Visokošolsko izobraževanje v Sloveniji - Založba Univerze na ...
Visokošolsko izobraževanje v Sloveniji - Založba Univerze na ...
Visokošolsko izobraževanje v Sloveniji - Založba Univerze na ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
1.4 Uporablje<strong>na</strong> metodologija<br />
<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni v absolutnem smislu, kljub <strong>na</strong>raščajoči relativni<br />
udeležbi v visokošolskem izobraževanju.<br />
1.3 Uporablje<strong>na</strong> metodologija<br />
Pri a<strong>na</strong>lizah podatkov, ki sem jih izvedel, da bi potrdil ali zavrnil postavljene<br />
hipoteze, sem se oprl <strong>na</strong> različne kvantitativne metode z<strong>na</strong>nstvenega<br />
raziskovanja. Poleg preglednicaričnih in grafičnih prikazov<br />
podatkov v okviru njihovih opisnih statistik sem se oprl predvsem <strong>na</strong><br />
multivariatno regresijsko a<strong>na</strong>lizo, s pomočjo katere sem ugotovil, kateri<br />
so dejavniki povpraševanja po visokošolskem izobraževanju, kakš<strong>na</strong><br />
je povezanost med posameznimi dejavniki in povpraševanjem<br />
po visokošolskem izobraževanju ter kakšen je pomen variabilnosti teh<br />
dejavnikov za variabilnost povpraševanja po visokošolskem izobraževanju.<br />
Pri a<strong>na</strong>lizi časovnih vrst sem si pomagal z a<strong>na</strong>lizo serialne korelacije<br />
in korelacije z odlogom ter a<strong>na</strong>lizo avtokorelacije. S pomočjo<br />
serialne korelacije in korelacije z odlogom sem ugotovil, kakš<strong>na</strong> je<br />
povezanost med posamezno pojasnjevalno spremenljivko in odvisno<br />
spremenljivko – povpraševanje po visokošolskem izobraževanju – pri<br />
posameznih časovnih odlogih. S pomočjo a<strong>na</strong>lize avtokorelacije sem<br />
ugotovil povezanost med vrednostmi odvisne spremenljivke v posameznih<br />
letih. Pri a<strong>na</strong>lizi dejavnikov relativne stopnje povpraševanja<br />
po visokošolskem izobraževanju, ki sem jo izvedel <strong>na</strong> podlagi anketnih<br />
podatkov SURS-a iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG), sem<br />
odvisnost med opisnimi spremenljivkami a<strong>na</strong>liziral s kontingenčnimi<br />
kombi<strong>na</strong>cijskimi preglednicami in Pearsonovim χ 2 -preizkusom. Pri<br />
proučevanju vpliva, ki ga ima posamezni dejavnik povpraševanja po<br />
visokošolskem izobraževanju <strong>na</strong> verjetnost udeležbe v visokošolskem<br />
izobraževanju, sem uporabil probit model. Pri raču<strong>na</strong>lniških obdelavah<br />
podatkov sem si pomagal s statističnimapaketomaSPSSinSTATA.<br />
21<br />
1.4 Prispevek raziskave k z<strong>na</strong>nosti<br />
Glavni izvirni prispevek z<strong>na</strong>nstvene monografije k z<strong>na</strong>nosti <strong>na</strong> področju<br />
visokošolskega izobraževanja v vsebinskem smislu je razvoj<br />
modela dejavnikov povpraševanja po izobraževanju <strong>na</strong> visokošolski<br />
ravni, ki v <strong>Sloveniji</strong> <strong>na</strong> takšen <strong>na</strong>čin doslej še ni bil obrav<strong>na</strong>van. Origi<strong>na</strong>lno<br />
so oblikovane posamezne skupine dejavnikov povpraševanja<br />
po visokošolskem izobraževanju, kateri izhajajo sicer tudi iz ugotovitev<br />
nekaterih dosedanjih tujih raziskav, ki jih podrobneje predstavljam<br />
v <strong>na</strong>daljevanju. Vendar pa je v z<strong>na</strong>nstveni monografiji pristop<br />
k oblikovanju glavnih skupin dejavnikov povsem nov in bolj širok,<br />
prav tako pa je prvič uporabljen in testiran v primeru Slovenije. Dosedanje<br />
tuje raziskave dejavnikov povpraševanja po visokošolskem
Change language