VisokoÅ¡olsko izobraÅ¾evanje v Sloveniji - ZaloÅ¾ba Univerze na ...

More documents

Recommendations

Info

Uvod 24 teh časovnih vrst merimo. Najbolj žgoče je to v primeru denarno izraženih časovnih vrst. Že samo v zadnjih dvajsetih letih smo imeli tri različne denarne enote, v osemdesetih letih pa je bila prisotna tudi hiperinflacija. Posledično je povpraševanje po visokošolskem izobraževanju zaradi različne razpoložljivosti podatkov, pa tudi zaradi velike kompleksnosti takšne analize v Sloveniji, težko analizirati posebej za različne skupine prebivalstva, opredeljene s starostjo, narodnostjo, državljanstvom in podobno. Pri analizi sem se tam, kjer drugačna rešitev ni bila mogoča (na primer pri regresijski analizi), omejil le na domače prebivalstvo, in sicer posebej na mlade določene starostne skupine (odvisno od analize). Z vidika števila opazovanj je precej manj problematična probit analiza, ki zahteva takšne podatke, ki so na voljo v veliki količini, in sicer v APG, ki jih izvaja SURS. Bolj težavna z vidika razpoložljivosti in konsistentnosti podatkov je izvedba regresijske analize v času. S pomočjo kombiniranja različnih virov in baz podatkov ter s pomočjo preračunov in ocen nekaterih manjkajočih ali metodološko nekonsistentnih podatkov v časovni seriji, sem poskušal čim bolje rešiti omenjene probleme. V okviru raziskave se omejujem le na visokošolsko izobraževanje. Sistem terciarnega izobraževanja, ki je širši pojem od visokošolskega, se je skozi čas precej spreminjal. Od vključno šolskega leta 1996/97 obstajajo tudi višje strokovne šole, ki so bile uveljavljene z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (1996), izobraževanje po njihovih programih pa se izvaja vzporedno z visokošolskim in tako ni del visokošolskega izobraževanja. Predmet raziskave – to je povpraševanje po visokošolskem izobraževanju – ne zajema višjega strokovnega izobraževanja. Zajema pa povpraševanje po starih dodiplomskih in podiplomskih programih, ki so se izvajali na starih višjih šolah, visokih šolah, fakultetah in umetniških akademijah. Od vključno šolskega leta 2005/06 so se starim dodiplomskim in podiplomskih programom, skladno z bolonjskim procesom, priključili tudi »novi bolonjski« programi 1., 2. in 3. stopnje, ki so tudi vključeni v raziskavo. Zajemanje podatkov se je v tem tako opredeljenem visokošolskem okviru na SURS-u skozi čas spreminjalo. Različnim metodološkim spremembam pri zajemanju podatkov v različnih časovnih obdobjih pa sem se poskušal prilagoditi tako, da sem ohranil čim daljše možne in čim bolj konsistentne časovnevrste,kibišeopisovalepojav,kigaželimproučiti ali opisati. Pri vsaki spremenljivki posebej sprotno navajam, kako sem se problemom različnih metodologij zajemanja in spremljanja podatkov včasu prilagajal, če je bilo seveda to potrebno. Četrta omejitev raziskave je nezmožnost merjenja dejanskega ali potencialnega efektivnega povpraševanja po visokošolskem izobraževa-
1.5 Omejitve raziskave nju. V svoji raziskavi kot merilo visokošolskega izobraževanja uporabljam število vseh vpisanih v visokošolske programe. To število pa pravzaprav meri realizirano povpraševanje in ne tudi povpraševanje tistih, ki se zaradi različnih ovir in omejitev niso uspeli vpisati. Mejo med tem, kdo so tisti, ki povprašujejo po visokošolskem izobraževanju in kdo to niso več, pa je mogoče tudi sicer različno postaviti. Po eni strani lahko povpraševanje po visokošolskem izobraževanju omejim le na tiste, ki so dejansko vpisani (efektivno povpraševanje). Širše lahko povpraševanje po visokošolskem izobraževanju opredelim z vsemi tistimi, ki so se želeli vpisati (so oddali prijavo), pa se niso mogli zaradi določenih ovir (ker niso izpolnjevali pogojev, ali so si premislili, se odselili, ali še zaradi katerega drugega razloga). V širšem smislu pa bi se lahko odločil, da med tiste, ki povprašujejo po visokošolskem izobraževanju štejem prav vse, ki so vsaj kdaj v življenju pomislili, da bi se izobraževali na visokošolski ravni, pa te želje nikoli niso privedli tako daleč, da bi tudi naredili kakršen koli korak v smeri uresničitve tega cilja (prijave niso oddali morda zaradi slabe informiranosti, zaradi finančnih razlogov ipd.). Za raven, na kateri obravnavam povpraševanje po visokošolskem izobraževanju, sem se odločil na podlagi nespornosti pri ugotavljanju stanja posameznika glede povpraševanja (ali povprašuje ali ne) ter na podlagi razpoložljivosti podatkov o tem. Precej težje je ugotavljati, ali se je nekdo nekoč želel vpisati ali ne, še težje, ali celo nemogoče, pa je priti do širših statističnih podatkov o številu oseb po posameznih letih, ki so si to želele. Laže je ugotoviti, ali je posameznik vpisan ali ne, prav tako je laže dobiti širše statistične podatke o številu vpisanih po posameznih letih. Ne nazadnje so razlike med številom razpoložljivih razpisanih vpisnih mest ter številom prijavljenih in številom vpisanih iz leto v leto manjše. Število razpisanih vpisnih mest omejuje dejansko povpraševanje le, če je dejansko povpraševanje večje od števila razpisanih vpisnih mest. Takrat število vpisanih ni pravi pokazatelj dejanskega povpraševanja po visokošolskem izobraževanju. V primeru, da dejansko povpraševanje ne presega števila razpisanih vpisnih mest, pa je število vpisanih pokazatelj dejanskega povpraševanja. Poleg tega se dejanskemu povpraševanju število razpisanih vpisnih mest na daljši rok prilagaja. Če je bilo število prijav v nekem letu precej večje kot pa število razpisanih prostih mest, potem se to v naslednjih letih načeloma upošteva in Vlada Republike Slovenije določi večje število razpisanih prostih vpisnih mest. V zadnjem času, ko smo priča zmanjševanju rasti povpraševanja in v nekaterih primerih že celo absolutnemu zniževanju povpraševanja po visokošolskem izobraževanju, to vedno manj 25
Page 1 and 2: Visokošolsko izobraževanje vSlove
Page 3 and 4: Visokošolsko izobraževanje vSlove
Page 5 and 6: Kazalo Seznam preglednic ·7 Seznam
Page 7 and 8: Seznam preglednic 2.1 Sistem visoke
Page 9 and 10: Seznam slik 2.1 Frekvenčna porazde
Page 11 and 12: Krajšave APG Anketa o porabi v gos
Page 13: Krajšave SST celotna vsota kvadrat
Page 16 and 17: Uvod 16 dejavniki relativne stopnje
Page 18 and 19: Uvod Poleg področij izobraževanja
Page 20 and 21: Uvod 20 trdim, da to ne bo nadomest
Page 22 and 23: Uvod 22 izobraževanju in njihovo m
Page 26 and 27: Uvod 26 odstopa od »efektivnega«,
Page 28 and 29: Povpraševanje po visokošolskem iz
Page 54 and 55: Teorija povpraševanja po visokošo
Page 73 and 74: 4 Probit model dejavnikov relativne
Page 75 and 76:
4.1 Spremenljivke in podatki Pregle
Page 77 and 78:
4.1 Spremenljivke in podatki sredst
Page 79 and 80:
4.1 Spremenljivke in podatki zadnji
Page 81 and 82:
4.1 Spremenljivke in podatki analiz
Page 83 and 84:
4.1 Spremenljivke in podatki sko iz
Page 85 and 86:
4.1 Spremenljivke in podatki sebej
Page 87 and 88:
4.1 Spremenljivke in podatki sti go
Page 89 and 90:
4.1 Spremenljivke in podatki jem, d
Page 91 and 92:
4.1 Spremenljivke in podatki več),
Page 93 and 94:
4.1 Spremenljivke in podatki obliki
Page 95 and 96:
4.1 Spremenljivke in podatki poveza
Page 97 and 98:
4.2 Ocenjeni probit model Pregledni
Page 99 and 100:
4.2 Ocenjeni probit model ki se nan
Page 101 and 102:
4.2 Ocenjeni probit model Pregledni
Page 103 and 104:
4.2 Ocenjeni probit model enaka pov
Page 105 and 106:
4.2 Ocenjeni probit model ne vsebuj
Page 107 and 108:
4.2 Ocenjeni probit model vključit
Page 109:
4.2 Ocenjeni probit model eno leto
Page 112 and 113:
Vzdolžna analiza dejavnikov povpra
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Ugotovitve in implikacije modelov 1
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Ugotovitve in implikacije modelov (
Page 204 and 205:
Sklep 204 pa je za končno gibanje
Page 206 and 207:
Sklep vodi bodo v takšni obliki, k
Page 208 and 209:
Literatura in viri 208 Blaug, M. 19
Page 210 and 211:
Literatura in viri 210 presidency c
Page 212 and 213:
Literatura in viri 212 Lesthaeghe,
Page 214:
Literatura in viri 214 Družbeni do
show all

VisokoÅ¡olsko izobraÅ¾evanje v Sloveniji - ZaloÅ¾ba Univerze na ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?