlivali upanje.<br />

In končno, težko pričakovan<br />

telefonski poziv<br />

konca življenja jemati zdravila za<br />

preprečevanje zavrnitvene reakcije v<br />

predpisanih odmerkih.<br />

Že enodnev<strong>na</strong> prekinitev jemanja<br />

teh zdravil lahko vodi v življenje<br />

ogrožajočo zavrnitveno reakcijo.«<br />

srčnega popuščanja, in ko so izčrpane<br />

vse druge možnosti uspešnega<br />

zdravljenja. Kandidat <strong>na</strong>j ne bi bil<br />

star več kot 70 let, imel <strong>na</strong>j ne bi<br />

kake druge težje bolezni, kot je rak,<br />

odpoved pljuč, jeter itd. Tudi visoka<br />

debelost in zloraba drog ter alkohola<br />

so izločitveni faktorji itd.<br />

Kako pa izberejo človeka, ki<br />

dobi konkretno srce <br />

V knjigi »Kdo sem in če sem, zakaj«, v<br />

kateri so opisane zgodbe »presajenih«<br />

v Sloveniji, je Valentin Sojar, dr.<br />

med., spec. kirurg zapisal: »Ko je<br />

bolnik uvrščen <strong>na</strong> čakalno listo, je<br />

pomemb<strong>na</strong> <strong>na</strong>jprej razporeditev glede<br />

<strong>na</strong> krvno skupino in velikost. Nato<br />

sledi razporeditev glede <strong>na</strong> resnost<br />

bolezni in ne <strong>na</strong>zadnje glede <strong>na</strong> čas<br />

čakanja <strong>na</strong> presaditev. Ko dobimo<br />

ponudbo za posamezen organ, glede<br />

<strong>na</strong> vse <strong>na</strong>štete dejavnike izberemo<br />

<strong>na</strong>jprimernejšega prejemnika. V<br />

vsakem trenutku mora zdravnik, ki<br />

vodi posamezen proces presaditve,<br />

jasno opredeliti, zakaj je ta organ dobil<br />

določen prejemnik.«<br />

Da, 30. julija 2012, ob 20:05: »Takoj v<br />

Ljubljano, imamo srce za vas!« Potem<br />

pa rešilec kot pri prvi presaditvi, s<br />

prižganimi sire<strong>na</strong>mi in lučmi, v 50<br />

minutah sem bil <strong>na</strong> UKC. Ponoči<br />

enkrat so me operirali, 8 ur je trajala<br />

operacija, v komi sem bil <strong>na</strong>to 60 ur.<br />

Drugi dan po zbuditvi iz kome sem<br />

že sedel <strong>na</strong> postelji, tretji sem stopil<br />

<strong>na</strong> noge, <strong>na</strong>slednji pa s pomočjo<br />

medicinske sestre že stopical okrog<br />

postelje. Na intenzivni sem ostal 21<br />

dni. Potem pa spet v ženino oskrbo in<br />

prijaznost družine.<br />

Kaj te ogroža sedaj po uspešni<br />

presaditvi<br />

Med <strong>na</strong>mi laiki je <strong>na</strong> to vprašanje<br />

enostaven odgovor: prvih 10 let<br />

zavrnitve, drugih 10 pa zamašitve. V<br />

knjižici za bolnike pa je opisanih cela<br />

vrsta nevarnosti. Najprej <strong>na</strong>m grozijo<br />

vsemogoče okužbe. Virusne, glivične,<br />

bakterijske, seveda po takšni<br />

operaciji je bolan človek imunsko<br />

nebogljen in lahek plen okužbam.<br />

Potem pride traj<strong>na</strong> nevarnost zavrnitev.<br />

Citat iz brošure: »Imunski<br />

sistem ščiti bolnikovo telo pred<br />

okužbami tako, da prepoz<strong>na</strong> določene<br />

tujke, kot so bakterije ali virusi in<br />

jih uniči. Na žalost lahko (sicer redko)<br />

zaz<strong>na</strong> kot tujek tudi bolnikovo novo<br />

srce. Zavrnitev je poskus imunskega<br />

sistema, da <strong>na</strong>pade presajeno srce.<br />

Da se to prepreči, mora bolnik do<br />

Kako pa sedaj živiš Že po prvi presaditvi<br />

si <strong>na</strong>m razložil, kako <strong>na</strong>j živi tak<br />

bolnik, ali so sedaj po drugi potrebne<br />

kakšne spremembe<br />

No ja, sedaj obiskujem tudi psihiatra,<br />

imam goro zdravil, svetovali so mi zelo<br />

umirjeno, a vsakodnevno gibanje, pri<br />

hrani pa so mi za eno leto prepovedali<br />

uživanje surove zelenjave in sadja.<br />

Menda zaradi nevarnosti okužb.<br />

Želiš še kaj povedati<br />

Seveda, želim se zahvaliti zdravnikom<br />

za veliko skrb in odlično opravljeno<br />

delo: dr Gregorju Poglajenu, dr. Jušu<br />

Kšeli, dr. Re<strong>na</strong>ti Okrajšek ter ostalemu<br />

zdravstvenemu osebju.<br />

Zahvaljujem se seveda moji dragi ženi<br />

in drugim članom družine za veliko<br />

skrb, pomoč in potrpljenje v vseh<br />

dolgih letih moje bolezni.<br />

In zahvaljujem se sicer nepoz<strong>na</strong>nemu<br />

darovalcu in njegovi družini za njihovo<br />

humanost.<br />

Hvala, Herman. V Koro<strong>na</strong>rnem klubu<br />

Mežiške doline smo ponosni,da si <strong>na</strong>š<br />

član in <strong>na</strong>vdušeni <strong>na</strong>d tvojo držo ter<br />

uspešnim premagovanjem težke srčne<br />

bolezni. Tvoj primer <strong>na</strong>m kaže izjemno<br />

moč medicine in bolnika samega v<br />

prizadevanjih za zdravje in življenje.<br />

Spraševal: Ivan Žagar<br />

Hermanova »domača« lekar<strong>na</strong>.<br />

Jemlje 22 zdravil ali vsak dan 36 tablet.<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

31

KAKO PREŽIVETI V ZELENI ALI BETONSKI DŽUNGLI<br />

Taborništvo te ne uči<br />

le spoštovati in ljubiti<br />

<strong>na</strong>rave, temveč <strong>na</strong>s uči tudi<br />

vključevanja v družbo. Na<br />

Rav<strong>na</strong>h taborniki že 53 let<br />

dajemo svoj prispevek k<br />

razvoju in vzgoji mladine,<br />

zaradi česar smo bili letos<br />

tudi <strong>na</strong>grajeni z veliko<br />

plaketo občine <strong>Ravne</strong><br />

<strong>na</strong> Koroškem, kar <strong>na</strong>m<br />

je seveda v veliko čast.<br />

Velika plaketa <strong>na</strong>m pomeni<br />

<strong>na</strong>grado za vztrajnost,<br />

pozitivno energijo ter<br />

koncept participacije<br />

mladih <strong>na</strong> projektih, ki<br />

jih <strong>na</strong>ša organizacija<br />

izpelje več kot 50 <strong>na</strong> leto.<br />

Vsekakor verjamemo, da<br />

bomo s takšnim tempom<br />

<strong>na</strong>daljevali tudi v prihodnje<br />

ter omogočili čim večjemu<br />

številu mladih, da se <strong>na</strong>m<br />

pridružijo pri ustvarjanju<br />

boljšega sveta.<br />

In s čim smo se taborniki<br />

ukvarjali v pretekli polovici<br />

leta V letošnji sezoni smo<br />

<strong>na</strong>redili velik poudarek <strong>na</strong><br />

spoz<strong>na</strong>vanju novih ljudi<br />

ter sodelovanju z drugimi<br />

organizacijami. Pri tem je<br />

potrebno poudariti, da <strong>na</strong>m<br />

je po dolgem času uspelo<br />

združiti vse tri formalno delujoče<br />

koroške rodove pod<br />

eno streho. Tako smo izpeljali<br />

fenome<strong>na</strong>lno akcijo »Za<br />

življenje«, ki je v sodelovanju<br />

z društvom študentov<br />

medicine Slovenije potekala<br />

v prostorih ravenskega<br />

Punkla. S slovenjegraškimi<br />

taborniki smo izpeljali tudi<br />

izjemno obiskano zimovanje<br />

<strong>na</strong> Paškem Kozjaku, ki<br />

se ga je udeležilo okoli 70<br />

tabornikov vseh starosti.<br />

Murni, predšolski otroci, so<br />

se zabavali ob izdelovanju<br />

mask, sankanju in ročnih<br />

delavnicah, Medvedki in<br />

Čebelice, mlajši osnovnošolci,<br />

so poleg pustnih norčij<br />

in gang<strong>na</strong>m telovadbe s<br />

Spidermanom doživeli tudi<br />

mega orientacijsko strateško<br />

igro po celi osnovni<br />

šoli, se podali <strong>na</strong> pohod <strong>na</strong><br />

planinski dom, kjer so pisali<br />

kartice županoma Raven <strong>na</strong><br />

Koroškem in Slovenj Gradca,<br />

si skopali luknjo v sneg, zakurili<br />

ter si spekli hrenovke.<br />

Gozdovniki in Gozdovnice,<br />

starejši osnovnošolci, pa<br />

so poleg ostalih aktivnosti<br />

zgradili tudi ogromne bivake<br />

iz snega in smrekovih vej, v<br />

katere se je lahko skrilo kar<br />

15 otrok <strong>na</strong>enkrat.<br />

Tudi <strong>na</strong> lokalni ravni smo bili<br />

kar pridni tako <strong>na</strong>jmanjši kot<br />

tudi starejši. Začetek leta<br />

smo pričeli taborniško aktivno,<br />

saj smo v okviru kluba<br />

RR in Grče skupaj preživeli<br />

<strong>na</strong>jdaljšo noč v letu, kjer<br />

smo izpeljali akcijo Zdrav<br />

skok v novo leto, v okviru<br />

katere smo polnoč preživeli<br />

<strong>na</strong> vrhu Homa pod Uršljo<br />

goro.<br />

Taborniška pomlad je potekala<br />

v okviru treningov po<br />

taborniško, z veliko mero<br />

smeha. V mesecu maju smo<br />

izpeljali tudi pomladovanje<br />

<strong>na</strong> Obretanovem, kjer smo<br />

po<strong>na</strong>vljali taborniške veščine<br />

ter se pripravljali <strong>na</strong><br />

območni mnogoboj.<br />

V koncu meseca junija <strong>na</strong><br />

Obretanovem organiziramo<br />

Tabor domišljije, kjer bomo<br />

<strong>na</strong>šim malim in velikim tabornikom<br />

pričarali pravljico<br />

pod Uršljo goro. Zaslužili so<br />

si jo, saj so bili zelo pridni<br />

skozi leto.<br />

Več o <strong>na</strong>s:<br />

www.taborniki-ravne.si<br />

Zgoraj levo: Zimovanje <strong>na</strong> Paškem Kozjaku; zgoraj desno: Pohod k <strong>na</strong>šemu Vorancu; spodaj levo: S tečaja prve pomoči; spodaj desno: Malica <strong>na</strong> zimovanju<br />

33

Čas, ko se noč preveša v dan, je za<br />

večino izmed vas prav gotovo prva<br />

stvar, <strong>na</strong> katero pomislite, ko zaslišite<br />

besedo svit. Nekaterim izmed vas pa<br />

se v glavi pojavi druga misel, saj ste<br />

po pošti <strong>na</strong> dom morda že prejeli prijazno<br />

vabilo. SVIT je državni program<br />

presejanja in zgodnjega odkrivanja<br />

predrakavih sprememb in raka <strong>na</strong><br />

debelem črevesu in danki, ki deluje<br />

od leta 2009. Program Svit lahko <strong>na</strong><br />

leto reši življenje <strong>na</strong>jmanj 200 prebivalcem<br />

Slovenije, mnogim pa prihrani<br />

veliko trpljenja, ki ga povzroči zahrbt<strong>na</strong><br />

bolezen. Morda ste med temi 200<br />

srečneži tudi vi. Morda pa bi lahko bili,<br />

vendar se zaradi kakršnihkoli le vam<br />

poz<strong>na</strong>nih razlogov za testiranje niste<br />

odločili in ne veste, da ste morda<br />

eden izmed 1400 ljudi, ki vsako leto v<br />

Sloveniji zboli za RDČD. 700 od teh jih<br />

tudi umre.<br />

Vabila za sodelovanje v Programu Svit<br />

prejmejo vsako drugo leto vsi moški<br />

in ženske, stari od 50 do 69 let, v obveznem<br />

zdravstvenem zavarovanju.<br />

Če ste mlajši in vas zdaj nekoliko stiska<br />

pri srcu, da morda nimate tudi vi<br />

kakšne nevarne bolezni 'tam spodaj',<br />

lahko dokaj mirno sedite in počakate<br />

vabilo, saj se rak debelega črevesa in<br />

danke začne pogosteje pojavljati prav<br />

v letih, ki so <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> testiranju v<br />

sklopu programa SVIT. Ob čakanju <strong>na</strong><br />

vabilo pa morate biti seveda pozorni<br />

<strong>na</strong> težave s strani prebavil (zaprtje,<br />

spremembe v ritmu odvajanja blata,<br />

spremembe oblike blata, menjavanje<br />

zaprtja in driske, sledovi krvi <strong>na</strong> blatu,<br />

črno mazavo blato) in o morebitnem<br />

takem dogajanju obvestiti svojega<br />

zdravnika. Zdravnika pa morate prav<br />

tako dregniti med rebra, če je za rakom<br />

debelega črevesa in danke zbolel<br />

kdo od vaših bližnjih (krvnih) sorodnikov,<br />

zlasti če je bil mlajši od 50 let.V<br />

tem primeru vam <strong>na</strong> vabilo programa<br />

SVIT ne bo treba čakati, saj boste morali<br />

<strong>na</strong> dodatne preiskave že prej.<br />

Vabilu v program SVIT so priložene<br />

informacije o programu in izjava o<br />

prostovoljnem sodelovanju. Vsem, ki<br />

vrnejo podpisano izjavo, Center SVIT<br />

pošlje komplet za odvzem dveh vzorcev<br />

blata s podrobnimi <strong>na</strong>vodili, kako<br />

to storiti. Lovljenje blata za odvzem<br />

vzorčkov pa je prepuščeno vaši iz<strong>na</strong>jdljivosti.<br />

Če v vzorcu blata ugotovijo<br />

sled krvi, vam predlagajo presejalno<br />

kolonoskopijo v <strong>na</strong>slednjem mesecu<br />

(kolonoskopija je preiskava celotne<br />

dolžine debelega črevesa z upogljivo<br />

cevjo, ki omogoča prikaz in odstranjevanje<br />

nekaterih sprememb že<br />

kar med preiskavo). Pred preiskavo<br />

se morate oglasiti še pri osebnem<br />

zdravniku, da vas pripravi <strong>na</strong> to, za<br />

mnoge strah zbujajočo, preiskavo.<br />

Če se v nekaj dneh pri osebnem<br />

zdravniku ne oglasite, vas bo ta poklical,<br />

saj tudi osebni zdravniki prejmejo<br />

obvestilo, kako so se njihovi bolniki<br />

'odrezali' <strong>na</strong> presejalnem programu.<br />

Kako uspešno pa je program SVIT v<br />

času svojega delovanja dosegel srca<br />

(oziroma zadnjice) Korošcev<br />

V letu 2010 je bila odzivnost (delež<br />

vrnjenih izjav o sodelovanju) v Koroški<br />

regiji 57,72%, v letu 2011 je dosegla<br />

59,09%, v prvi polovici leta 2012 pa<br />

59,78%, kar <strong>na</strong>s uvršča v zlato sredino<br />

po odzivnosti v Sloveniji. Kot vidite,<br />

odzivnost pridno raste. Od Korošcev<br />

so <strong>na</strong>jbolj vestni pri vračanju vzorcev<br />

Mežičani, Ravenčani, vključeni v program<br />

pa ste zasedli 2. mesto v koroški<br />

regiji.<br />

V vseh letih delovanja programa je<br />

bilo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec<br />

kolonoskopiranih okoli 800 oseb<br />

ter pozitivnih pri programu SVIT. Maligne<br />

spremembe so bile odkrite pri<br />

5,8% od teh preiskovancev, adenomi<br />

(predrakave spremembe) pri 57,4%,<br />

pri ostalih pa polipi, divertikli, vnetja<br />

ali pa celo nobenih sprememb.<br />

Rezultati kažejo, da udeležba iz leta v<br />

leto <strong>na</strong>rašča in da nismo med <strong>na</strong>jslabšimi<br />

po udeležbi v programu. Nismo<br />

pa tudi med <strong>na</strong>jboljšimi. Kljub temu,<br />

da sodelovanje v programu omogoča,<br />

da popolnoma brezplačno ugotovite<br />

hudo bolezen v zgodnjih fazah razvoja<br />

ali pa celo pred njenim <strong>na</strong>stankom,<br />

ko je popol<strong>na</strong> ozdravitev še mož<strong>na</strong>,<br />

se več kot eden izmed treh Korošcev<br />

za sodelovanje v programu še vedno<br />

ne odloči. Zakaj Je morda strah<br />

pred tem, da bi izvedeli, da so bolni,<br />

prevelik Bi jim čakanje <strong>na</strong> rezultate<br />

povzročalo preveč stresa Je morda<br />

misel, da bi se <strong>na</strong>to morali udeležiti<br />

kolonoskopije, prehuda Se jim zdi<br />

sam postopek prezapleten Ali pa je<br />

preprosto pot do pošte predolga<br />

Če ste se sami že udeležili programa<br />

in veste, da samo testiranje ni noben<br />

bav-bav, kolonoskopija pa zbuja neupravičen<br />

strah in nelagodje, ali pa bi<br />

želeli samo vedeti, da vas bodo vaši<br />

bližnji še dolga leta razveseljevali,<br />

spodbudite še soseda med kavico,<br />

mamo med kuhanjem, očeta med<br />

branjem časopisa, prijatelja med<br />

partijo kart, sodelavca med malico in<br />

druge čakajoče v čakalnici pri zdravniku,<br />

da se udeležijo programa. In če ste<br />

že kdaj bili <strong>na</strong> kolonoskopiji, potem<br />

prav gotovo veste nekaj, kar veči<strong>na</strong><br />

drugih ne, da je med preiskavo početje,<br />

ki drugače zbuja čudne poglede v<br />

svoji glasni obliki in zatiskanje nosa v<br />

svoji tihi obliki, še kako zaželeno.<br />

Če bi želeli o programu vedeti več<br />

kot vaš sosed, lahko to izveste <strong>na</strong><br />

spletnem <strong>na</strong>slovu:<br />

http://www.program-svit.si/<br />

Tajda Keber<br />

34<br />

Viri:<br />

Inštitut za varovanje zdravja RS, Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni, Oddelek Svit.;<br />

Štern B., Tepeš B., Stefanović M., Novak Mlakar D., Maučeč Zakotnik J. et al. Program Svit. Slovenski program presejanja in zgodnjega odrivanja predrakavih sprememb in raka <strong>na</strong><br />

debelem črevesu in danki. Priročnik za osebne/družinske zdravnike. Ljublja<strong>na</strong>: Zdravstveni dom Ljublja<strong>na</strong>, Enota preventive CINDI; 2008.

Melanom je maligni tumor kožnih celic melanocitov. Je <strong>na</strong>jnevarnejši kožni<br />

rak, predvsem zaradi svoje velike sposobnosti širjenja <strong>na</strong> ostale organe. Ker je<br />

zdravljenje razširjene bolezni neuspešno, je umrljivost visoka.<br />

Število bolnikov z melanomom se<br />

povečuje hitreje kot število bolnikov<br />

s katerokoli drugo vrsto raka.<br />

Predvsem zaskrbljujoče je <strong>na</strong>raščanje<br />

števila bolnikov z melanomom med<br />

mladimi odraslimi.<br />

Melanom je rak, ki se lahko razvije pri<br />

vsakomur, vendar pa je tveganje za<br />

njegov <strong>na</strong>stanek pri nekaterih ljudeh<br />

večje: pri svetlolasih, svetlookih in<br />

svetlopoltih ljudeh, ki so bili zlasti<br />

v mladosti pogosto izpostavljeni<br />

sončnim žarkom, pri tistih, ki so<br />

večkrat utrpeli sončne opekline, pri<br />

ljudeh, katerih ožji sorodnik je imel<br />

melanom, pri starejših, pri ljudeh,<br />

ki imajo veliko število z<strong>na</strong>menj, ter<br />

ljudeh, ki so že imeli melanom.<br />

Melanom se lahko pojavi v<br />

obstoječem z<strong>na</strong>menju, večinoma<br />

pa <strong>na</strong>stane <strong>na</strong> novo. Na koži ves<br />

čas <strong>na</strong>stajajo nove pigmentne<br />

spremembe, med katerimi je lahko<br />

tudi melanom. Pomembno je, da<br />

ga ločimo od ostalih, nenevarnih<br />

pigmentnih sprememb <strong>na</strong> koži.<br />

Melanom je lahko v začetku zelo<br />

podoben <strong>na</strong>vadnemu z<strong>na</strong>menju, a se<br />

za razliko od z<strong>na</strong>menja <strong>na</strong>to hitreje<br />

spreminja po obliki, barvi in velikosti.<br />

Je asimetričen (A – asimetry),<br />

nepravilnih robov (B – border),<br />

večbarven (C – colour), večji od 5 mm<br />

(D – diameter) in raste (E – elevation).<br />

Včasih lahko tudi srbi. Pri <strong>na</strong>predovani<br />

obliki se lahko pojavi tudi krvavitev.<br />

Ker se melanomi ne spreminjajo vsi<br />

po sistemu ABCDE in jih je včasih<br />

težko razlikovati od z<strong>na</strong>menja in<br />

drugih pigmentnih sprememb <strong>na</strong> koži,<br />

je ključnega pome<strong>na</strong> za postavitev<br />

pravilne diagnoze dermatoskopski<br />

pregled kože.<br />

Najpomembnejši dejavnik tveganja<br />

za <strong>na</strong>stanek melanoma je UV<br />

sevanje. Z ustrezno zaščito kože<br />

pred soncem lahko <strong>na</strong>stanek<br />

melanoma preprečimo. Z omejitvijo<br />

izpostavljanja soncu je treba začeti<br />

že v zgodnjem otroštvu, saj so prav<br />

sončne opekline v zgodnjem otroštvu<br />

eden od dejavnikov tveganja za razvoj<br />

bolezni kasneje v življenju. Tudi število<br />

pigmentnih z<strong>na</strong>menj je povezano z<br />

izpostavljenostjo soncu v otroštvu.<br />

Več kot je otrok izpostavljen soncu v<br />

otroštvu, več z<strong>na</strong>menj se bo pojavilo<br />

<strong>na</strong> koži. Večje število z<strong>na</strong>menj pa<br />

pomeni večjo verjetnost za pojav<br />

melanoma kasneje v življenju.<br />

Kožo moramo zaščititi predvsem<br />

z izogibanjem soncu, z uporabo<br />

oblačil, pokrival in očal ter z uporabo<br />

zaščitnih krem za tiste dele telesa, ki<br />

jih pred soncem drugače ni mogoče<br />

skriti.<br />

Ker bodo učinki preventivnih akcij o<br />

pomenu zaščite pred UV žarki vidni<br />

šele čez desetletja, je za zmanjšanje<br />

umrljivosti zaradi melanoma trenutno<br />

<strong>na</strong>jpomembnejše zgodnje odkrivanje<br />

z rednim samopregledovanjem in<br />

preventivnimi pregledi kože.<br />

Redno spremljajmo spremembe<br />

<strong>na</strong> koži! Če odkrijemo melanom<br />

pravočasno, je ozdravljiv!<br />

Nataša Grebenšek, dr. med.<br />

Dermatološki center Arsderma<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

35

Društvo Projekt Človek kot nevlad<strong>na</strong>,<br />

humanitar<strong>na</strong> in strokov<strong>na</strong> organizacija<br />

izvaja programe pomoči <strong>na</strong>menjene<br />

osebam, ki se srečujejo s problemom<br />

zasvojenosti (mamila, alkohol, igre<br />

<strong>na</strong> srečo, motnje hranjenja, odnosi,<br />

sodobni mediji – internet in družab<strong>na</strong><br />

omrežja …).<br />

V Občini <strong>Ravne</strong> deluje Sprejemni<br />

center, kjer izvajamo individualne<br />

programe prilagojene težavam oz.<br />

življenjski situaciji posameznika.<br />

Programi so usmerjeni v doseganje<br />

in ohranjanje abstinence, v podporo<br />

pri spoprijemanju z vsakdanjimi<br />

življenjskimi težavam in kvalitetnim<br />

vključevanjem v družbo. Namen<br />

programov je preprečevanje in/ali<br />

zniževanje socialnih stisk povezanih<br />

z zasvojenostjo, kot so zdravstvene<br />

težave, krimi<strong>na</strong>liteta, izguba službe,<br />

izpad iz šolskega sistema, nezdrava<br />

družba, razveza ali patološki odnosi<br />

v partnerstvu. Za trajno abstinenco<br />

je nujno potreb<strong>na</strong> sprememba<br />

življenjskega stila – <strong>na</strong>či<strong>na</strong><br />

razmišljanja, vzorcev vedenja, <strong>na</strong>vad,<br />

interesov, prioritet v življenju, odnosa<br />

do sebe, drugih in okolice.<br />

Pri svojem delu in s programi,<br />

ki jih izvajamo, se trudimo čim<br />

bolj prilagoditi potrebam <strong>na</strong>ših<br />

uporabnikov in pri tem upoštevamo<br />

njihove sposobnosti, možnosti in<br />

potenciale. V Sprejemnem centru<br />

<strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem tako izvajamo<br />

<strong>na</strong>slednje programe:<br />

× anonimno informiranje, svetovanje<br />

in motiviranje po telefonu ali<br />

elektronski pošti;<br />

× individualni pogovori, kjer<br />

svetujemo in usmerimo uporabnika<br />

v zanj primeren program;<br />

× social<strong>na</strong> rehabilitacija za tiste, ki so<br />

vzpostavili abstinenco, potrebujejo<br />

pa dodatno spremljanje in pomoč;<br />

× individualni program svetovanja,<br />

motiviranja in pomoči za tiste, ki<br />

še niso uspeli vzpostaviti abstinenc,<br />

vendar o tem razmišljajo;<br />

× individualni program za osebe<br />

vključene v metadonski program ali<br />

drugo <strong>na</strong>domestno terapijo<br />

(suboxon, subotexe);<br />

× svetovanje svojcem in drugim<br />

pomembnim bližnjim osebam<br />

(prijateljem, partnerjem,<br />

otrokom …).<br />

V času programa skupaj z uporabniki<br />

krepimo njihovo zdravo socialno<br />

mrežo in razumevajoče odnose<br />

z družino, partnerji in prijatelji.<br />

Izvajamo različne dejavnosti, kot so<br />

vzgojno-izobraževalne (semi<strong>na</strong>rji,<br />

branje knjig in člankov), kreativnoustvarjalne<br />

in športne (pohodi,<br />

tek, plavanje). Pomagamo jim pri<br />

konstruktivnem reševanju konfliktov,<br />

učenju jasne in odprte komunikacije<br />

ter socialno sprejemljivega vedenja,<br />

izražanju čustev <strong>na</strong> ustrezen <strong>na</strong>čin,<br />

preudarnem rav<strong>na</strong>nju s fi<strong>na</strong>ncami in<br />

organiziranem preživljanju prostega<br />

časa. Uporabnike v času izvajanja<br />

programa spodbujamo, spremljamo<br />

ter motiviramo za dokončanje šolanja,<br />

pridobivanje novih z<strong>na</strong>nj in veščin,<br />

iskanje ustrezne zaposlitve, reševanje<br />

stanovanjske problematike in ustalitev<br />

v življenju.<br />

V zvezi z interesi uporabnika<br />

sodelujemo s Centrom za socialno<br />

delo, Zavodom za zaposlovanje,<br />

zdravstvenimi službami, sodstvom,<br />

šolami in delodajalci.<br />

Glede <strong>na</strong> porast in razširjenost<br />

problematike zasvojenosti v Koroški<br />

regiji se relativno malo število<br />

zasvojencev in njihovih bližnjih odloča<br />

poiskati pomoč. Razloge lahko iščemo<br />

v prepletanju različnih dejavnikov,<br />

kot so: stigmatizacija zasvojenih,<br />

»zaprtost okolja«, sprenevedanje<br />

(tabuizacija), odklonil<strong>na</strong> stališča,<br />

nevednosti, predsodki, stereotipi,<br />

zadrege.<br />

Zasvojene osebe zaradi občutkov<br />

krivde, sramu in zanikanja svojih<br />

problemov težko poiščejo pomoč,<br />

saj so zaklenjeni v začaranem krogu<br />

lastne nemoči, tako postanejo<br />

socialno izključeni. Velikokrat<br />

potrebujejo pri odločanju za urejanje<br />

zasvojenosti »zu<strong>na</strong>njo podporo<br />

in motivacijo« s strani staršev,<br />

delodajalcev, partnerjev, prijateljev.<br />

Če imate vi ali kdo od vaših bližnjih<br />

težave z zasvojenostjo in potrebujete<br />

informacije, <strong>na</strong>svet, pomoč in<br />

podporo pri soočanju in razreševanju<br />

problemov, se lahko obrnete <strong>na</strong><br />

Društvo Projekt Človek.<br />

Sprejemni center ima svoje prostore<br />

<strong>na</strong> Upravni enoti, Čečovje 12a <strong>na</strong><br />

Rav<strong>na</strong>h. Kontaktni podatki:<br />

× GSM: 051/637-267<br />

× E-mail: sc.ravne@projektclovek.si<br />

Več informacij o samih programih in<br />

o drugih aktivnostih društva pa lahko<br />

dobite tudi <strong>na</strong> <strong>na</strong>ši spletni strani www.<br />

projektclovek.si<br />

Jadranka Ivanković,<br />

univ. dipl. soc. ped.<br />

36

voščilnice s certifikatom<br />

kartončke. Z nekaterimi pa<br />

smo imeli tihi dogovor, da<br />

dajemo kartončke in nitke<br />

v določen predal kar v učilnici<br />

za verouk. Spomnim se<br />

atov, mamic, babic, dedkov,<br />

tet; vsi so šivali, zavzeto<br />

so prihajali po delo, pa zopet<br />

pri<strong>na</strong>šali občudovanja<br />

vredne izdelke. Tudi moški!<br />

Poklepetali smo, izmenjali<br />

izkušnje. Naklonjeno mišljenje<br />

je zmeraj delovalo<br />

strašansko spodbudno za<br />

<strong>na</strong>daljevanje dela. Spomnim<br />

se vseh pomočnikov<br />

Kmalu bomo vse pospravili<br />

in ostal bo le spomin, spomini<br />

<strong>na</strong> minula leta, vedno<br />

se ustavljam ob njih. Zaz<strong>na</strong>movali<br />

so <strong>na</strong>šo KS Kotlje,<br />

<strong>na</strong>jbolj pa <strong>na</strong>šo cerkev. Izdelovanje<br />

voščilnic.<br />

Popolnoma uničeni kipi<br />

Nisem verjela, da jih bomo<br />

izdelali dovolj, a sledila sem<br />

pobudi mladih in notranjemu<br />

glasu. Njihova ideja je<br />

bila iskre<strong>na</strong>, cilji pa visoko<br />

zastavljeni. Nihče ni mogel<br />

<strong>na</strong>povedati, da bo to trajalo<br />

celih 12 let. V vseh teh letih<br />

so sodelovale tako ali drugače<br />

cele Kotlje.<br />

Neprenehoma smo izdelovali<br />

voščilnice. Z <strong>na</strong>mi so šle<br />

<strong>na</strong> dopust, krajšale so <strong>na</strong>m<br />

noči, nedelje, praznike. Bile<br />

so povsod: po mizah, stolih,<br />

kavču, <strong>na</strong> omarah, po tleh;<br />

med njimi pa lepila, razne<br />

škarje, pole barvnega papirja<br />

in kuverte, kartončki, prejice,<br />

igle in nitke. Za vse drugo<br />

je zmanjkalo časa, a volje,<br />

neverjetno, ni zmanjkalo<br />

nikoli! Od kod neki prihaja<br />

energija, sem se spraševala<br />

sredi noči, ko sem ugotovila,<br />

da bo treba v posteljo, ker je<br />

zjutraj pač služba. A <strong>na</strong>veličala<br />

se nisem. Pogovarjala<br />

sem se z drugimi. Po druži<strong>na</strong>h<br />

so radi šivali voščilnice.<br />

Ob tem smo se zbirali, pogovarjali,<br />

bili skupaj mnogo<br />

več, kot bi bilisicer. Pa tisti<br />

prijetni občutek, da delaš<br />

nekaj za skupno dobro, za<br />

celotno občestvo, da <strong>na</strong>s to<br />

združuje v eno veliko, ljubečo<br />

družino.<br />

Spomnim se žarečih oči<br />

deklet: Ines, Urške, Nine,<br />

Mateje, Marjete, le kdo bi<br />

<strong>na</strong>štel vse. Prihajale so k<br />

<strong>na</strong>m in žvrgolele: ''To prejico<br />

bi še, oni kartonček, tale<br />

modelček, glej, angelčka<br />

bom šivala, jaslice, vrtnico<br />

…'' Ali umirjenega Roka, ki<br />

je dostojanstveno prinesel<br />

izdelke, se tiho usedel, občudoval<br />

druge voščilnice in<br />

si <strong>na</strong>vil novih nitk za delo<br />

svoje družine. Še drugega<br />

Roka se spomnim, ki je zgovorno<br />

debatiral vse mogoče<br />

teme in odnesel kartončke<br />

za šivanje za mamo, sestro<br />

in zase. Drobni Primož, ki<br />

je danes odrasel mož, je s<br />

svojo živahnostjo pozitivno<br />

popestril mnoge delovne<br />

trenutke. Dejan je pri<strong>na</strong>šal<br />

repatice lepo zložene v kovinski<br />

škatli za kekse, saj bi<br />

se med potjo lahko stresle s<br />

kolesa. Ostati so morale čiste,<br />

lepe, ravne. Strašno ga<br />

je dajala radovednost, koliko<br />

je že zašitih, kdaj se bodo<br />

prodale vse, kako bodo sodelovali<br />

… Potrpežljivi Matic<br />

je moral vedno čakati <strong>na</strong><br />

in pomočnic: Anite, Erike,<br />

Petre, Nade, Vide, Maruške,<br />

Izidorja, Aleša, Marti<strong>na</strong> ... in<br />

drugih, ki so pridno pomagali<br />

lepiti, ko je bilo treba<br />

priti <strong>na</strong> 'zeleno vejo'. Včasih<br />

smo se skoraj zadušili od<br />

lepila, dokler nismo odkrili<br />

drugačnega <strong>na</strong>či<strong>na</strong>. Spomnim<br />

se sijočih obrazov<br />

tega in onega darovalca, ko<br />

<strong>na</strong>m je izročil prepotreben<br />

delovni material. Včasih<br />

smo ga <strong>na</strong>šli kar pred vhodnimi<br />

vrati. Kolikokrat je bilo<br />

potrebno v soboto pozno v<br />

noč pripraviti še sto <strong>na</strong>slednjih<br />

kosov za drugi dan. Ali<br />

poklicati drugega šoferja,<br />

ker je dogovorjeni zbolel. A<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

37

vendar je bilo zadovoljstvo<br />

v duši in notranja sreča ob<br />

tem neizmerljiva in čedalje<br />

večja! Ko so ob vsem tem<br />

vsi srečni prihajali z nedeljskih<br />

obiskov po slovenskih<br />

župnijah še otroci in mladi,<br />

se je energija prelivala iz<br />

njih v <strong>na</strong>s in iz <strong>na</strong>s v njih.<br />

Prehitevali so se v pripovedovanju.<br />

Pomembno<br />

je bilo, da so jim ljudje ob<br />

koncu maš zaploskali, da<br />

so jim s tem dali priz<strong>na</strong>nje<br />

za njihovo požrtvovalnost,<br />

vnemo, zag<strong>na</strong>nost, za njihovo<br />

zgodovinsko dejanje!<br />

Župnik v neki župniji je dejal:<br />

''Medtem ko nekateri mladi<br />

ob zgodnji jutranji uri prihajajo<br />

šele domov, ste vi vstali<br />

in se pripeljali k <strong>na</strong>m, za to<br />

humano akcijo!'' Prenekaterim<br />

staršem, ki so spremljali<br />

mlade <strong>na</strong> teh poteh, so prihajale<br />

solze v oči. Teden za<br />

tednom … leto za letom …<br />

Bilo je ganljivo in dobro, bilo<br />

je prisrčno in notranje bogato.<br />

In mladi so v prispodobi<br />

rekli: ''Luknje, ki so jih<br />

<strong>na</strong>redili črvi, smo zašili. Dar<br />

<strong>na</strong>ših rok – izdelek – voščilnica<br />

– dajemo za dar dobrih<br />

ljudi.'' Tako se je projekt začel<br />

imenovati 'DAR ZA DAR'<br />

in ne več prodaja voščilnic.<br />

Potovali smo v župnije po<br />

celi Sloveniji, po zamejstvu<br />

in v pobrateno mesto<br />

Marburg v Nemčiji. Povsod,<br />

kamor so <strong>na</strong>s voljno sprejeli<br />

in smo bili predhodno<br />

dogovorjeni. Včasih so <strong>na</strong>s<br />

zavrnili, tudi grobo. A nismo<br />

obupali. Takoj so se odprla<br />

druga vrata! Gostovanja so<br />

se dogajala le v postnem in<br />

v adventnem času. Otroci,<br />

mladi in prevozniki so prisostvovali<br />

maši v dogovorjeni<br />

župniji, pri njej sodelovali in<br />

ob koncu so <strong>na</strong>govorili ljudi<br />

ter jim razložili <strong>na</strong>šo akcijo.<br />

Voščilnice smo prodajali tudi<br />

v domači cerkvi, po Kotljah,<br />

po nekaterih delovnih organizacijah<br />

s pomočjo prostovoljcev.<br />

Izdelanih je bilo<br />

čez 80.000 voščilnic. Zanje<br />

smo od Obrtne zbornice<br />

Slovenije dobili priz<strong>na</strong>nje za<br />

ročno delo in stalno <strong>na</strong>lepko<br />

''rokodelstvo – art&craft –<br />

Slovenija''. Evro <strong>na</strong> evro kot<br />

mravljice. Prihodek vseh<br />

darov, skozi vsa leta, je zadostoval<br />

za sprotne stroške<br />

obnove. Plačevali smo v<br />

obrokih. Tako smo v restavratorskih<br />

delavnicah obnovili<br />

vso kulturno dediščino<br />

<strong>na</strong>ših prednikov – vseh pet<br />

oltarjev hotuljske cerkve in<br />

ostalo opremo (križev pot,<br />

prižnico in ostale kipe).<br />

Ob tem se je pokazalo, da je<br />

potrebno obnoviti tudi zelo<br />

vlažno notranjost cerkve,<br />

ker je vlaga uničevala že obnovljeno<br />

opremo. Potreb<strong>na</strong><br />

je bila dre<strong>na</strong>ža okoli cerkve<br />

in <strong>na</strong>to obnova odpadajoče<br />

fasade zaradi zamakanja.<br />

A to je že druga zgodba<br />

in drugi viri darov. Za te<br />

obnove so se <strong>na</strong>šli prostovoljci<br />

– darovalci, ki so s<br />

svojimi prispevki pripomogli<br />

k 'čudežnemu' pokritju vseh<br />

stroškov. A 'krive' so bile<br />

voščilnice, mladi, njihovi<br />

projekti in njihova zag<strong>na</strong>nost.<br />

Sodelovale so domala<br />

cele Kotlje!<br />

To so bili dnevi! Nikoli jih ne<br />

bomo pozabili. Prav zaradi<br />

vsega tega bodo minula leta<br />

ostala nepozab<strong>na</strong>.Ta blagoslov<br />

bo segal še <strong>na</strong> bodoče<br />

rodove. Hvalež<strong>na</strong> sem Bogu<br />

za milost, ki <strong>na</strong>m jo je poslal<br />

kot vrednoto v obliki tega<br />

projekta mladih. Združeval<br />

je in še združuje ne le <strong>na</strong>s<br />

'Hotuljce' temveč tudi <strong>na</strong>še<br />

sorodnike, z<strong>na</strong>nce, prijatelje,<br />

simpatizerje izven <strong>na</strong>ših<br />

'hotuljskih' meja in kliče <strong>na</strong>d<br />

<strong>na</strong>s Božji blagoslov! Samo<br />

zato smo bili uspešni.<br />

Veronika Kocuvan<br />

DRUŠTVO ZA REALITETNO TERAPIJO SLOVENIJE<br />

Društvo za realitetno terapijo Slovenije (DRTS) je bilo ustanovljeno<br />

leta 1992 z <strong>na</strong>menom širjenja z<strong>na</strong>nja, razvoja<br />

ter prakse Realitetne terapije (RT) <strong>na</strong> vseh področjih dela,<br />

zdravja, izobraževanja in zasebnega življenja. Dr. William<br />

Glasser, ki je razvil koncept Teorije izbire (TI), <strong>na</strong> katerem<br />

temelji RT, je psihiater svetovnega slovesa. Kljub svoji<br />

zavidljivi starosti, 88 let, je še vedno dejaven in zelo iskan<br />

kot predavatelj v ZDA in drugod po svetu. Poleg zasebne<br />

prakse je delal <strong>na</strong> področjih rehabilitacije, prevzgoje prestopnikov,<br />

pri problematiki šolanja, zasvojenosti in v zadnjem<br />

času tudi <strong>na</strong> področju upravljanja oz. menedžmenta. Napisal<br />

je preko 20 del, ki so nekatera prevede<strong>na</strong> tudi v slovenski<br />

jezik.<br />

V Sloveniji je poleg DRTS-ja ustanovljen tudi Inštitut za<br />

Realitetno terapijo, ki ga v Kranju vodita Leon in Bosiljka<br />

Lojk, kjer potekajo vsa usposabljanja in semi<strong>na</strong>rji za<br />

poglabljanje z<strong>na</strong>nja TI in za pridobitev <strong>na</strong>ziva učitelj,<br />

supervizor, svetovalec in psihoterapevt RT.<br />

DRTS ima od leta 2011 sedež <strong>na</strong> Koroškem, zato se<br />

aktivno vključujemo v življenja občanov, <strong>na</strong>jmlajših, mladih<br />

in odraslih, z željo izboljšati <strong>na</strong>še medsebojne odnose oz.<br />

okrepiti kakovost življenja.<br />

V letu 2012 smo se prijavili <strong>na</strong> Javni razpis Občine <strong>Ravne</strong><br />

<strong>na</strong> Koroškem za sofi<strong>na</strong>nciranje dejavnosti preprečevanja<br />

<strong>na</strong>silja v družini. Izpeljali smo predavanja za starše v<br />

vrtcih, <strong>na</strong> Gim<strong>na</strong>ziji <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem ter za rejnike<br />

<strong>na</strong> CSD <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem, ki so jih vodile certificirane<br />

članice DRTS: Špela Rus, Ire<strong>na</strong> Pudgar in Metka Čebulj.<br />

Odzivi udeležencev so bili pozitivni, zato bomo podob<strong>na</strong><br />

predavanja in delavnice izvajali tudi v letu 2013. Vabljeni!<br />

Metka Čebulj, univ.dipl.psih.<br />

38

Akcija pomagajmo žabicam čez cesto tudi pri <strong>na</strong>s<br />

Veči<strong>na</strong> ljudi se z dvoživkami srečuje<br />

– v glavnem ob spomladanskih selitvah,<br />

ko le-te v paritvenem obdobju<br />

zapuščajo kopenske habitate in se<br />

Dvoživke so e<strong>na</strong> izmed <strong>na</strong>jbolj ogroženih živalskih vrst.<br />

Poleg globalnih vremenskih vplivov, izgube habitata<br />

in razširjanja tujerodnih živalskih vrst jih ogrožajo tudi<br />

množični povozi <strong>na</strong> cestah. Takšen pomor posameznih<br />

osebkov lahko v nekaj letih zmanjša njihovo številčnost<br />

tako, da se populacija ni sposob<strong>na</strong> sama ob<strong>na</strong>vljati in lahko<br />

<strong>na</strong> določenem lokalnem območju popolnoma izgine.<br />

množično selijo k vodnim virom (jezerom,<br />

mlakam, potokom, rekam …), pri<br />

čemer pogostokrat prečkajo ceste. V<br />

tem času je <strong>na</strong>jbolj z<strong>na</strong>n prizor zmečkanih<br />

žabic <strong>na</strong> cestah. Za zmanjševanje<br />

števila povoženih osebkov poz<strong>na</strong>mo<br />

več metod. E<strong>na</strong> izmed <strong>na</strong>jmanj<br />

učinkovitih je pobiranje živali s ceste<br />

in prenos v vodno okolje. Takšne metode<br />

se poslužujemo tudi prostovoljci<br />

<strong>na</strong> <strong>na</strong>ši lokalni cesti Rimski vrelec –<br />

Ivarčko jezero. Leta 2000 je v Sloveniji<br />

potekal projekt Dvoživke in ceste<br />

(Poboljšaj et al., 2000), v sklopu katerega<br />

so bile <strong>na</strong> vseh državnih cestah<br />

popisane t. i. črne točke, oz<strong>na</strong>čene<br />

kot <strong>na</strong>jbolj kritične točke prehajanja<br />

dvoživk čez cesto. Tudi <strong>na</strong>še lokalne<br />

ceste imajo več takšnih črnih točk, ki<br />

bi jih morali oz<strong>na</strong>čiti <strong>na</strong> zemljevidih.<br />

Bolj učinkovite metode za ohranjanje<br />

populacij dvoživk so postavitev začasnih<br />

in stalnih ograj ter postavitev<br />

podhodov, ki je smisel<strong>na</strong> ob širših in<br />

zelo prometnih cestah. Seveda je to<br />

velik fi<strong>na</strong>nčni zalogaj, katerega v teh<br />

časih ne želi prevzeti nihče.<br />

Bolj pomembno kot samo reševanje<br />

posameznih osebkov pa je izobraževanje<br />

mladih generacij. Zato smo, že<br />

nekaj let <strong>na</strong>zaj, izvedli prvo akcijo pre<strong>na</strong>šanja<br />

dvoživk čez cesto, v sodelovanju<br />

z Osnovno šolo Koroški jeklarji oz.<br />

podružnično šolo Kotlje. Akcija je bila<br />

sestavlje<strong>na</strong> iz dveh sklopov, in sicer izobraževalnega<br />

in terenskega. V prvem<br />

delu smo učencem predstavili živali in<br />

vivo, jih poučili o pravilnem rokovanju<br />

z dvoživkami in jim predstavili njihovo<br />

problematiko <strong>na</strong> svetovnem in lokalnem<br />

nivoju. Drugi del pa je obsegal<br />

terensko delo. Za pre<strong>na</strong>šanje dvoživk<br />

<strong>na</strong> terenu je obvez<strong>na</strong> oprema odsevni<br />

brezrokavnik, <strong>na</strong>glav<strong>na</strong> ali druga močnejša<br />

luč ter vedro, v katerega odlagamo<br />

živali. Z akcijo <strong>na</strong> terenu smo<br />

pričeli ob večernih urah, saj se takrat<br />

prične množič<strong>na</strong> selitev dvoživk čez<br />

cesto. Odpravili smo se <strong>na</strong> pohod ob<br />

lokalni cesti. Pričeli smo s pobiranjem<br />

žab in krastač <strong>na</strong> Rimskem vrelcu; <strong>na</strong><br />

parkirišču in <strong>na</strong> cesti smo pobrali vse<br />

živali ter jih spustili v umetni ribnik, ki<br />

je postal eno izmed njihovih zatočišč.<br />

Pot smo <strong>na</strong>daljevali ob lokalni cesti ter<br />

vse pobrane osebke spustili v Ivarčko<br />

jezero. Odziv učencev je bil velik, saj je<br />

<strong>na</strong> terenu sodelovalo skoraj pol šole.<br />

Na <strong>na</strong>šo prisotnost ob in <strong>na</strong> cesti so<br />

voznike opozarjali tudi gasilci PGD<br />

Kotlje, ki so se povabilu <strong>na</strong> akcijo takoj<br />

odzvali in smo jim za to zelo hvaležni.<br />

Podobne akcije izvajamo vsako<br />

leto, vedno v sodelovanju z učenci<br />

druge lokalne šole, res pa je, da<br />

smo akcijo izvedli letos že drugo<br />

leto v sodelovanju z Osnovno šolo<br />

Juričevega Drejčka, saj mi je kot<br />

organizatorki <strong>na</strong>jlažje sodelovati<br />

z učenci šole, <strong>na</strong> kateri poučujem.<br />

Lansko leto je pri projektu sodelovala<br />

cela šola, letos pa le nekaj učencev.<br />

Ker akcija <strong>na</strong> terenu poteka v večernih<br />

urah, smo se <strong>na</strong> šoli odločili, da po<br />

končani akciji prespimo v PUNKLU. To<br />

je bila za učence zelo prijet<strong>na</strong> in skoraj<br />

neponovljiva izkušnja. Pomembno za<br />

takšne projektne <strong>na</strong>loge je, da ima<br />

vodstvo šole zanje dovolj posluha.<br />

Upamo, da smo s svojo prisotnostjo<br />

<strong>na</strong> terenu opozorili <strong>na</strong> problematiko<br />

dvoživk v lokalnem in širšem okolju<br />

ter da bo takšnih akcij vsako leto več.<br />

Hkrati si želimo, da bi nekoč lahko<br />

postavili zaščitne ograjice, ki bi zelo<br />

povečale učinkovitost ohranjanja vrst<br />

ter olajšale delo prostovoljnim organizacijam.<br />

Roma<strong>na</strong> Finžgar,<br />

prof. biologije in kemije<br />

Fotografije: A<strong>na</strong> Erjavec<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

39

Naji<strong>na</strong> prijatelja imata zelo<br />

rada živali. Predvsem muce.<br />

Že ne vem kolikokrat sta se<br />

morala od njih poslavljati z<br />

žalostjo v srcu, ko je prehitra<br />

cesta, ki pelje skozi njuno<br />

<strong>na</strong>selje, vzela zdaj eno,<br />

potem pa spet drugo milo<br />

mačje življenje.<br />

Nju<strong>na</strong> zadnja ljubljenčka<br />

sta mlada mačja samčka,<br />

bratca Timi in Puhi. Prišla<br />

sta iz zavetišča in se hitro<br />

<strong>na</strong>vezala <strong>na</strong> prijazen dom<br />

v objemu zelenega sadovnjaka.<br />

Vsak, ki je že prevzel<br />

trimesečno živalco, ve, koliko<br />

vztrajnosti je včasih potrebno,<br />

da dva razposaje<strong>na</strong><br />

mucka, ki sta pol<strong>na</strong> življenjske<br />

radosti in adre<strong>na</strong>li<strong>na</strong>,<br />

počasi in previdno utiriš in<br />

spraviš v malo bolj umirjeno<br />

domače okolje. No, Timi in<br />

Puhi sta se po nekaj mesecih<br />

odlično socializirala in<br />

se vživela v novo okolje. Na<br />

travniku sta lovila metulje,<br />

kobilice in<br />

čričke;<br />

skratka,<br />

ob<strong>na</strong>šala<br />

sta se<br />

tako,<br />

kot se<br />

ob<strong>na</strong>šajo<br />

vsi zdravi<br />

mladi<br />

mucki. Naji<strong>na</strong><br />

prijatelja jima<br />

pri tem seveda nista<br />

štela v zlo številnih prask<br />

<strong>na</strong> oblazinjenem pohištvu,<br />

pa trščic, ki so popadale z<br />

okenskih in vratnih okvirjev,<br />

ko sta mucka preizkušala<br />

svoje krempeljčke.<br />

Mačja idila je trajala skoraj<br />

eno leto … Nekega dne pa<br />

je z nočnega potepa prišel<br />

domov samo Puhi, bolj puhast<br />

muc od obeh bratcev.<br />

Prijatelja sta po še nekaj<br />

pretečenih urah zaslutila,<br />

da nekaj res ni v redu, in sta<br />

ga odšla iskat. Našla sta ga<br />

ležečega ob<br />

sprehajalni<br />

stezi s<br />

hudo polomljenima<br />

prednjima<br />

tačkama.<br />

Nekdo, ki<br />

zagotovo ne<br />

ljubi živali, ga<br />

je s trdim predmetom<br />

močno udaril<br />

in mu prizadejal skoraj nepopravljive<br />

poškodbe!<br />

Pregled pri veteri<strong>na</strong>rju je<br />

potrdil zle slutnje. Obe Timijevi<br />

tački sta bili zlomljeni.<br />

Operacija bi stala skoraj<br />

dva tisoč evrov, zato sta se<br />

<strong>na</strong>ji<strong>na</strong> prijatelja pač odločila<br />

za manj zanesljivo varianto.<br />

Ubogemu Timiju so<br />

<strong>na</strong>deli longeti in ga seveda<br />

onesposobili za normalno<br />

življenje za cela dva meseca.<br />

Vsako noč je bilo treba<br />

vstajati in mu pomagati<br />

pri iztrebljanju in odvajanju<br />

tekočine. Vsakih nekaj ur<br />

sta ga morala obračati, saj<br />

bi – tako je povedal veteri<strong>na</strong>r<br />

– muc zaradi preležanin<br />

lahko celo poginil …<br />

No, zdaj, ko je Timi star že<br />

več kot eno leto, si je seveda<br />

za silo opomogel. Zdaj je<br />

pač domači ljubljenček po<br />

sili razmer, kajti zlomljeni<br />

tački sta se mu sicer zarasli,<br />

a fantek šepa. Ne more<br />

več hitro tekati za svojim<br />

bratcem Puhijem in z njim<br />

uganjati mačjih vragolij. Več<br />

je doma in je zato deležen<br />

tudi kakšne dodatne dobrote<br />

<strong>na</strong> dan. Zdravih nog pa<br />

mu ni nihče ne more vrniti.<br />

In če tudi muce sanjajo, Timi<br />

v svojih sanjah zagotovo<br />

razposajeno teka za svojim<br />

bratcem Puhijem, ker pač v<br />

vsakdanjem življenju tega<br />

več ne zmore.<br />

-EDN-<br />

Na Rav<strong>na</strong>h <strong>na</strong> Koroškem je v soboto, 8. junija 2013, potekal<br />

II. festival Povodnega moža. Osrednji lik festivala Povodni<br />

mož z Uršlje gore je letošnje leto v okolico OŠ Prežihovega<br />

Voranca s pestrim programom in ob lepem vremenu privabil<br />

preko 2000 obiskovalcev.<br />

Pravljični svet je organizatorjem<br />

prireditve Roku Šaterju, Jaki Kotniku,<br />

Jožici Pušnik in Danici Hudrap<br />

pomagalo sooblikovati kar nekaj<br />

prostovoljcev. Izvedba dogodka<br />

je potekala pod okriljem Kulturno<br />

turističnega društva Povodni mož v<br />

sodelovanju z Javnim skladom RS za<br />

kulturne dejavnosti OI <strong>Ravne</strong> in OŠ<br />

Prežihovega Voranca.<br />

K sodelovanju v pravljični deželi, <strong>na</strong><br />

prireditvenem odru, v športnih igrah<br />

in ustvarjalnih delavnicah so se <strong>na</strong>m<br />

pridružile številne skupine, in sicer<br />

so sodelovali vrtci in šole vseh treh<br />

koroških dolin, različne organizacije in<br />

društva, ki so se predstavila s svojo<br />

dejavnostjo.<br />

Obiskovalci so se lahko ustavili tudi v<br />

literarnem in pravljičnem kotičku; se<br />

razigrali v <strong>na</strong>pihljivih gradovih; svoje<br />

z<strong>na</strong>nje o cestno prometnih predpisih<br />

40

Zahvala gre tudi prostovoljcem, ki so pomagali pri izvedbi<br />

dogodka, ter OŠ Prežihovega Voranca, Planinskemu društvu<br />

<strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem, Zavodu za kulturo, šport, turizem<br />

in mladinsko dejavnost, JKP Log, d. o. o., PGD Kotlje, PGD<br />

<strong>Ravne</strong>, Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika, ge.<br />

Marti Repanšek in do<strong>na</strong>torjem: Inter diskont, d. o. o.; Zavarovalnica<br />

Maribor, d.d.; Zip center, d. o. o.; Amon<br />

trade, d. o. o.; Primus, Primož Večko, s.p.; Mladinska<br />

knjiga, d. o. o.; Orbico, d. o. o.; Preša pub in Spin bar; Ramšak,<br />

d. o. o.; Trgovi<strong>na</strong> Hartl; Vili<strong>na</strong>, zabava za otroke.<br />

Hvala še enkrat vsem, ki ste <strong>na</strong>m kakorkoli pomagali sooblikovati<br />

II. festival Povodnega moža. Ponovno se bomo<br />

srečali v letu 2014, ko bomo zopet ustvarjali, plesali, peli,<br />

gradili, priklicali Povodnega moža z Uršlje gore, skratka<br />

preživeli lep, razigran in sproščen dan.<br />

Organizatorji vam tudi tokrat obljubljamo veliko, lepega,<br />

zanimivega in igrivega ter vam pošiljamo povodni pozdrav<br />

do prihodnjega leta.<br />

Rok Šater<br />

preizkusili v kotičku Jumicar in AMZS. Velikega zanimanja<br />

so bili deležni tudi taborniki, ki so <strong>na</strong> ogled postavili tabor in<br />

obiskovalcem predstavili taborniške veščine.<br />

Na prireditvenem odru so poleg <strong>na</strong>stopajočih šol in vrtcev,<br />

ki so se predstavili s pevskimi, literarnimi in plesnimi<br />

<strong>na</strong>stopi, predstavili tudi člani harmonikarskega orkestra<br />

Rošer, mladi koroški jazzisti pod vodstvom Sama Kolarja in<br />

glasbe<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> Grushka, ki je premierno zaigrala himno<br />

Festivala Povodnega moža »V smeri sonca«. Oder pa je<br />

gostil tudi vse, ki so se hoteli predstaviti in pokazati svoje,<br />

predvsem pevske talente.<br />

Na festivalu so sodelovali tudi policisti in gasilci, ki so predstavili<br />

svojo opremo in vozila.<br />

Namen festivala je predvsem popeljati otroke in tudi njihove<br />

spremljevalce v pravljični svet brezskrbnosti, ustvarjalnosti<br />

in otroške razigranosti in je bil vsaj po veselju in<br />

zadovoljstvu tako <strong>na</strong>jmlajših kot starejših dosežen.<br />

Prireditev je podprla Obči<strong>na</strong> <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem, častni<br />

pokrovitelj festivala je bil župan mag. Tomaž Rožen, ki je<br />

obiskovalce tudi <strong>na</strong>govoril.<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

<strong>na</strong>pisne ploscice za dom:<br />

vrata, pošta, razlicnih oblik, barv, pisav, logotipov<br />

zlata<br />

srebr<strong>na</strong><br />

Graverstvo Winkler<br />

M: 040/207 157<br />

barva in struktura lesa<br />

Suza<strong>na</strong>

Govor predsednika Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj <strong>na</strong> proslavi pri spomeniku <strong>na</strong> Dobrijah<br />

Spoštovani,<br />

ponovno smo se zbrali <strong>na</strong><br />

tem zgodovinskem kraju<br />

<strong>na</strong> Dobrijah, kjer se je pred<br />

skoraj sto leti pisala slovenska<br />

zgodovi<strong>na</strong>. Vse se<br />

je začelo v Mariboru, kjer<br />

je major Rudolf Maister<br />

začutil, da mora izpolniti<br />

vlogo, ki mu jo je <strong>na</strong>menila<br />

zgodovi<strong>na</strong>. V meljski vojašnici<br />

je izrekel zgodovinske<br />

besede: »Maribor razglašam<br />

za posest Države Slovencev,<br />

Hrvatov in Srbov in<br />

prevzemam v imenu svoje<br />

vlade vojaško poveljstvo<br />

<strong>na</strong>d mestom in vso spodnjo<br />

Štajersko«.<br />

Številni slovenski vojaki so<br />

se mu priključili in s smelo<br />

vojaško akcijo je priboril<br />

Maribor in spodnje Štajersko<br />

ter <strong>na</strong>m tako ohranil<br />

velik del ozemlja, ki bi bil<br />

sicer za vedno izgubljen.<br />

Domala brez oddiha je s<br />

soške fronte prihitel <strong>na</strong><br />

klic <strong>na</strong>rodnih prvakov s<br />

Koroške v Mežiško dolino<br />

s slovesom ju<strong>na</strong>ka soške<br />

fronte Franjo Malgaj. Z več<br />

uspešnimi vojaškimi akcijami<br />

je uspel zasesti Mežiško<br />

dolino in južno Koroško do<br />

Velikovca. Toda zag<strong>na</strong>nost<br />

poveljnikov in vojakov ni<br />

zadoščala za končno zmago.<br />

Vse premalo je bilo podpore<br />

pri politikih <strong>na</strong>rodne<br />

vlade v Ljubljani, še manj<br />

pri vodstvu Kraljevine Srbov<br />

Hrvatov in Slovencev. Ko so<br />

prišli v začetku leta 1919<br />

člani Wilsonove komisije, da<br />

<strong>na</strong> terenu ugotovijo, kje bi<br />

potekala meja med SHS in<br />

Avstrijo, jim <strong>na</strong>rod<strong>na</strong> vlada<br />

v Ljubljani sploh ni dodelila<br />

spremstva, medtem ko so<br />

se Avstrijci odlično organizirali<br />

in člane komisije z<strong>na</strong>li<br />

prepričati, da so kraji s popolnoma<br />

slovenskim prebivalstvom<br />

nemški.<br />

Politika se je vse preveč<br />

za<strong>na</strong>šala <strong>na</strong> mirovno konferenco,<br />

ki pa je za mejo <strong>na</strong><br />

Koroškem prevzela predlog<br />

prej omenjene ameriške<br />

študijske skupine. Le za<br />

celovško kotlino je bil določen<br />

plebiscit. Negativ<strong>na</strong><br />

propaganda in <strong>na</strong>pake jugoslovanske<br />

uprave so storile<br />

svoje in posledice tega so<br />

bile daljnosežne in poučne.<br />

Pokazale so, kaj se zgodi,<br />

če politika nima poguma v<br />

ključnih trenutkih pravilno<br />

rav<strong>na</strong>ti. Nesprejemljivo je<br />

dejstvo, da so veličastno<br />

vojaško posredovanje<br />

Maistra, Malgaja in drugih<br />

ovirali prav tisti, ki bi morali<br />

odprtih rok sprejeti dejstvo,<br />

daje nekdo sposoben uresničiti<br />

<strong>na</strong>rodove sanje o<br />

lastnem ozemlju, kulturi in<br />

jeziku.<br />

Kljub svojemu ju<strong>na</strong>škemu<br />

dejanju pa je bil general<br />

Maister novim oblastem<br />

v <strong>na</strong>poto, njegove zasluge<br />

pa dolgo časa zamolčane.<br />

Verjetno bi podob<strong>na</strong> usoda<br />

doletela tudi Franja Malgaja,<br />

če ne bi padel v bojih z<br />

Avstrijci v usodnih majskih<br />

dneh pred 94 leti.<br />

Koroška je bila prizorišče<br />

pomembnih vojaških dogodkov<br />

tudi v drugi svetovni<br />

vojni. Slovenski partizani<br />

so s svojo srčnostjo in hrabrostjo<br />

izpolnili stoletni<br />

sen, zapisan v programu<br />

Zedinjene Slovenije in zasedli<br />

celotno slovensko<br />

etnično ozemlje. Vendar vse<br />

žrtve niso bile dovolj, saj so<br />

zavezniki usodo Koroške<br />

zapečatili že prej, ko so določili,<br />

da bo povoj<strong>na</strong> Avstrija<br />

obnovlje<strong>na</strong> v mejah, kot jih<br />

je imela pred »anšlusom«.<br />

Sledilo je obdobje socializma,<br />

ki je imel svoje vzpone<br />

in padce, kratene so bile<br />

nekatere človekove pravice,<br />

vendar pa je bilo tudi dejstvo,<br />

da je veči<strong>na</strong> ljudi imela<br />

delo. Mlade generacije so<br />

po šolanju <strong>na</strong>šle zaposlitev,<br />

bilo je pomanjkanje dobrin<br />

široke potrošnje ne pa tudi<br />

hrane. Šolski sistem, pa tudi<br />

razne druge oblike so krepile<br />

v <strong>na</strong>s domovinsko zavest.<br />

Večinoma smo bili ponosni,<br />

da smo Slovenci, da smo<br />

Jugoslovani.<br />

Zaradi gospodarske in<br />

politične krize 80-ih let je<br />

začela država propadati in<br />

Slovenci smo bili prvi, ki se<br />

<strong>na</strong>m je s kratkotrajno enotnostjo<br />

politikov, predvsem<br />

pa z ju<strong>na</strong>štvom policije in<br />

enot teritorialne obrambe<br />

uspelo ubraniti pred agresijo<br />

JLA in ubraniti razglašeno<br />

samostojnost. Tudi Korošci<br />

smo pri tem dodali nemajhen<br />

delež.<br />

Verjeli smo, da bo Slovenija<br />

druga Švica, pa se je žal<br />

obrnilo drugače. Ob prehodu<br />

iz planskega v tržno gospodarstvo<br />

smo opazovali<br />

propad podjetij, ki še danes<br />

propadajo kot domine, <strong>na</strong>to<br />

lastninjenje s certifikati, ki<br />

so večino ogoljufali za vse.<br />

Nikoli nismo verjeli, da bo<br />

generaciji <strong>na</strong>ših otrok slabše,<br />

kot je bilo <strong>na</strong>m. Da bodo<br />

ljudje, ki so izborili svobodo<br />

in z lastnim delom zgradili<br />

moderno Slovenijo, morali<br />

<strong>na</strong> stara leta stiskati, da se<br />

jim bodo zmanjševale socialne<br />

pravice itd. Za vse to pa<br />

je kriv pohlep posameznikov<br />

in nesposob<strong>na</strong> politika, ki<br />

se peha za ozkimi strankarskimi<br />

interese in interesi<br />

posameznikov, pri tem pa<br />

zanemarja dejstvo, da bi<br />

morala delovati v korist<br />

42

vseh Slovencev.<br />

Tudi šolski programi pri<br />

mladini ne vzbujajo čuta<br />

pripadnosti Sloveniji. Tudi<br />

pesniki temu niso veliko<br />

doprinesli, saj v zadnjih desetih<br />

letih ni bila <strong>na</strong>pisa<strong>na</strong><br />

nobe<strong>na</strong> domoljub<strong>na</strong> pesem.<br />

Vse preveč govorimo<br />

o globalizaciji, o tem, da<br />

smo majhni, da se moramo<br />

prilagajati. Tudi v preteklosti<br />

smo bili majhni, pa smo<br />

preživeli stoletja in se z<strong>na</strong>li<br />

postaviti ob bok velikim.<br />

To <strong>na</strong>m danes uspeva le še<br />

<strong>na</strong> športnem področju. Tu<br />

z<strong>na</strong>mo premagovati velike,<br />

dosegamo <strong>na</strong>dpovprečne<br />

rezultate in šport je še tisti,<br />

ki lahko skregane Slovence<br />

vsaj za nekaj trenutkov<br />

združi. Kdaj že smo bili ponosni<br />

<strong>na</strong> dosežke <strong>na</strong>ših gospodarstvenikov,<br />

čeprav jim<br />

idej in pravijo tudi z<strong>na</strong>nja ne<br />

manjka. Ponosni <strong>na</strong> politike,<br />

ja, to je pa verjetno že tako<br />

staro kot oddaja Še pomnite<br />

tovariši.<br />

V takšnih razmerah je še<br />

kako pomembno, da se<br />

spominjamo ljudi in njihovih<br />

dejanj, ki so imeli domovino<br />

v srcu, ki so za njo umirali.<br />

Ljudje, ki jim osebni interesi<br />

niso nikoli prevladali <strong>na</strong>d<br />

skupnimi.<br />

Spoštovani, <strong>na</strong> tem mestu<br />

se danes še posebej<br />

spominjamo Franja<br />

Malgaja, borca, pesnika in<br />

domoljuba, katerega delo<br />

in sporočilnost je potrebno<br />

posnemati in <strong>na</strong>daljevati.<br />

Gre za domoljubje, za to,<br />

da si prizadevamo <strong>na</strong>rediti<br />

koristno delo za svojo<br />

domovino, ne pa samo<br />

pričakovati, kaj bomo od nje<br />

dobili, kot je ob neki priliki<br />

dejal predsednik Zveze<br />

društev general Maister<br />

mag. Milan Lovrenčič.<br />

Vladimir Ovnič<br />

Na podlagi novejših raziskav<br />

v nemškem zveznem arhivu<br />

v Berlinu je med fondi za<br />

zgodovino pošte <strong>na</strong> <strong>na</strong>šem<br />

območju še posebej zanimiv<br />

fond »R4701 Reichspostministerium«.<br />

V njem <strong>na</strong>jdemo<br />

kar nekaj podatkov<br />

o strukturi in delu pošte<br />

<strong>na</strong> od Nemcev zasedenih<br />

slovenskih območjih. Iz njih<br />

lahko razberemo, da so ob<br />

<strong>na</strong>stopu okupacije nemške<br />

oblasti organizirale <strong>na</strong> novo<br />

tudi poštno službo. Poštne<br />

uradnike, ki so jih smatrali<br />

za <strong>na</strong>sprotnike nemštva, so<br />

izg<strong>na</strong>li in odpustili iz službe,<br />

<strong>na</strong> praz<strong>na</strong> delov<strong>na</strong> mesta pa<br />

<strong>na</strong>stavili svoje poštne uradnike<br />

iz Koroške in Štajerske.<br />

Na vrhu poštne strukture<br />

je bilo nemško ministrstvo<br />

za pošto. Temu je bila<br />

podreje<strong>na</strong> uprava nemške<br />

pošte »Reichspostverwaltung«.<br />

Pod upravo nemške<br />

pošte so poleg uprave za<br />

poštno službo spadale še<br />

uprava za telegraf in uprava<br />

za poštno hranilnico. Pošt<strong>na</strong><br />

uprava je imela svoje službe<br />

v obliki okrožnih poštnih<br />

uradov, ki so bili v glavnih<br />

mestih gau-ov, dežel in provinc.<br />

Vsako poštno okrožje<br />

se je delilo <strong>na</strong>prej <strong>na</strong> poštne<br />

urade. Še nižje v strukturi so<br />

bile poštne izpostave. Najmanjše<br />

poštne izpostave so<br />

bile nekakšne podružnice<br />

izpostav. Na Koroškem je bil<br />

sedež okrožnega poštnega<br />

urada »Reichspostbezirk«<br />

v Celovcu. Vanj so vključili<br />

24 poštnih uradov in 49<br />

poštnih izpostav z zasedenih<br />

območij Koroške in<br />

Kranjske. Glede <strong>na</strong> velikost<br />

pošte in obseg njenega<br />

dela so <strong>na</strong> novo pridobljene<br />

poštne urade in izpostave<br />

razdelili v posamezne razrede,<br />

oz<strong>na</strong>čene z rimskimi<br />

in arabskimi številkami. Vsi<br />

<strong>na</strong>jvečji državni poštni uradi<br />

so bili razvrščeni v razrede<br />

od 1. do 6., od <strong>na</strong>jvečjega do<br />

<strong>na</strong>jmanjšega. V prvi razred<br />

so bile uvrščene pošte s<br />

preko 2 milijo<strong>na</strong> delovnih<br />

enot <strong>na</strong> leto, v razred 2 so<br />

bile uvrščene pošte s preko<br />

milijon delovnih enot<br />

<strong>na</strong> leto, v razred 3 so bile<br />

uvrščene pošte z več kot<br />

700.000 delovnih enot <strong>na</strong><br />

leto, v razred 4 pa z več<br />

kot 400.000 delovnih enot<br />

<strong>na</strong> leto. V razred 5 so bile<br />

uvrščene pošte z več kot<br />

100.000 delovnih enot <strong>na</strong><br />

leto, v razred 6 so bile uvrščene<br />

pošte, ki so imele do<br />

100.000 delovnih enot <strong>na</strong><br />

leto. Vsi manjši poštni uradi<br />

in izpostave pa so bili razvrščeni<br />

v štiri razrede in podskupine,<br />

ki so jih oz<strong>na</strong>čevali<br />

s rimskimi in arabskimi številkami.<br />

V razred IV/5 je bila<br />

uvršče<strong>na</strong> pošta z do 2.000<br />

delovnimi enotami <strong>na</strong> leto,<br />

v razred IV/4 je bila razvršče<strong>na</strong><br />

pošta med 2.001 in<br />

3.000 delovnimi enotami, v<br />

razred IV/3 je bila uvršče<strong>na</strong><br />

pošta, kjer so <strong>na</strong> leto imeli<br />

med 3.001 in 4.000 delovnih<br />

enot, v razred IV/2 je<br />

bila uvršče<strong>na</strong> pošta z 4.001<br />

do 5.000 delovnimi enotami<br />

<strong>na</strong> leto. V razred IV/1 je bila<br />

uvršče<strong>na</strong> pošta z 5.001 do<br />

6.000 delovnimi enotami.<br />

Pošta, ki je imela med 6.001<br />

in 8.000 delovnih enot, je<br />

bila uvršče<strong>na</strong> v razred III/4.<br />

Pošta z 8.001 do 10.000<br />

delovnimi enotami je spadal<br />

v razred III/3. V razred III/2<br />

je spadal pošta z 10.001<br />

do 12.000 delovnimi enotami.<br />

Kjer je bilo <strong>na</strong> leto od<br />

12.001 do 14.000 delovnih<br />

enot, je bila pošta uvršče<strong>na</strong><br />

v razred III/1. Pošta z<br />

14.001 do 17.000 delovnimi<br />

enotami letno, je spadala<br />

v razred II/4. V razred II/3 je<br />

spadala pošta z 17.001 do<br />

20.000 delovnimi enotami<br />

<strong>na</strong> letnem nivoju. Pošta z<br />

20.001 do 23.000 delovnimi<br />

enotami je prišla v razred<br />

II/2. Pošta, kjer so imeli <strong>na</strong><br />

leto od 23.001 do 26.000<br />

delovnih enot <strong>na</strong> leto, je bila<br />

uvršče<strong>na</strong> v razred II/1. V<br />

razred I/4 je spadala pošta z<br />

26.001 do 30.000 delovnimi<br />

enotami. Pošta s 30.001<br />

do 35.000 delovnimi enotami<br />

je bila uvršče<strong>na</strong> v razred<br />

I/3. Pošta z letno vsoto med<br />

35.001 in 45.000 enotami<br />

je spadala v razred I/2. V<br />

razred I/1 je spadala pošta<br />

z letnim prometom od<br />

45.001 do 55.000 enot. Pošta,<br />

kjer je bilo <strong>na</strong> leto med<br />

55.001 in 100.000 delovnih<br />

enot, pa je bila uvršče<strong>na</strong> v<br />

razred 6, kakor smo <strong>na</strong>vedli<br />

že zgoraj.<br />

Tako je pošta v Kotljah<br />

dobila oz<strong>na</strong>ko IV/1 (med<br />

5.001 in 6.000 delovnih<br />

enot letno), e<strong>na</strong>ko oz<strong>na</strong>ko<br />

je dobila pošta v Libeličah.<br />

Na obeh poštah so imeli<br />

med storitvami samo poštne<br />

storitve ter možnost<br />

uporabe telefo<strong>na</strong>. Pošta v<br />

takratnem Sv. Danijelu <strong>na</strong>d<br />

Prevaljami (danes Šentanel)<br />

je bila razvršče<strong>na</strong> v razred<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

43

IV/2 (med 4.001 in 5.000<br />

delovnih enot letno), imela<br />

pa je <strong>na</strong> razpolago samo<br />

poštne storitve. Pošte v<br />

Črni, Mežici, <strong>na</strong> Prevaljah,<br />

v Guštanju in Dravogradu<br />

so dobile oz<strong>na</strong>ko 6., torej je<br />

bilo <strong>na</strong> njih prometa med<br />

55.001 in 100.000 delovnimi<br />

enotami. Na vseh teh<br />

pa je bila možnost uporabe<br />

poštnih, telegrafskih in<br />

telefonskih storitev. Če z<br />

njimi primerjamo še pošte<br />

v večjih krajih, lahko vidimo,<br />

da je <strong>na</strong> primer pošta<br />

v Škofji Loki dobila oz<strong>na</strong>ko<br />

5. (<strong>na</strong>d 100.000 delovnih<br />

enot letno), prav takšno<br />

oz<strong>na</strong>ko pa so dobile tudi<br />

pošte v Domžalah, Jesenicah,<br />

Kamniku, Tržiču, Radovljici<br />

in en poštni urad <strong>na</strong><br />

Bledu. Bled je <strong>na</strong>mreč imel<br />

dva pošt<strong>na</strong> urada (drugi je<br />

dobil oz<strong>na</strong>ko 6.), po vsej<br />

verjetnosti zaradi sedeža<br />

urada šefa civilne uprave<br />

za zasede<strong>na</strong> območja Koroške<br />

in Kranjske in z njim<br />

povečanega obsega pisemske<br />

pošte in telegrafskih<br />

storitev. Na vseh teh pa<br />

so imeli možnost poštnih,<br />

telegrafskih in telefonskih<br />

storitev. Pošta v Kranju, ki<br />

je bila razvršče<strong>na</strong> v 4. razred<br />

(<strong>na</strong>d 400.000 delovnih<br />

enot letno), je imela <strong>na</strong> voljo<br />

vse prej omenjene storitve.<br />

Iz tega lahko sklepamo, da<br />

so glede <strong>na</strong> razrede, v katere<br />

so bile uvrščene pošte,<br />

nemške oblasti določale in<br />

kontrolirale višino fi<strong>na</strong>nčnih<br />

sredstev, ki so jih <strong>na</strong>menjale<br />

njihovemu delovanju<br />

in seveda s tem posledično<br />

tudi število zaposlenih <strong>na</strong><br />

posamezni pošti.<br />

Vinko Skitek<br />

Sprostitve<strong>na</strong> vzgoja ni terapija, je pa preventiv<strong>na</strong> metoda,<br />

ki otroke spodbuja s preprostimi in igrivimi tehnikami, da<br />

<strong>na</strong>jdejo v sebi svoj mirni pol, iz katerega lahko potem črpajo<br />

nove moči. (Srebot in Menih, 1999)<br />

Otroci potrebujejo tišino, da lahko<br />

občutijo svoja čustva in tako <strong>na</strong>jdejo<br />

ravnotežje v sebi. Nujno pa potrebujejo<br />

tudi sprostitev, če želimo, da<br />

bodo postali ustvarjalne osebnosti in<br />

bodo kos sodobnemu <strong>na</strong>činu življenja.<br />

Sprostitev veliko pripomore k razvoju<br />

ustvarjalnosti, obenem pa krepi otrokovo<br />

samozavest.<br />

Okolje otrokom velikokrat ne daje<br />

možnosti, da se sprostijo, zato se kot<br />

posledica tega pojavi pre<strong>na</strong>petost.<br />

Srečujemo se z jokavimi, agresivnimi,<br />

jeznimi, zdolgočasenimi in neustvarjalnimi<br />

otroki. Izhajati moramo iz<br />

dejstva, da je zdrav otrok po <strong>na</strong>ravi<br />

neobremenjen in tudi sproščen. Zanima<br />

ga okolje, igra se in ustvarja. Z <strong>na</strong>petostjo<br />

in agresijo se odziva le takrat,<br />

ko je ogrožen. Stalni nemir, motnje<br />

spanja, motnje koncentracije, vedenjske<br />

motnje so lahko posledice hitrosti,<br />

s katero živimo. Niso z<strong>na</strong>čilne samo za<br />

odrasle, temveč tudi za otroke. Če želimo<br />

otroke pripeljati do miru, moramo<br />

biti tega sposobni tudi sami. Najprej<br />

moramo začeti delati <strong>na</strong> sebi.<br />

Sprostitev bi lahko oz<strong>na</strong>čili kot pozitiven<br />

odgovor <strong>na</strong> stres. Otroku je<br />

pomembno pomagati, da <strong>na</strong>jde pomirjujoč<br />

prostor znotraj samega sebe,<br />

kjer življenjske tegobe zbledijo. Ko<br />

<strong>na</strong>jdejo ta prostor, začnejo dojemati,<br />

da sreča ne izhaja le iz dejstva, da smo<br />

spoštovani in ljubljeni od drugih, ampak<br />

tudi iz pomirjenosti s samim sabo.<br />

(Fonta<strong>na</strong>, 2003)<br />

Da omilim težave, ki jih stres povzroča,<br />

pri svojem delu v vrtcu izvajam<br />

različne vaje sproščanja, saj to pozitivno<br />

vpliva <strong>na</strong> vsa področja otrokovega<br />

razvoja. Otroci potrebujejo ob sebi<br />

umirjenega in uravnovešenega vzgojitelja<br />

. Menim, da morajo ta z<strong>na</strong>nja<br />

postati sestavni del vsakega organiziranega<br />

vzgojnega dela.<br />

S sproščanjem želimo pri otroku izboljšati<br />

splošno počutje, spodbujamo<br />

njegov mentalni, čustveni in fizični razvoj,<br />

želimo, da se otrok med vajami in<br />

učenjem sproščanja zabava. S tem se<br />

izboljša tudi njegovo splošno vedenje.<br />

Otroci niso nikoli premajhni ali preveliki,<br />

da jim predstavimo meditacijo in<br />

sproščanje.Vemo, da otroci potrebujejo<br />

veliko igre, hkrati pa veliko počitka.<br />

Nekateri v vrtcu preživijo tudi do devet<br />

ur, kar za predšolskega otroka ni lahko.<br />

Zato je prav, da mi vzgojitelji otroku<br />

omogočimo tudi čas, ko se lahko<br />

umiri in sprosti.<br />

Pri svojem delu uporabljam različne<br />

sprostitvene tehnike. Največkrat so to<br />

dihalne vaje, živalska joga, masaže,<br />

včasih pa otroke do sprostitve popeljem<br />

s pomočjo domišljijskih ugank<br />

in vodene vizualizacije. Pri izvajanju<br />

teh tehnik so otroci osredotočeni <strong>na</strong><br />

dihanje in občutenje v telesu. Z njim<br />

44

izboljšujemo krvni obtok in manjšamo<br />

<strong>na</strong>petost. Vaje izvajamo počasi in<br />

umirjeno. Seveda je vsaka vaja in tehnika<br />

prilagoje<strong>na</strong> otrokom.<br />

Da bi otroci lahko dosegli zbranost in<br />

bi lahko potovali v domišljiji, bi morali<br />

imeti vsaj enkrat <strong>na</strong> dan možnost za<br />

sprostitev. Če želim, da se otroci ponovno<br />

zberejo in osvežijo, uporabim<br />

kratke igre. Teh ne uporabljam takrat,<br />

ko otroci čutijo veliko potrebo po gibanju.<br />

Mlajši otroci imajo rajši preproste<br />

domišljijske igre, pri tem pa mora<br />

vzgojitelj govoriti počasi, mirno in toplo.<br />

Starejši otroci se radi sproščajo<br />

ob vodenih vizualizacijah, ob katerih<br />

jih popeljemo v svet domišljije. To jim<br />

omogoča možgansko sprostitev.<br />

Prav posebno stopnjo sprostitve in<br />

umirjenosti dosežemo z masažo. Ob<br />

njej se otroci <strong>na</strong>vajajo <strong>na</strong> dotik druge<br />

osebe ter obenem <strong>na</strong>vezujejo socialne<br />

stike v skupini. Vemo, da otroci svoje<br />

okolje spoz<strong>na</strong>vajo s pomočjo dotika.<br />

Otroci v vrtcu radi izvajajo živalsko<br />

jogo. Po <strong>na</strong>vadi imajo vaje živalska ali<br />

rastlinska ime<strong>na</strong>. Ob izvajanju otroci<br />

razvijajo gibalne sposobnosti, obenem<br />

pa pridobivajo zaupanje v svoje telo.<br />

Potovanje v tišino: otroci potrebujejo<br />

tišino, da lahko občutijo svoja<br />

čustva in tako <strong>na</strong>jdejo ravnotežje v<br />

sebi. Tiši<strong>na</strong> ima za otroke velikokrat<br />

negativen prizvok, saj ga povezujejo<br />

z besedo »tiho bodi«. Ta stavek velikokrat<br />

odmeva v otroških ušesih. Zelo<br />

pomembno je, da se otroci zavedajo,<br />

da je sluh ločen od drugih čutil in da se<br />

mu lažje posvetijo, če zaprejo oči.<br />

(Zvoki iz okolice, šepetanje …).<br />

Mandale: otroci zelo radi barvajo<br />

mandale, ob tem se pa meditativno<br />

koncentrirajo. Ko barvajo mandalo,<br />

se morajo držati dane <strong>na</strong>tančne<br />

strukture. S tem otrokom uspe, da<br />

<strong>na</strong>jdejo notranji mir in red. Mandale so<br />

primerne za vse otroke, saj obstajajo<br />

različne težavnosti. So zdravilo za<br />

dušo in ob njih odkrivamo otrokovo<br />

kreativnost.<br />

Na poti k sprostitvi obstaja veliko možnosti.<br />

Pomembno je, da smo otrokom<br />

dober zgled. Otroci potrebujejo le malo<br />

spodbude in podpore in prepriča<strong>na</strong><br />

sem, da <strong>na</strong>m bodo hvaležni.<br />

Čudovito je biti v tišini,<br />

v govorici dreves in oblakov,<br />

daleč od ljudi in njih gostobesednosti.<br />

(Karel Mauser)<br />

Sabi<strong>na</strong> Mihalič,<br />

strokov<strong>na</strong> delavka vrtca<br />

<strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem<br />

Strokovne podlage:<br />

Susanne Nowack: Entspannung fördert Wohlbefinden, Gesundheit und Lernfähigkeit Inseln der Ruhe – die Kita als Ort der Entspannung<br />

Re<strong>na</strong>ta Srebot, Kristi<strong>na</strong> Menih: Potovanje v tišino (Sprostitve<strong>na</strong> vzgoja za otroke)<br />

Anica Uranjek: Sprostitvene igre za vrtec in šolo<br />

www.mandala-bilder.de/kindergarten-mandalas.html‎<br />

Tudi iztekajoče se šolsko leto<br />

<strong>na</strong>m je <strong>na</strong>trosilo raznovrstnih<br />

dejavnosti, zato je kar hitro minilo.<br />

Zaposleni smo bili (poleg s<br />

šolskimi obveznostmi) <strong>na</strong> vseh<br />

področjih, kjer se človek sploh<br />

lahko udejstvuje. Veliko je vsega<br />

(a nikoli preveč!), tako da <strong>na</strong>s<br />

dolgčas ne muči prav pogosto.<br />

Še vedno smo zelo »eko«, še<br />

vedno smo odlični športniki in<br />

glasbeniki, še vedno se lahko<br />

pohvalimo tudi z <strong>na</strong>jvišjimi priz<strong>na</strong>nji<br />

s tekmovanj iz z<strong>na</strong>nja in<br />

poz<strong>na</strong>vanja raznih predmetnih<br />

področij. O vseh <strong>na</strong>ših aktivnostih<br />

in uspehih si lahko preberete<br />

<strong>na</strong> <strong>na</strong>ši spletni strani.<br />

Nekaj drobtinic pa vam za pokušino<br />

vendarle ponujamo tudi v<br />

tokratnih Ravenskih razgledih.<br />

V šolskem letu 2012/2013 je pri <strong>na</strong>s<br />

aktivno zaživel čebelarski krožek.<br />

Čebelarska zveza Slovenije in Javni<br />

sklad za slovensko čebelo sta tako<br />

programsko kot materialno podprla<br />

njegovo ustanovitev in delovanje.<br />

Velikega pome<strong>na</strong> pa je za učence tudi<br />

sodelovanje s prevaljskimi čebelarji<br />

in njihovim učnim centrom, kjer lahko<br />

praktično preizkusijo svoje poz<strong>na</strong>vanje<br />

čebel. Zveza je člane čebelarskega<br />

krožka opremila z učnimi gradivi – učbeniki,<br />

delovnimi zvezki in vrsto plakatov<br />

s poučnimi vsebi<strong>na</strong>mi, od njih pa<br />

so prejeli tudi <strong>na</strong>kladni panj, satnike,<br />

satnice in drugo opremo za uspešno in<br />

varno delo mladih čebelarjev. Ti so se<br />

odločili sodelovati tudi <strong>na</strong> <strong>na</strong>gradnem<br />

<strong>na</strong>tečaju, ki ga je pripravila Čebelarska<br />

zveza Slovenije, in sicer za <strong>na</strong>jlepše<br />

poslikano panjsko končnico. Obči<strong>na</strong><br />

<strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem pa jim je obljubila<br />

tudi zemljišče, da bodo lahko postavili<br />

čisto svoj čebelnjak in zanj ter življenje<br />

v njem tudi odgovorno skrbeli.<br />

Pridni kot čebelice pa niso le <strong>na</strong>ši<br />

čebelarji, ob bok se jim postavljajo<br />

tudi gledališčniki in lutkarji. Kar dve<br />

predstavi sta zaživeli v tem šolskem<br />

letu – Sovica Oka in Mojca Pokrajculja,<br />

s čimer smo dokazali, da dolgolet<strong>na</strong><br />

tradicija tovrstnega ustvarjanja nikakor<br />

ne bo zamrla. Uprizoritve obeh so<br />

si ogledali otroci številnih vrtcev in šol.<br />

V lutkovni predstavi Sovica Oka, <strong>na</strong>stali<br />

po literarni predlogi Svetlane<br />

Makarovič, ne manjka glasbe in prepevanja.<br />

Ne le kot odlične lutkarice,<br />

tudi kot dobre pevke so se izkazala<br />

dekleta, ki obiskujejo izbirni predmet<br />

gledališki klub. Sceno in lutke so izdelale<br />

same s pomočjo učiteljice likovne<br />

vzgoje. Pored<strong>na</strong> Okica je osvojila srca<br />

malih vrtičkarjev, <strong>na</strong>jbolj všeč pa jim je<br />

bila zvita lisička, kateri je Okica komaj<br />

pobegnila, da ni postala nje<strong>na</strong> slast<strong>na</strong><br />

večerja. Z odlično predstavo <strong>na</strong> srečanju<br />

lutkovnih skupin Koroške so se<br />

uvrstile tudi <strong>na</strong> regijsko srečanje mladih<br />

lutkarjev. Niso se še odpočile od<br />

te, že imajo v mislih novo predstavo.<br />

Komaj čakamo!<br />

Mojca Pokrajculja pa je priredba radijske<br />

igre, ki je <strong>na</strong>stala po motivih<br />

koroške ljudske pravljice. Pripravili<br />

so jo učenci, ki so se v šolskem letu<br />

2011/2012 uspešno predstavljali s<br />

priredbo pravljične igre Žarka Peta<strong>na</strong><br />

Pet Pepelk. Preizkuše<strong>na</strong> zasedba<br />

torej, ki je tokrat sodelovala tudi pri<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

45

idejni zasnovi kostumov<br />

in priredbah pesmi, ki<br />

jih lahko slišimo v predstavi.<br />

Ne le preizkuše<strong>na</strong>,<br />

tudi uspeš<strong>na</strong> – zvita<br />

lisička Zala Mlakar je <strong>na</strong><br />

11. otroškem festivalu<br />

gledaliških sanj v Ljubljani<br />

dobila priz<strong>na</strong>nje<br />

za obetavno igralko,<br />

<strong>na</strong> 2. srečanju otroških<br />

gledaliških skupin pa<br />

priz<strong>na</strong>nje za <strong>na</strong>jboljšo<br />

glavno dekliško vlogo.<br />

Tako kot je tradicija pri<br />

<strong>na</strong>s ukvarjanje z gledališčem,<br />

je tradicija tudi<br />

sodelovanje <strong>na</strong> prireditvi<br />

Evropska vas. 8. maja<br />

letos je v Slovenj Gradcu<br />

<strong>na</strong>stala prava pravcata<br />

Evropa v malem. Otroci<br />

koroških vrtcev in šol so<br />

z izdelki, <strong>na</strong>vadami in<br />

običaji, glasbo ter s plesom<br />

predstavljali evropske<br />

države; med njimi<br />

smo bili tudi mi – dve<br />

državi smo predstavili,<br />

Nizozemsko in Luksemburg.<br />

Učenci matične<br />

šole <strong>na</strong> Javorniku so kar<br />

nekaj časa spoz<strong>na</strong>vali<br />

Evropsko unijo in državo<br />

Luksemburg. Ko so o<br />

vsem že dosti vedeli, so<br />

se odločili, <strong>na</strong> kakšen<br />

<strong>na</strong>čin in s katerimi izdelki<br />

bi <strong>na</strong>jlažje predstavili<br />

izbrano državo. Izdelali<br />

so plakate z zanimivostmi<br />

Luksemburga,<br />

glinene izdelke, povezane<br />

s to državo, levčke,<br />

ptičke, posodice, velik<br />

grad iz kock in karto<strong>na</strong>,<br />

grb, zastavice in likovne<br />

izdelke, tako ali drugače<br />

povezane s to državo.<br />

Posebej atraktiv<strong>na</strong> <strong>na</strong><br />

slovenjegraškem prireditvenem<br />

prostoru pa<br />

je bila ples<strong>na</strong> točka, s<br />

katero so štiri dekleta<br />

predstavila veliko vojvodstvo<br />

Luksemburg.<br />

Učenci in učitelji iz Kotelj<br />

so že od septembra<br />

poskušali o državi, ki so<br />

jo predstavljali, to je bila<br />

Nizozemska, izbrskati<br />

čim več zanimivosti, da<br />

so lahko pripravili plakate.<br />

Potem pa so ustvarjali<br />

– hišice iz das mase,<br />

mlinčki, tulipani, z<strong>na</strong>menite<br />

cokle … Vse to<br />

je pritegnilo pozornost<br />

obiskovalcev Evropske<br />

vasi. Še posebej pa njihov<br />

cokel ples. Na sami<br />

prireditvi pa so posneli<br />

in <strong>na</strong> svetovnem spletu<br />

objavili tudi filmček.<br />

Še o eni tradiciji – z<br />

<strong>na</strong>mi (ali pa mi z njimi)<br />

že vrsto let sodeluje<br />

javorniška enota ravenskega<br />

vrtca. Vsako<br />

leto <strong>na</strong>s vsaj enkrat<br />

obiščejo – <strong>na</strong>jmlajši,<br />

še v pleničkah, in malo<br />

starejši, ki se <strong>na</strong>m bodo<br />

kmalu pridružili v šoli.<br />

Sprejmemo jih v knjižnici<br />

in temu primeren je tudi<br />

program, ki ga pripravimo.<br />

Ob zadnjih obiskih<br />

smo jim čas krajšali s<br />

pravljičnimi trenutki –<br />

čebela Adela in ovčka<br />

Belka sta predstavili<br />

svoje dogodivščine.<br />

Najlepši del teh obiskov<br />

pa je, ko se <strong>na</strong>vdušeni<br />

malčki sami sprehodijo<br />

(včasih se mednje kar<br />

zapodijo) med knjižnimi<br />

policami in zabojčki s<br />

slikanicami. Verjamemo,<br />

da s takšnim sodelovanjem<br />

vzgajamo bodoče<br />

dobre bralce.<br />

Sodelovanje šole z ožjim<br />

in širšim okoljem je obojestransko<br />

koristno in<br />

nujno. In še posebej lepo<br />

je, če lahko šola s svojim<br />

delom in dejavnostmi<br />

bogati življenje lokalne<br />

skupnosti. Ponosni smo,<br />

da so grafike treh umetnikov<br />

– Biljane Unkovske,<br />

Rudolfa Španzla<br />

in Jožeta Matkoviča, ki<br />

jih je šola Koroškemu<br />

pokrajinskemu muzeju<br />

darovala v letu 2006, v<br />

letošnjem marcu končno<br />

postavili <strong>na</strong> ogled. Grafike<br />

so bile šoli podarjene<br />

ob otvoritvi v letu 1978.<br />

Obnova stavbe pa je vanjo<br />

prinesla spremembe<br />

in dela z<strong>na</strong>nih umetnikov<br />

so zamenjali otroški<br />

izdelki. Šolski prostori<br />

za skladiščenje umetnin<br />

niso primerni, zato je iz<br />

učiteljskega zbora prišla<br />

pobuda za darovanje.<br />

Zanje so muzejski delavci<br />

primerno poskrbeli<br />

in jih letos tudi razstavili.<br />

Od energije torej<br />

prekipevamo, zaključ<strong>na</strong><br />

prireditev, kjer vsako<br />

leto pokažemo, kaj<br />

z<strong>na</strong>mo in zmoremo<br />

ter katere posebnosti<br />

<strong>na</strong>s delajo zanimive,<br />

bo znova dokaz za<br />

to. Ko boste to brali,<br />

bo tudi ta že za <strong>na</strong>mi,<br />

<strong>na</strong>ša energija pa bo<br />

usmerje<strong>na</strong> samo še v<br />

zabavo in druženje. Do<br />

jeseni. Potem pa zopet<br />

šola, zabava in druženje.<br />

Oh, ta šola!<br />

Jasmi<strong>na</strong> Pečovnik<br />

46

Tri <strong>na</strong>jvažnejše reči<br />

iz upokojenske kronike<br />

Vroči<strong>na</strong> in suša sta zaz<strong>na</strong>movali lansko poletje. Letos pa dolga hlad<strong>na</strong> zima<br />

z obilico snega, ki ji ni bilo konca. Še ves mesec maj, ki je bil moker in hladen,<br />

se vreme ni izboljšalo. Skoraj polovica leta je za <strong>na</strong>mi, prav tako je polovica<br />

<strong>na</strong>črtovanih dejavnosti, ki jih imamo v letnem koledarju društva, opravljenih.<br />

Rad bi omenil tri dogodke, ki so nekako posebej zaz<strong>na</strong>movali letošnje polletje.<br />

Bica Lenčka<br />

Naš novi upravni odbor<br />

Naša slavljenka<br />

Hele<strong>na</strong> Polanc<br />

Prvi je bil v mesecu marcu. Staremu upravnemu odboru<br />

društva upokojencev je potekel mandat, ki traja štiri leta.<br />

Konec marca so bile volitve v organe društva. Izvoljenih je<br />

bilo kar polovica novih, mlajših članov v organe upravljanja.<br />

Tega smo veseli, da se <strong>na</strong>jdejo ljudje, ki s svojim prostovoljnim<br />

delom prispevajo za dobrobit starejših krajanov in k<br />

ugledu društva.<br />

Drugi dogodek je bil v maju mesecu. Vsako leto<br />

organizira društvo, sekcija bali<strong>na</strong>rjev, spominski turnir<br />

za pokojnega predsednika društva g. Jožeta Šaterja.<br />

Letos je minilo deset let od tega žalostnega dogodka.<br />

Na tej prireditvi sodelujejo vsako leto ekipe iz Mežice,<br />

Dravograda, Slovenj Gradca in domačega društva.<br />

Tekmujejo ženske in moške ekipe. Veseli smo bili<br />

prisotnosti župa<strong>na</strong>, gospoda Tomaža Rože<strong>na</strong>, in njegovih<br />

besed pri odprtju tekmovanja.<br />

Tretji dogodek pa je bil bolj socialne <strong>na</strong>rave. Komisija za<br />

socialne zadeve v društvu ima poleg ostalega tudi <strong>na</strong>logo,<br />

da obiskuje starejše občane ob njihovih visokih jubilejih.<br />

Dve občanki sta letos praznovali 98. rojstni dan. Obe v<br />

aprilu, v domovih, kjer skrbijo za njuno počutje. V Domu<br />

starejših v Slovenj Gradcu je ta visoki jubilej praznovala<br />

gospa Hele<strong>na</strong> Polanc. Skupaj z upravo doma so ji njeni<br />

pripravili prisrčno slovesnost. Prisot<strong>na</strong> je bila tudi POP TV<br />

in <strong>na</strong> pogovoru z novi<strong>na</strong>rko je gospa Polanc živahno odgovarjala.<br />

S skromnim šopkom smo ji voščili tudi prisotni<br />

člani Društva upokojencev <strong>Ravne</strong>.<br />

27. aprila pa je v Domu starejših v Črnečah dočakala svoj<br />

98. rojstni dan gospa Justa Kamnik. Voščilu so se pridružile<br />

pevke ŽPZ društva upokojencev <strong>Ravne</strong>, jo obiskale in<br />

s pesmijo presenetile kar v njeni sobi,slavljenka pa jim je<br />

priskočila <strong>na</strong> pomoč s svojim glasom. Obema slavljenkama<br />

želimo veliko zdravja, za prijetno bivanje pa je tudi poskrbljeno.<br />

Naj še zapišem, da <strong>na</strong>m je uspelo urediti spletno stran<br />

Društvo upokojencev <strong>Ravne</strong> in to <strong>na</strong>jdete <strong>na</strong> <strong>na</strong>slovu:<br />

www.posrcumlad.si/ravne-<strong>na</strong>-koroskem. Pred TUŠEM,<br />

<strong>na</strong> starem mestu, pa je nova oglas<strong>na</strong> omarica. Eno in drugo<br />

služi boljšemu obveščanju.<br />

SPREMENLJIVOST<br />

Poglej to modro nebo!<br />

Upanje je in življenje.<br />

Narava daje <strong>na</strong>m vse to.<br />

Prebuja hrepenenje.<br />

Pride čas za sanje.<br />

Sam moraš poskrbeti zanje.<br />

In dobro, čeprav ne vedno, je verjeti vanje.<br />

Jože Prednik<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

47

BI LAHKO BIL<br />

Moj Dom<br />

varno zatočišče<br />

otrokom,<br />

Ki Iz Različnih<br />

Razlogov Ne<br />

Morejo Ostati<br />

V svojih<br />

druži<strong>na</strong>h<br />

Ko sem se pripravljala <strong>na</strong>pisati ta<br />

članek, sem <strong>na</strong>redila majhen test <strong>na</strong><br />

temo rejništva, o kateri bom pisala,<br />

kar med svojimi <strong>na</strong>jbližjimi oziroma<br />

tistimi, ki so bili tisti trenutek v moji<br />

neposredni bližini.<br />

Zanimalo me je njihovo<br />

mnenje o tem, kaj je tisto,<br />

kar otroku pomaga, da upa<br />

odrasti v ta svet, da verjame<br />

vase in si upa imeti rad sebe<br />

in druge. Moja že tudi po<br />

ameriških merilih polnolet<strong>na</strong><br />

hčerka me je sumničavo<br />

pogledovala, češ, spet to<br />

mamino »psihologiziranje«,<br />

kot je temu rekla, ko je bila<br />

mlajša in se ji je zdelo, da<br />

je ne razumem, ko sem pri<br />

rešitvah njene stiske nehote<br />

preskočila iz vloge mame<br />

v vlogo socialne delavke.<br />

Na moje vztrajanje, da res<br />

želim čuti njeno mnenje,<br />

je rekla, no, pa saj veš kaj,<br />

varno okolje pa take stvari.<br />

Pozornost, ljubezen, ampak<br />

takš<strong>na</strong> ljubezen, da se lahko<br />

razviješ tak kot si, da te ne<br />

preveč zatrejo. Njenemu <strong>na</strong><br />

sveže upokojenemu stricu<br />

se je zdelo, da tiči pravi odgovor<br />

v tem, da ima otrok<br />

v redu družino, družino, ki<br />

se zanima zanj, pa družbo<br />

vrstnikov in kot zagrizeni<br />

privrženec športa ni pozabil<br />

dodati, da se mu zdi pomembno,<br />

da druži<strong>na</strong> otroka<br />

usmerja oziroma ga podpira<br />

pri športnih dejavnostih, ki<br />

otrokom dokazano pomagajo<br />

pri oblikovanju zdrave<br />

in pozitivne samopodobe.<br />

Družinska prijateljica, ki je<br />

prišla <strong>na</strong> kavo, je dodala, da<br />

je pomembno, da druži<strong>na</strong><br />

otroka vzpodbuja v njegovem<br />

vsestranskem razvoju<br />

in mu nudi vso podporo<br />

pri doseganju ciljev, ki so<br />

njemu pomembni. Na moje<br />

<strong>na</strong>slednje vprašanje, če<br />

lahko vse to otroku da tudi<br />

druži<strong>na</strong>, ki ni njegova last<strong>na</strong>,<br />

<strong>na</strong> primer rejniška druži<strong>na</strong>,<br />

so v en glas prepričljivo odgovorili<br />

z velikim DA. To pa<br />

zato, so poskušali podpreti<br />

svoj da, ker vsakdo izmed<br />

njih poz<strong>na</strong> koga, ki je zaradi<br />

družinskih razlogov moral<br />

za krajši ali daljši čas oditi v<br />

drugo - rejniško družino. In<br />

kolikor vedo, jim je tam bilo<br />

dobro, zdaj so sicer že vsi<br />

odrasli, samostojni, vendar<br />

še zmeraj obiskujejo svoje<br />

48

nekdanje rejniške družine in<br />

se čutijo kot njihov del. Poudarijo,<br />

da mi tega ne govorijo<br />

zato, ker profesio<strong>na</strong>lno<br />

delam <strong>na</strong> področju rejništva<br />

in si želim čuti točno takšne<br />

odgovore, ampak ker<br />

sami zase verjamejo, da je<br />

rejništvo nova priložnost<br />

za otroka, priložnost, da ga<br />

nekdo vzljubi in se mu posveča,<br />

če mu to iz kakršnihkoli<br />

razlogov ne more dati<br />

njegova last<strong>na</strong> druži<strong>na</strong>.<br />

Prosila sem jih še, da si<br />

predstavljajo, da so oni ti<br />

otroci, ki morajo iti živet<br />

drugam, nove družine pa<br />

ne poz<strong>na</strong>jo, ne kraja, kjer ta<br />

druži<strong>na</strong> živi, ne tamkajšnje<br />

šole, ne … Kaj bi jim pomagalo,<br />

kaj bi ublažilo njihov<br />

strah pred vstopom v zanje<br />

tuje okolje Prijazen in iskren<br />

sprejem cele družine,<br />

da ne bi preveč silili vanje,<br />

da bi tam imeli kakšen prostor<br />

zase, majhno sobico<br />

morda, da bi druži<strong>na</strong> imela<br />

kakšno domačo žival, so<br />

razmišljali.<br />

Moje strokovne in osebne<br />

izkušnje po mnogih letih<br />

dela <strong>na</strong> področju rejništva<br />

kažejo, da je res pomembno,<br />

pravzaprav <strong>na</strong>jbolj<br />

pomembno, vse to, kar so<br />

<strong>na</strong>šteli moji dragi. Otroke je<br />

seveda večinoma strah odhoda<br />

v novo družino, čeprav<br />

se tudi zgodi, da kakšen<br />

otrok zaradi <strong>na</strong>silja, alkohola<br />

in prepirov v lastni družini<br />

komaj čaka, da lahko odide<br />

drugam, ker je kar nekako<br />

prepričan, da mu drugje ne<br />

more biti slabše, lahko pa<br />

mu je celo boljše. Si pa vsi<br />

želijo, da bi jih nova, zdaj<br />

jo že lahko imenujemo rejniška,<br />

druži<strong>na</strong> sprejela kot<br />

sebi e<strong>na</strong>ke. Mlajši otroci me<br />

pogosto dvomeče sprašujejo,<br />

če jih bodo imeli tam,<br />

kamor gredo, radi, ali pa<br />

poskušajo doseči odložitev<br />

odhoda iz strahu, da jih tam<br />

nihče ne bo maral.<br />

Petru (<strong>na</strong>j mu bo tako<br />

ime) je bilo 11 let, ko je<br />

moral drugam. Doma ni<br />

več šlo. Vsakodnevno<br />

opijanje očeta, <strong>na</strong>silje<br />

očeta <strong>na</strong>d materjo in<br />

njim, kot posledica hude<br />

težave v šoli, močenje<br />

postelje. O tem, kako bo<br />

v rejniški družini, sem se<br />

z njim in njegovo materjo<br />

veliko pogovarjala, da bi<br />

preg<strong>na</strong>la njun strah in<br />

jima vlila zaupanje v to,<br />

da so družine različne, da<br />

obstajajo torej tudi prijazne<br />

družine, ki so pripravljene<br />

prevzeti ljubečo skrb za<br />

tujega otroka.<br />

Zmenili smo se, da<br />

bomo obiskali več<br />

rejniških družin in <strong>na</strong><br />

koncu skupaj izbrali<br />

tisto, ki se <strong>na</strong>m bo<br />

zdela »ta prava«. Kot<br />

prvo smo obiskali<br />

družino, ki sta jo<br />

predstavljala zakonca<br />

pri petdesetih, njuni<br />

trije otroci so že<br />

odleteli iz domačega<br />

gnezda in si spletali<br />

vsak svoje, v<br />

trideset kilometrov<br />

oddaljenem kraju od<br />

Petrovega doma.<br />

Rejnika sta <strong>na</strong>s sprejela<br />

toplo, z iskreno<br />

radostjo, da smo ju<br />

izbrali za družino vredno<br />

zaupanja.<br />

Peter in mama sta sedela<br />

tesno ob meni, se držala<br />

za roke in dolgo čas nista<br />

dovolila, da bi ju zapletli<br />

v pogovor. Rejnika nista<br />

silila, bilo jima je hudo zaradi<br />

stiske, ki sta jo videla<br />

<strong>na</strong> obrazih si<strong>na</strong> in mame.<br />

Pogledali smo si njuno stanovanje,<br />

prostor, ki bi lahko<br />

postal Petrova sobica, <strong>na</strong><br />

velikem balkonu njunega<br />

doma spoz<strong>na</strong>vali okolico<br />

morda novega začasnega<br />

doma, z balko<strong>na</strong> je bilo tudi<br />

dobro videti šolo, ki bi jo<br />

Peter obiskoval, če bi prišel<br />

živeti k njima, se pogovarjali<br />

o življenju zakoncev, o njunih<br />

otrocih in vnukih, kako<br />

si predstavljata življenje s<br />

Petrom, kaj bi zanju pomenil<br />

prihod Petra v njuno družino,<br />

kako bi Petru pomagala<br />

prebroditi žalost zaradi<br />

ločitve od matere in doma,<br />

bi mu omogočala srečanja z<br />

njegovo mamo, kakš<strong>na</strong> pravila<br />

so morali ubogati njuni<br />

otroci in kakš<strong>na</strong> bi moral<br />

Peter ipd. Počasi sta se<br />

tudi Peter in njegova mama<br />

počutila dovolj var<strong>na</strong>, da<br />

sta se vključila v pogovor,<br />

lahko smo se že celo skupaj<br />

<strong>na</strong>smejali kakšnim stvarem.<br />

Vseeno pa me je Peter, ko<br />

je prišel čas za odhod, presenetil,<br />

ko je rekel, veš kaj,<br />

Borislava, jaz bom kar ostal.<br />

Tako jaz kot njegova mama<br />

sva obstali, meni je odleglo,<br />

ko sem spoz<strong>na</strong>la, da se<br />

otrok čuti dovolj varnega,<br />

da bo tvegal s to družino,<br />

mama pa je zajokala, ker si<br />

je verjetno želela, da bi Peter<br />

ne sprejel novega doma<br />

»tako zlahka«, čeprav je<br />

hkrati vedela in se zavedala,<br />

da ni druge rešitve in da sin<br />

doma ne more ostati in bila<br />

zagotovo v svojem ranjenem<br />

srcu vesela, da je zanj<br />

<strong>na</strong>šla dobro družino. In je<br />

ostal. Do zaključka poklicne<br />

šole, ko se je osamosvojil.<br />

Rejniška druži<strong>na</strong> pa, kot<br />

pravi, ostaja zanj ne drugi<br />

ampak prvi dom. Ker nikoli<br />

ni izdala njegovega zaupanja,<br />

ker ga je imela rada<br />

takšnega, kot je.<br />

Borut je bil star<br />

samo tri leta, ko ga<br />

je njegova mama<br />

nekega dne prinesla<br />

v prostore centra<br />

za socialno delo<br />

s prošnjo, da ga<br />

rešimo pred domačim<br />

<strong>na</strong>siljem z oddajo v<br />

rejniško družino.<br />

Izmed rejniških družin, ki so<br />

še imele prosto mesto, smo<br />

izbrali družino <strong>na</strong> podeželju,<br />

ker je tudi Borut izhajal iz<br />

podobnega okolja. Druži<strong>na</strong><br />

z dvema otrokoma <strong>na</strong> robu<br />

odraslosti <strong>na</strong>s je toplo sprejela,<br />

fantek jim je bil takoj<br />

všeč, in <strong>na</strong>redili so vse, da<br />

bi si ga pridobili. Toda Borut<br />

se nikakor ni mogel odločiti,<br />

da bi zapustil moje <strong>na</strong>ročje.<br />

Potem pa je od nekod pritacal<br />

njihov prijazni psiček, ki<br />

mu je bil Borut nez<strong>na</strong>nsko<br />

všeč in se ni več premaknil<br />

od njega. Takrat je tudi Borut<br />

tvegal in se spustil <strong>na</strong><br />

tla k psičku. V njem je <strong>na</strong>šel<br />

nujno potrebnega prijatelja<br />

in zaveznika. In tudi on<br />

je ostal.<br />

In še zadnje vprašanje, ki<br />

sem ga postavila svojim domačim:<br />

Bi bili tudi vi pripravljeni<br />

pomagati kateremu<br />

izmed teh otrok, jih za krajši<br />

ali daljši čas sprejeti v svojo<br />

družino, jih imeti radi in skrbeti<br />

zanje Uf, pa saj to ni<br />

tako enostavno, saj otroka<br />

ne moreš kar vzeti, imeti<br />

moraš pogoje, no, materialne,<br />

prostorske, tudi tvoja<br />

druži<strong>na</strong> se mora strinjati, pa<br />

še skozi neka usposabljanja<br />

moraš iti, pa …, so razmišljali.<br />

Pa še marsikaj, res je.<br />

Pa vendar, bi bili pripravljeni<br />

sprejeti katerega izmed<br />

pomoči potrebnih otrok, ga<br />

vzpodbujati in spremljati<br />

<strong>na</strong> njegovi poti odraščanja,<br />

mu pomagati verjeti vase,<br />

ga imeti preprosto radi,<br />

sprašujem tudi VAS<br />

Če si boste vzeli trenutek<br />

časa za pogovor o tem, <strong>na</strong>s<br />

<strong>na</strong>jdete <strong>na</strong> <strong>na</strong>slovu Center<br />

za socialno delo, Gozdarska<br />

pot 17, <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem<br />

ali <strong>na</strong> telefonski številki: 02<br />

821 63 50 ali 821 63 56,<br />

pišete pa <strong>na</strong>m lahko tudi <strong>na</strong><br />

elektronski <strong>na</strong>slov:<br />

gpcsd.ravne@gov.si<br />

V svojem imenu, v imenu<br />

Centra za socialno delo in<br />

predvsem v imenu otrok<br />

vam bom hvalež<strong>na</strong> za vaš<br />

čas in razmislek!<br />

Borislava Repotočnik,<br />

univ. dipl. soc. del.<br />

RAVENSKI RAZGLEDI 49

IZ DELA ČETRTNE<br />

SKUPNOSTI ČEČOVJE<br />

ČS Čečovje je v letu 2013 <strong>na</strong> treh sejah obrav<strong>na</strong>vala tekočo problematiko svoje četrtne<br />

skupnosti. Sprejet je bil fi<strong>na</strong>nčni <strong>na</strong>črt za ČS Čečovje, ki omogoča <strong>na</strong>ši četrtni skupnosti,<br />

da opravi vse <strong>na</strong>loge iz prenesenih pristojnosti. Tako kot vsako leto smo tudi letos<br />

opravili terenski ogled ter pripravili poročilo o potrebnih popravilih klopi, otroških igral ter<br />

določili lokacije, kjer bo potrebno zamenjati dotrajane koše za odpadke. Za košnjo travnih<br />

površin in zelenic v <strong>na</strong>selju Čečovje skrbi že drugo leto JKP LOG, oceno o opravljenih<br />

košnjah prepuščamo vam, občanom, seveda pa je potrebno omeniti, da je v proračunu za<br />

košnjo zelenic žal <strong>na</strong>menjenih sredstev le za tri košnje.<br />

Člani komisije za ocenjevanje<br />

urejenosti okolja stanovanjskih<br />

blokov in individualnih stanovanjskih<br />

hiš so ocenjevanje opravili,<br />

ugotovljeno je bilo, da so občani ČS<br />

Čečovje, tako kot vsako leto, vzorno<br />

poskrbeli za pomladansko čiščenje<br />

(pometanje dvoriščnih površin, obrez<br />

grmovnic in živih mej, ter poskrbeli<br />

za cvetlične <strong>na</strong>sade).<br />

V mesecu juniju bo izbran izvajalec<br />

pričel z rekonstrukcijo ulične ceste,<br />

"Mrzelove ceste," <strong>na</strong> južnem delu<br />

<strong>na</strong>selja Čečovje, potrebno pa bi bilo<br />

opraviti vsaj še nekaj prepotrebnih<br />

preplastitev makadamskih površin v<br />

centru <strong>na</strong>selja Čečovje in urediti površine<br />

pred vstopom v območje otroškega<br />

vrtca Solzice.<br />

Tradicio<strong>na</strong>lno prireditev postavljanje<br />

mlaja, dne 26. 4. 2013 <strong>na</strong> prostoru<br />

pred OŠ Prežihovega Voranca,<br />

so občani Čečovja dobro sprejeli,<br />

druženje občanov s člani PGD <strong>Ravne</strong><br />

<strong>na</strong> Koroškem je bilo kar prijetno in<br />

zabavno. Veseli pa smo, da je urejeni<br />

prostor "plato Tuš" zaživel tako, kot<br />

je bilo <strong>na</strong>črtovano. Okras<strong>na</strong> drevesa<br />

so zazelenela s svojimi malimi<br />

krošnjami, prav tako pa dajejo lep<br />

videz prostoru tudi otočki okrog<br />

dreves s posajenimi trajnicami.<br />

Zavedamo se težkih časov, recesija<br />

je očitno v polnem razmahu in<br />

zavedamo se, da vseh zahtev in<br />

želja ni moč izpolniti, prav pa bi<br />

bilo, da bi se lotili vsaj prepotrebnih<br />

ureditvenih del (dodat<strong>na</strong> parkirišča,<br />

določitev pravih mest za posode<br />

za gospodinjske odpadke, male<br />

preplastitve še nekaj makadamskih<br />

površin <strong>na</strong> Čečovju, poseg<br />

dotrajanega starega drevja in<br />

seveda zasaditev novih dreves in<br />

grmovnic).<br />

Predsednik sveta ČS Čečovje:<br />

Marijan Kokol, univ. dipl. prav.<br />

50

V HRIBOVSKI VASI STROJNA –<br />

arhitektur<strong>na</strong> obnova in<br />

turistični razvoj<br />

Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem<br />

preko razpisa za Švicarski prispevek izvaja projekt za oblikovanje strategije<br />

trajnostnega razvoja območja vasi Stroj<strong>na</strong> z <strong>na</strong>zivom »Na hribovski vasi Stroj<strong>na</strong>«.<br />

Uspeš<strong>na</strong> pridobitev nepovratnih sredstev omogoča izvedbo projekta, v sklopu<br />

katerega se skuša oblikovati in vzpostaviti model upravljanja in vodenja investicij<br />

za ohranjanje življenja <strong>na</strong> podeželju in njegove stavbne dediščine. Model bo služil<br />

kot strokov<strong>na</strong> podlaga za sistemske rešitve in razvoj <strong>na</strong> področjih varovanja<br />

kulturne dediščine, kmetijstva in turizma.<br />

V Sloveniji se srečujemo z<br />

velikimi razlikami v razvoju<br />

posameznih podeželskih<br />

območij. Z izvedbo projekta<br />

želimo <strong>na</strong> Strojni vzpostaviti<br />

trajnostno strategijo<br />

razvojnega modela turizma.<br />

Zavedamo se, da ima Švica<br />

<strong>na</strong> področju razvoja skupnosti<br />

v gorskih kmetijah,<br />

gorništva in turizma precej<br />

podobne <strong>na</strong>ravne danosti<br />

kot Stroj<strong>na</strong>, vendar ima<br />

bistveno boljšo ureditev <strong>na</strong><br />

področju podeželja. S tem<br />

projektom veliko pozornosti<br />

<strong>na</strong>menjamo švicarskim<br />

primerom dobre prakse in<br />

osveščamo o pomenu dodane<br />

vrednosti podeželja,<br />

ki je v odnosu do mestnega<br />

okolja vse pogosteje prepoz<strong>na</strong>no<br />

kot okolje, ki omogoča<br />

kakovostnejši <strong>na</strong>čin<br />

življenja. Ciljne skupine so<br />

vaščani Strojne, študentje<br />

arhitekture, arhitekti iz Slovenije<br />

in Švice, predstavniki<br />

institucij, ki varujejo kulturno<br />

dediščino, turistični<br />

delavci, predstavniki drugih<br />

lokalnih in regio<strong>na</strong>lnih institucij<br />

ter posredno občani<br />

občin Koroške regije in tudi<br />

širšega območja. Predvsem<br />

vaščani Strojne bodo v okviru<br />

projekta dobili kakovostne<br />

smernice za <strong>na</strong>daljnji<br />

razvoj sicer desetletja zapostavljene<br />

vasi, ki slovi po<br />

bogati kulturni dediščini in<br />

neokrnjeni <strong>na</strong>ravi.<br />

V projektu sodelujejo Zavod<br />

za kulturo, šport, turizem<br />

in mladinske dejavnosti<br />

<strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem, School<br />

of Architecture, Design and<br />

Civil Engineering (Zurich<br />

University of Applied Sciences),<br />

Združenje študentov in<br />

izobražencev ter Fakulteta<br />

za arhitekturo Univerze v<br />

Ljubljani. Kot pridruže<strong>na</strong><br />

partnerja v aktivnostih sodelujeta<br />

tudi jav<strong>na</strong> zavoda<br />

STIK iz Laškega in Center<br />

Rinka iz Solčave, ki se srečujeta<br />

s podobnimi izzivi.<br />

ANALIZA KMETIJ<br />

Na podlagi razvijanja optimalnih<br />

možnosti za uresničitev<br />

ciljev projekta »Na<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

51

hribovski vasi Stroj<strong>na</strong>« smo<br />

za potrebe pregleda stanja<br />

kmetij izvedli raziskavo<br />

oz. anketo med prebivalci<br />

Strojne o njihovem življenju<br />

in potrebah <strong>na</strong> hribovski<br />

vasi. Prav tako smo poskrbeli<br />

za foto dokumentacijo<br />

objektov in okolice obiskanih<br />

kmetij. Zbrano raziskovalno<br />

gradivo obsega preko<br />

1000 fotografij trenutnega<br />

stanja kmetij.<br />

UVODNA DELAVNICA<br />

V sklopu projekta je bila<br />

septembra 2012 izvede<strong>na</strong><br />

uvod<strong>na</strong> dvodnev<strong>na</strong> delavnica,<br />

<strong>na</strong> kateri so se srečali<br />

vaščani Strojne ter slovenski<br />

in švicarski strokovnjaki<br />

raznovrstnih profilov. Na<br />

razvojni delavnici, imenovani<br />

“Zukunftwerkstatt”<br />

oz. “Future laboratory”, so<br />

udeleženci razmišljali o bodočih<br />

razvojnih možnostih<br />

hribovske vasi.<br />

Vsi udeleženci so izrazili<br />

potrebo, da bi območje<br />

Strojne <strong>na</strong>šlo razvojni<br />

zagon. Predsednik vaške<br />

skupnosti Zdravko Šapek<br />

je izrazil pričakovanje in<br />

željo, da bi se vas razvijala<br />

trajnostno, v sožitju z<br />

<strong>na</strong>ravo in s kulturnim<br />

izročilom območja. Uvodne<br />

delavnice so bile uspešne,<br />

saj so vaščani ob strokovni<br />

pomoči prepoz<strong>na</strong>li razvojne<br />

priložnosti rodne vasi.<br />

Vaščani so se kot predpripravo<br />

<strong>na</strong> uvodno delavnico<br />

spoz<strong>na</strong>li s trženjem domačih<br />

izdelkov in ekološkim<br />

kmetovanjem v sklopu obiska<br />

ekotržnice v Ljubljani.<br />

STROKOVNA<br />

EKSKURZIJA V ŠVICO<br />

V želji spoz<strong>na</strong>ti primere<br />

dobre prakse, ki obstajajo<br />

<strong>na</strong> področju trajnostnega<br />

razvoja, so se v začetku<br />

oktobra 2012 vaščani,<br />

strokovnjaki in predstavniki<br />

partnerjev odpravili<br />

<strong>na</strong> strokovno ekskurzijo v<br />

Švico. Tam so spoz<strong>na</strong>li in<br />

<strong>na</strong>vezali stike s številnimi<br />

strokovnjaki. Ogledali so si<br />

tudi vaško klavnico, sirarne,<br />

park Ela, vaško pivovarno in<br />

tematsko pot Via Spluga.<br />

STROKOVNJAKI IZ<br />

ŠVICE IN SLOVENIJE O<br />

PRIHODNOSTI PROSTORA<br />

IN ARHITEKTURE NA<br />

STROJNI<br />

Konec februarja letos je <strong>na</strong><br />

Strojni potekala arhitektur<strong>na</strong><br />

delavnica. Preko 30<br />

študentov arhitekture, njihovih<br />

mentorjev in arhitektov<br />

se je v sklopu delavnice<br />

spoz<strong>na</strong>valo s prostorom,<br />

arhitekturo območja in<br />

razvojnimi možnostmi hribovske<br />

vasi Stroj<strong>na</strong>. Na predavanjih<br />

so spoz<strong>na</strong>li predvsem<br />

teoretske z<strong>na</strong>čilnosti<br />

oz. zakonitosti prostora in<br />

kulturne dediščine območja,<br />

<strong>na</strong> terenskem delu pa so si<br />

ogledališe objekte kmetij,<br />

za katere bodo do zaključka<br />

projekta izdelali konkretne<br />

arhitekturne rešitve.<br />

ZAKLJUČEK<br />

V septembru 2013 se bo<br />

projekt »Na hribovski vasi<br />

Stroj<strong>na</strong>« zaključil s predstavitvijo<br />

publikacije, z<br />

razstavo izsledkov projekta<br />

in s konkretnimi arhitekturnimi<br />

rešitvami za trajnostni<br />

razvoj, ki jih pripravljajo<br />

študentje.<br />

Več o zaključnem<br />

dogodku in vsebini<br />

projekta si lahko<br />

preberete <strong>na</strong> spletni<br />

strani projekta<br />

www.vas-stroj<strong>na</strong>.si.<br />

Obenem vas vabimo,<br />

da redno spremljate<br />

informacije o <strong>na</strong>gradnih<br />

igrah, ki bodo potekale v<br />

sklopu projekta. Objavljene<br />

bodo <strong>na</strong> spletni strani.<br />

Franci Pečnik<br />

52

VABIMO VAS vsak dan OB LEPEM VREMENU od 10. do 20. ure,<br />

ob nedeljah pa od 9. do 20. ure<br />

<strong>na</strong> osvežitev <strong>na</strong> MESTNO KOPALIŠČE RAVNE.<br />

Tako smo krajanom<br />

predstavili novo gasilsko<br />

pridobitev<br />

Toni in Ernest _<br />

brata Rutar<br />

Foto: Blaž Kajzer<br />

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

53

1<br />

Ledenica pri Votli peči<br />

in pivovar<strong>na</strong><br />

v Mickini bajti <strong>na</strong> Piglu<br />

2<br />

3<br />

1. » Micki<strong>na</strong> bajta« <strong>na</strong> Piglu, nekdanja varilnica piva<br />

2. Trgovec Winzenz H. Brundula s soprogo (okoli 1928)<br />

3. Kapelica pri Votli peči s starim mostom (pred 1941)<br />

Danes je blizu tistega<br />

mesta <strong>na</strong> drugi strani<br />

Meže ob glavni cesti<br />

<strong>Ravne</strong> – Dravograd le<br />

še kapelica. Včasih je<br />

bil nekaj korakov <strong>na</strong>zaj<br />

proti Guštanju čez Mežo<br />

most, kjer je bila <strong>na</strong><br />

drugi strani reke pod<br />

javorniškim hribom, ki<br />

mu domačini še danes<br />

pravijo Pigl, z<strong>na</strong>menita<br />

klet, ki so ji pravili<br />

»Eiskeler«, ledenica.<br />

Takoj po prvi svetovni<br />

vojni so bili lastniki te<br />

ledenice Jagrovi, torej<br />

Vinzenz H. Brundula,<br />

z<strong>na</strong>n guštanjski trgovec,<br />

pozneje pa jo je prevzel<br />

gostilničar in hišni<br />

posestnik ter prvi župan<br />

Guštanja po prvi vojni<br />

Franjo Lečnik. Podjetni<br />

trgovec Brundula je<br />

uredil <strong>na</strong> drugi strani<br />

Meže prijeten, s streho<br />

pokrit prostor, kjer je<br />

postavil precej lesenih<br />

miz in stolov. Na tem<br />

mestu so v tistem času<br />

točili daleč <strong>na</strong>jboljše<br />

pivo v Guštanju iz<br />

tako rekoč <strong>na</strong>ravnega<br />

hladilnika v skalni kleti<br />

v osrčju Pigla. Od tod je<br />

vodil tunel, ki še vedno<br />

obstaja. Peljal je pod<br />

javorniškim gradom<br />

do starega poslopja <strong>na</strong><br />

vzhodni strani Pigla,<br />

ki so mu takrat pravili<br />

»Preichaus«. Tam so<br />

proizvajali izvrstno<br />

domače pivo. Ta hiša,<br />

<strong>na</strong> žalost v razvali<strong>na</strong>h,<br />

obstaja še danes. To<br />

je tako imenova<strong>na</strong><br />

»Micki<strong>na</strong> bajta« <strong>na</strong><br />

začetku Pigla <strong>na</strong>d<br />

<strong>na</strong>seljem Javornik. Zob<br />

časa jo je že krepko<br />

<strong>na</strong>čel, pa vendar bi jo<br />

bilo škoda porušiti.<br />

Poleti jo delno zakriva<br />

lep divji kostanj, ki s<br />

svojo čudovito okroglo<br />

krošnjo omili trenutno<br />

razdejanje <strong>na</strong> tem delu<br />

Pigla. No, od te Mickine<br />

bajte, kjer je bila po<br />

prvi vojni ta z<strong>na</strong><strong>na</strong><br />

pivovar<strong>na</strong>, so spravljali<br />

pivo po predoru do<br />

kleti. Največji promet je<br />

bil (po pripovedovanju<br />

Justine Petrač in Ervi<strong>na</strong><br />

Wlodyge, ki je nekaj<br />

Justininih pričevanj<br />

zapisal) ob petkih in<br />

nedeljah, saj se je ob<br />

teh dnevih vozilo tod<br />

mimo veliko ljudi od<br />

blizu in daleč, ko so<br />

hodili <strong>na</strong> romanje k sv.<br />

Križu <strong>na</strong>d Dravogradom.<br />

Gospodar te kleti <strong>na</strong>j<br />

bi bil v tistem času<br />

Jakob Prosen, ki je bil<br />

dolgo časa tudi vodilni<br />

gasilec v Guštanju.<br />

Po pripovedovanju<br />

nekaterih (to zveni sicer<br />

bolj malo verjetno!)<br />

so celo strojevodje tu<br />

pri Votli peči zaradi te<br />

kleti kar ustavili vlak<br />

in celot<strong>na</strong> posadka<br />

železniških uslužbencev<br />

je šla v to z<strong>na</strong>menito<br />

klet in si pogasila žejo s<br />

hladnim pivom, ki so ga<br />

zvarili v »Mickini bajti«<br />

<strong>na</strong> Piglu.<br />

V premislek: Ali ne<br />

bi bilo vredno te<br />

z<strong>na</strong>menite guštanjske<br />

pivovarne obnoviti in<br />

jo ohraniti bodisi kot<br />

kulturnozgodovinski ali<br />

pa vsaj kot zelo zanimiv<br />

turističnogostinski<br />

objekt, ki bi s svojo<br />

ponudbo zagotovo<br />

privabljal turiste od blizu<br />

in daleč<br />

Mirko Osojnik<br />

54

RAVENSKI RAZGLEDI<br />

Vabljeni <strong>na</strong> prireditve<br />

v sklopu 12. Ravenskih dnevov<br />

od 19. do 25. avgusta 2013<br />

55

56<br />

zgoraj:<br />

Dvorec Podgora (zdaj Lobas) v Podkraju – po Valvasorju<br />

v sredini:<br />

Z<strong>na</strong>menje pri Avguštinu<br />

spodaj:<br />

Pri Lobasu v Podkraju št. 10 okoli leta 1910<br />

Fotografije so v lasti fototeke Koroškega pokrajinskega muzeja – Muzeja <strong>Ravne</strong>.<br />

Stare podkrajske razglednice<br />

RAVENSKI<br />

RAZGLEDI<br />

<strong>Glasilo</strong> Občine<br />

<strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem<br />

leto:<br />

2013<br />

številka:<br />

9<br />

izdajatelj:<br />

Zavod za kulturo, šport,<br />

turizem in mladinske<br />

dejavnosti <strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem<br />

zanj: Miran Mlakar<br />

uredniški odbor:<br />

Miran Mlakar,<br />

Mirko Osojnik,<br />

Petra Podjaveršek in<br />

Boja<strong>na</strong> Verdinek<br />

odgovorni urednik:<br />

Mirko Osojnik<br />

Za verodostojnost<br />

posameznih prispevkov<br />

odgovarjajo njihovi avtorji.<br />

jezikovni pregled:<br />

Petra Podjaveršek<br />

fotografija <strong>na</strong> <strong>na</strong>slovnici:<br />

Sebastijan Oblak<br />

oblikovanje:<br />

atelje jk<br />

tisk:<br />

MALEX, d. o. o.<br />

<strong>na</strong>klada:<br />

4.500 izvodov<br />

<strong>Glasilo</strong> je vpisano v razvid<br />

medijev pri Ministrstvu za<br />

kulturo RS pod zaporedno<br />

številko 750.<br />

<strong>Ravne</strong> <strong>na</strong> Koroškem,<br />

julij 2013

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!