Decata vo PJR MakeDoniJa* - ERI SEE

More documents

Recommendations

Info

Pogled vrz Makedonija 33.9% Naselenie 3 2,045,108 Isklu~enost na mladite lu|e (na vozrast od 15 - 19) od obrazovanie, vrabotuvawe ili obuka 1 Naselenie pod 18 godini 6 486,000 ETNI^KI SOSTAV 1 Naselenie pod 5 godini 6 117,000 64.2% Makedonci Smrtnost pod 5 godini 6 17/1000 Albanci 25.2% @ivoten vek 6 74 Turci 3.9% Vkupna stapka na fertilitet 6 1.5 Romi 2.7% Urbanizirano 6 70% Srbi 1.8% Drugi Godi{en rast na naselenieto 3 2.63% 2.2% Pismenost - maì 5 98.24% RELIGIJA 1 Pismenost - èni 5 94.1% Pravoslavna 64.7% Posetuvawe na osnovno u~ili{te 4 94.9% Muslimanska 33.3% Posetuvawe na sredno u~ili{te 4 63% Drugi hristijanski 0.37% Rast na BDP 3 5.1% Drugi 1.63% Stapka na nevrabotenost 3 34.8% Izvor: 1. 2002 Popis ( DZS), 2. Siroma{tijata vo Makedonija 2004- Naselenie pod linijata na relativna siroma{tija 2 29.8% 2006 (DZS), 3. Op{ti statisti~ki podatoci 2007 (DZS), 4. 2005/2006 MIKI, 5. UNICEF TransMone 2007, 6. SDS na UNICEF 2008 2.1 Demografija Makedonija ima 2,045,108 ìteli, od koi 486,000 se pod 18 godini i 117,000 se pod 5. Skopje ima najmnogu naselenie i toa nad 450,000, sledeno od Bitola i Kumanovo so nad 80,000 i 70,000 ìteli, soodvetno. 1,297,981 ìteli se deklariraat kako Makedonci, i pretstavuvaat 64.2 procenti od vkupnoto naselenie, a okolu 535,000 ìteli (25.2 procenti) se deklariraat kako Albanci. Pomalubrojnite etni~ki malcinstva vklu~uvaat Turci (77,959 ili 3.85 procenti), Romi (53,879 ili 2.7 procenti), Srbi (35,939 ili 1.78 procenti), Bosanci (17,018 ili 0.84 procenti), Vlasi (9,695 ili 0.48 procenti) i drugi (20,993 ili 1.04 procenti). Mnozinstvoto (64.7 procenti) od naselenieto pripa|a na Makedonskata pravoslavna crkva. Muslimanite so~inuvaat 33,3 procenti od naselenieto, a drugite hristijanski denominacii so~inuvaat 0,37 procenti. Na Popisot 2002 ostatokot (1,63 procenti) se registrirani kako „neodredeni”. Pove}eto Albanci, Turci i Bosanci se muslimani, kako i malcinstvoto od etni~kata makedonska populacija, poznati kako makedonski muslimani. 2.2 Opkruùvawe Makedonija e zemja opkruèna so kopno i geografski e definirana spored centralnata dolina formirana od rekata Vardar i vramena dol` svoite granici so planinski masivi. Terenot e glavno neramen i trite ezera - Ohrid, Prespa i Dojran - leàt na nejzinite ju`ni granici, prese~eni so granicite kon Albanija i Grcija. Regionot e seizmi~ki aktiven i bil mesto na destruktivni zemjotresi, kako {to e zemjotresot {to se slu~il vo 1963 godina koj seriozno go o{tetil Skopje i ubil okolu 1000 lu|e. Makedonija e prirodno nadarena so dobra {umska pokrivka (37 procenti), reki, ezera i Dinarskiot i Rodopskiot planinski venec. Polovina od vkupnata povr{ina na Makedonija se koristi za zemjodelie i e podelena podednakvo na obrabotlivi povr{ini i pasi{ta. Klimata e polusuva, so studeni zimi i suvi leta i se karakterizira so nepogodna raspredelba na vrneì, pa zatoa i e potrebno akumulirawe i skladirawe na voda za upotreba vo tekot na letnite meseci. Griìte vo odnos na opkruùvaweto vklu~uvaat: bezbednost na vodata i zagaduvawe na izvorite na voda, slab kvalitet na vozduhot; nesoodvetno upravuvawe so opasen otpad; neodr`livi zemjodelski praktiki i zaguba na biodiverzitet. 2.3 Ponova istorija Makedonija prethodno bila najju`niot del od Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija, nejzinite granici bile odredeni po Vtorata svetska vojna. Vo 1991 godina, Jugoslavija se dezintegrirala koga Slovenija, Hrvatska i Bosna proglasile nezavisnost. Po referendum, odràn na 8 septemvri 1991 godina, Makedonija, isto taka, proglasuva nezavisnost. Kiro Gligorov bil izbran za prv pretsedatel i bil donesen nov Ustav so koj Makedonija se proglasuva za suverena, nezavisna, gra|anska i demokratska dràva i ja priznava ednakvosta na site Makedonci, vklu~itelno i etni~kite malcinstva. 18 Decata vo Makedonija
Makedonija ostanuva vo mir vo tekot na jugoslovenskite vojni od 1990 godina, no bila destabilizirana so napliv na okolu 360.000 etni~ki Albanci, begalci, koi begale od vojnata na Kosovo vo 1999 godina. Mnozinstvoto od ovie begalci si zaminale po zavr{uvaweto na vojnata, no vo avgust 2007 godina okolu 1907 barateli na azil s$ u{te se vo Makedonija. Vo momentot vo Makedonija ima, spored Visokiot komesar na Obedinetite nacii za begalci, okolu 800 lu|e de fakto bez dràva, mnogu od niv se marginalizirani Romi. Od mart do juni 2001 godina se vodel kratok konflikt me|u vladinite bezbednosni sili i etni~kata Albanska osloboditelna narodna armija (ONA), glavno vo severniot i severozapadniot del od zemjata. Po intervencijata na silite za nadgleduvawe na prekinot na ognot na Severnoatlantskata dogovorna organizacija (NATO) i po ohridskite diskusii postignat e miroven dogovor - Ohridskiot dogovor (ili Ohridskiot ramkoven dogovor) - potpi{an od Vladata na Makedonija i albanski pretstavnici, na 13 avgust 2001 godina. Ovoj dogovor gi postavi terenskite raboti za podobruvawe na pravata na etni~kite Albanci vo Makedonija, a za vozvrat Albancite se otkaàa od separatisti~kite barawa i gi priznaa makedonskite institucii. Ohridskiot dogovor baral socijalni i politi~ki prestrukturirawa so koi na albanskiot narod mu se dal status na ’zna~ajno malcinstvo’ i priznavawe na pravata na etni~kite Albanci, kako ednakvi so onie na etni~kite Makedonci. 2.4 Politika Makedonija e parlamentarna demokratija so izvr{na vlast, sostavena od koalicioni partii i nezavisna pravosudna granka so ustaven sud. Pravosudnata vlast se izvr{uva preku sudovite, so sudski sistem, predvoden od Vrhoven pravosuden sud, Ustaven sud i Republi~ki sudski sovet. Parlamentarnoto sobranie gi imenuva sudiite. Parlamentarnoto sobranie e sostaveno od 120 mesta, a ~lenovite se izbiraat na sekoi ~etiri godini. Po izborite vo 2006 godina, funkciite na lokalnata vlast bea podeleni na 84 op{tini. Op{tinite se edinici na lokalnata vlast, a sosednite op{tini moàt da vospostavat aran`mani za sorabotka. Glavniot grad, Skopje, se upravuva kako grupa od deset op{tini koi kolektivno se imenuvaat kako “Grad Skopje”. Ponekoga{ se manifestira politi~ko raziduvawe me|u politi~kite partii koi gi pretstavuvaat makedonskoto etni~ko mnozinstvo i etni~kite Albanci. Vo avgust 2004 godina, Parlamentot donese zakonodavstvo so koe se precrtuvaat lokalnite granici, so {to na etni~kite Albanci im se dade pogolema avtonomija vo oblastite kade {to tie se mnozinsko naselenie. Po slobodnata predizborna kampawa koja se odvivala bez problemi, zemjata svedo~e{e demokratski promeni vo Vladata, odbeleàni so re{ava~kata pobeda na partijata VMRO-DPMNE, vodena od Nikola Gruevski. Odlukata na Gruevski da ja vklu~i Demokratskata partija na Albancite vo novata Vlada, namesto koalicijata na Demokratskata unija za integracija i Partijata za demokratski prosperitet, koja go dobi mnozinstvoto od albanskite glasovi, predizvika protesti vo delovi od zemjata so mnogubrojno albansko naselenie. No, obidi se napraveni da se vospostavi dijalog me|u Demokratskata unija za integracija i vladeja~kata partija VMRO- DPMNE, kako napor da se razgledaat sporovite i da se poddràt aspiraciite kon EU i NATO. 2.5 Evropska integracija Na sredba odràna vo Solun, vo Grcija, vo 2003 godina, Evropskata unija gi uveri zemjite na Zapaden Balkan deka, po ispolnuvaweto na vospostavenite kriteriumi, tie }e stanat konkurentni za pristap vo EU. Kako del od tekovnite napori za pro{iruvawe na svoeto ~lenstvo i kako priznanie za napredokot vo odnos na Ohridskiot ramkoven dogovor, na 17 dekemvri 2005 godina EU & dade na Republika Makedonija status na kandidat. No, s$ u{te nema odreden datum za zapo~nuvawe na pregovorite. Makedonija ima pobarano ramnopravno ~lenstvo vo EU na 22 mart 2004 godina i Vlado Bu~kovski (toga{en minister za odbrana, podocna kratko i premier) entuzijasti~ki ja nare~e odlukata kako „karta vo eden pravec” kon ~lenstvo vo EU. Vo soglasnost so Kriteriumite od Kopenhagen za ~lenstvo vo EU, glavnite predizvici za Makedonija se: da postigne stabilnost na instituciite koi ja garantiraat demokratijata, vladeewe na pravoto, ~ovekovi prava i po~ituvawe i za{tita na malcinstvata; da obezbedi postoewe na funkcionalna pazarna ekonomija, kako i kapacitet za opstojuvawe na konkurentniot pritisok i pazarnite sili vo ramkite na Unijata i, da gi prezeme obvrskite od ~lenstvoto, vklu~itelno i pridrùvawe kon celite na politi~kata, ekonomskata i monetarnata unija. Pokraj Kriteriumite od Kopenhagen, Makedonija mora da gi pribliì svoite nacionalni institucii i zakonodavstvo so zakonodavstvoto na EU (Aki). Zakonodavstvoto na EU e zakonskata i in- Analiza na sostojbata 19
Page 1: Decata vo PJR Makedonija* Analiza n
Page 4 and 5: Decata vo Makedonija
Page 6 and 7: Sodrìna Izvr{no rezime............
Page 8 and 9: Grafikoni i tabeli Grafikoni Slika
Page 10 and 11: SB Svetska banka SDS Izve{taj za so
Page 12 and 13: taka, sugerira deka decata od ovie
Page 14 and 15: 12 Decata vo Makedonija
Page 16 and 17: Ovaa Analiza na sostojbata nudi inv
Page 22 and 23: stitucionalnata ramka i teloto na o
Page 24 and 25: Tabela 1: Evropski liken-indikatori
Page 28 and 29: Vo slu~ajot na Makedonija, kade {to
Page 30 and 31: Tabela 2: Stapka na siroma{tija spo
Page 32 and 33: Od podatocite prezentirani pogore m
Page 34 and 35: Tabela 3: Pristap do ~ista voda i s
Page 36 and 37: Tabela 4: Makedonija ima napraveno
Page 38 and 39: Tabela 5: Procent na distribucija n
Page 40 and 41: ta rabotna sila da ostane konkurent
Page 42 and 43: Slika 16: Premin vo sredno obrazova
Page 44 and 45: Seksualna zloupotreba Isto taka, re
Page 46 and 47: za deinstitucionalizicijata na dets
Page 48 and 49: Tabela 10: Deca i mladi vo sudir so
Page 50 and 51: tri na~ina za prevencija na prenesu
Page 52 and 53: Tabela 14: Svest za SPB, SIDA, HIV
Page 54 and 55: heteroseksualen polov odnos i dokaz
Page 56 and 57: samite pridobivki. Vo ovoj kontekst
Page 60 and 61: zovanie koe trae osum godini e zado
Page 62 and 63: Drugi pra{awa identifikuvani so Stu
Page 64 and 65: iozni problemi so upravuvaweto i sl
Page 66 and 67: Vo 2005 godina, prezemeni se napori
Page 68 and 69: Finansiraweto za zdravstvenata za{t
Page 70 and 71:
pomo{ na ministerot; buxetirawe, fi
Page 72 and 73:
Vo revidiraniot Zakon za detska za{
Page 74 and 75:
jarda makedonski denari (pribli`no
Page 76 and 77:
Zemaj}i go predvid faktot {to efika
Page 78 and 79:
Makedonija bi moèla da gi izbegne
Page 80 and 81:
ni merki za odgovornost ~estopati d
Page 82 and 83:
lokalno upravuvawe, obezbeduvawe na
Page 84 and 85:
82 Decata vo Makedonija
Page 86 and 87:
1 Detskite prava se del od po{iroki
Page 88 and 89:
NPR {to se zanimava so obrazovanie
Page 90 and 91:
kalno nivo, za da se promovira done
Page 92 and 93:
• Ministerstvo za obrazovanie i n
Page 94 and 95:
sogleda deka konceptite na „sirom
Page 96 and 97:
43. MTSP, 2006/07 44. UNICEF Makedo
Page 98 and 99:
94. Za seopfaten izve{taj na prosir
Page 100:
Kancelarija na UNICEF Orce Nikolov
show all

Decata vo PJR MakeDoniJa* - ERI SEE

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?