Zbornik prispevkov za medicinske sestre (.pdf)

BOLNIØNICA GOLNIK – KLINIŒNI ODDELEK ZA PLJUŒNE BOLEZNI IN ALERGIJO 

U S T A N O V L J E N A 1 9 2 1 E S T A B L I S H E D I N 1 9 2 1 

4. slovenski 

pneumoloøki 

in alergoloøki 

kongres 2008 

Zbornik predavanj 

Program za medicinske sestre 

in tehnike zdravstvene nege 

Portoroæ, 14. – 15. september 2008

BOLNIØNICA GOLNIK – KLINIŒNI ODDELEK ZA PLJUŒNE BOLEZNI IN ALERGIJO 

U S T A N O V L J E N A 1 9 2 1 E S T A B L I S H E D I N 1 9 2 1 

4. slovenski 

pneumoloøki 

in alergoloøki 

kongres 2008 

Zbornik predavanj 

Program za medicinske sestre 

in tehnike zdravstvene nege 

Portoroæ, 14. – 15. september 2008

Izdajatelj 

Bolniønica Golnik – 

Kliniœni oddelek za pljuœne bolezni in alergijo 

Urednica zbornika 

Saøa Kadivec 

Organizacija sreœanja 

Saøa Kadivec 

Majda Puøavec 

Grafiœna Priprava 

Trajanus d.o.o., Kranj 

Tisk 

Pro Grafika d.o.o., Æabnica 

Naklada 

100 izvodov 

Portoroæ, 14. – 15. september 2008 

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 

616.2(063)(082) 

616.24-083(063)(082) 

SLOVENSKI pnevmoloøki in alergoloøki kongres (4 ; 2008 ; 

Portoroæ) 

Zbornik predavanj : program za medicinske sestre in tehnike 

zdravstvene nege / 4. slovenski pnevmoloøki in alergoloøki 

kongres 2008, Portoroæ, 14.-15. september 2008 ; [urednik 

zbornika Saøa Kadivec]. - Golnik : Kliniœni oddelek za pljuœne 

bolezni in alergijo, 2008 

ISBN 978-961-6633-18-5 

1. Kadivec, Saøa 

240378624 

BOLNIØNICA GOLNIK - KLINIŒNI ODDELEK ZA PLJUŒNE BOLEZNI IN ALERGIJO 

UNIVERSITY CLINIC OF RESPIRATORY AND ALLERGIC DISEASES GOLNIK 

Golnik 36, 4204 Golnik, Slovenija T: +386 (0)4 25 69 100 F: +386 (0)4 25 69 117 

E: kopa.tajnistvo@klinika-golnik.si W: www.klinika-golnik.si

Kazalo 

Vpliv uœenja na pravilnost postopka jemanja inhalacijske terapije 5 

Maruøa Ahaœiœ, Barbara Benedik 

Pacientovo razumevanje pisnega soglasja za izvajanje zdravstvene oskrbe 

in pisnega soglasja za posredovanje informacij o zdravstvenem stanju 10 

dr. Saøa Kadivec, Miljana Vegnuti 

Zdravstvena vzgoja pri bolnikih, ki prejemajo specifiœno imunoterapijo in novosti 14 

Avrea Øuntar Erjavøek 

Bolnik s KOPB in prehrana - ali mu znamo svetovati? 19 

Ana Darja Kozina, Nataøa Grahovec 

Kako pribliæati raziskovanje kliniœni praksi zdravstvene nege? 23 

doc. dr. Brigita Skela Saviœ 

Vloga medicinske sestre pri izvajanju alergoloøkih testiranj v bolniønici golnik - KOPA 27 

Irena Poœvavøek 

Uporaba prilagojene borgove lestvice za merjenje stopnje dispneje 32 

Joæica Joøt 

Uporaba elektronskih medijev za zdravstveno-vzgojno izobraæevanje 

pri bolnikih s KOPB 38 

Judita Slak, Katja Zupanc 

Pouœenost bolnikov, ki se zdravijo s specifiœno imunoterapijo 

za strupe æuæelk - izpostavljenost dejavnikom tveganja 41 

Karmen Œesen 

Pripravljenost pacienta na odpust 45 

Katja Vrankar 

Nosni lavat - kakovostni odvzem 50 

Ljubica Ravnikar 

Ocena kakovosti æivljenja bolnika s kroniœno obstruktivno pljuœno boleznijo 52 

Marjana Bratkoviœ, Sabina Kristan - Økrgat, Miljana Vegnuti, Jurij Øorli 

Vpliv pogonskega kisika za nebulizacijo zdravil na izmenjavo plinov 

pri bolnikih s KOPB 60 

Marjana Bratkoviœ, doc. dr. Matjaæ Fleæar 

Izboljøanje kakovosti æivljenja in funkcionalne telesne zmogljivosti 

(testi hoje in vpraøalnikov SGRQ ter MRC) pri bolnikih s kopb, 

ki so se udeleæili pljuœne rehabilitacije (2006-2008) 63 

Monika Jeruc 

3

Rehabilitacija bolnikov s KOPB ni le "telovadba" 67 

Mateja Murnik Gregorin 

Kolonizacija z MRSA pri bolnikih na trajnem zdravljenju s kisikom na domu 71 

Mojca Novak, Petra Svetina Øorli, Viktorija Tomiœ, Petra Mikloøa 

Kakovost æivljenja svojcev pri bolniku s TZKD 73 

Petra Mikloøa 

Kako æivijo bolniki s trajnim zdravljenjem s kisikom na domu 76 


Zadovoljstvo pacientov z obravnavo v urgentni ambulanti Bolniønice Golnik - 82 

kliniœni oddelek za pljuœne bolezni in alergijo 

Lojzka Prestor 

Znanje bolnikov o samooskrbi pri srœnem popuøœanju 90 

Ana Ølehta, doc. Mitja Lainøœak 

Pogostost hospitalizacij pri bolnikih s KOPB 98 

Ana Ølehta, Miljana Vegnuti 

Astma Ernesta Guevare de la Serna 101 

Miljana Vegnuti 

Izkuønje z zdravstveno vzgojo bolnikov z astmo in KOPB 103 

Brigita Putar, Marina Cerjak 

Zaøœita zaposlenih v zdravstveni negi pred bolniøniœnimi okuæbami - problem MRSA 107 

Ana Ølehta 

Bolnik s KOPB in problem podhranjenosti 117 

Irena Volk 

Kajenje in KOPB - opustitev, svetovanje 121 

Barbara Zadnik 

Tuberkuloza - skupni del 

Vpliv dot na izid zdravljenja - kdo ga zasluæi? 124 


Obravnava in izobraæevanje tb pacienta 126 


How can health care workers protect themselves? 128 

Petra Svetina Øorli 

Organisation and emerging problems in antituberculosis activities in EU 129 

Centis R, D'Ambrosio L, Migliori GB 

Standards, methods and circumstances influencing laboratory diagnostics 

of TB in Slovenia 131 

dr. Manca Æolnir-Dovœ, as. Damijan Eræen 

4

Vpliv uœenja na pravilnost postopka 

jemanja inhalacijske terapije 

Maruøa Ahaœiœ, Barbara Benedik 

Bolniønica Golnik – Kliniœni oddelek za pljuœne bolezni in alergijo 

E-poøta: marusa.ahacic@klinika-golnik.si; barbara.benedik@klinika-golnik.si 

UVOD 

Z ustreznim zdravljenjem kroniœne obstruktivne pljuœne bolezni (KOPB) je moæno bolezen nadzorovati 

in pravoœasno prepreœevati poslabøanja in s tem zmanjøati potrebo po hospitalizaciji. Zdravnik 

in medicinska sestra sta dolæna pouœiti pacienta o naœinu zdravljenja, razliki med prepreœevalnimi in 

olajøevalnimi zdravili in pravilni uporabi inhalacijskih zdravil (1). Za dober nadzor nad boleznijo je bistvenega 

pomena pravilna tehnika jemanja inhalacijskih zdravil. Ravno pri tem postopku greøimo 

tako uœitelji (s tem, da vœasih ne znamo pravilno uœiti) kot tudi pacienti. Nujno je æe prviœ, ko pacientu 

zdravnik predpiøe inhalacijsko zdravilo v obliki prøila ali prahu, natanœno pojasniti postopek 

inhalacije zdravila in mu to tudi praktiœno pokazati. Ob vsaki nadaljnji obravnavi pacienta natanœno 

opazujemo, kako si aplicira zdravilo in popravimo njegovo tehniko (2). 

Pogoj za dobro in uspeøno zdravstveno vzgojo pacienta je dobro pouœen uœitelj (medicinska sestra, 

zdravnik). 

Namen 

Z raziskavo smo æeleli ugotoviti, kakøno je znanje pacientov o inhalacijskih zdravilih in kakøna je njihova 

tehnika jemanja inhalacijskih zdravil ob sprejemu v bolniønico. Ob ponovni oceni na dan odpusta 

smo æeleli ugotoviti, kolikøen vpliv ima zdravstvena vzgoja medicinske sestre med 

hospitalizacijo na pacientovo znanje in uœenje pravilne tehnike jemanja inhalacijskih zdravil. 

Populacija 

Ocenjenih je bilo 25 pacientov s KOPB, ki so bili hospitalizirani med marcem in junijem 2008. V anketo 

so bili vkljuœeni pacienti z dveh bolniøkih oddelkov Bolniønice Golnik – KOPA: oddelek 100 in 

oddelek 600. 

Vzorec anketiranih je predstavljal 21 (84 %) moøkih in 4 (16 %) æensk. Povpreœna starost je bila 70,5 

let. Povpreœna leæalna doba vkljuœenih pacientov je znaøala 9,84 dni. 

Uporabljene metode 

V Bolniønici Golnik – Kliniœnem oddelku za pljuœne bolezni in alergijo poleg individualnega uœenja izvajamo 

zdravstveno-vzgojni program za paciente s KOPB (skupinski pouk o KOPB). Spremljali smo, 

kolikøen je bil obisk vkljuœenih pacientov v skupinski pouk pacientov s KOPB (øola KOPB). Pouk je 

obiskalo le 20 % vkljuœenih pacientov. 

5

Uporabili smo anketni vpraøalnik (4), ki smo ga izpolnjevali na dan sprejema in na dan odpusta pacientov. 

Ocenjevali smo znanje bolnikov o jemanju inhalacijske terapije pacientov ob sprejemu v bolniønico 

in na dan odpusta domov. 

Pri pacientih smo individualno preverjali tehniko jemanja inhalacijskih zdravil in jih ob tem uœili pravilnega 

jemanja zdravil. Opazovali smo tehniko jemanja inhalacijske terapije v obliki prøil in prahu 

(Handihaler). Pri izbiri pacientov so bila vodila terapevtska lista in predpisana zdravila. 

Zanimalo nas je tudi, koliko œasa je minilo od prve obravnave anketiranih v Bolniønici Golnik – KOPA. 

18 (72 %) pacientov je bilo æe vodenih pri nas v povpreœju 4,72 let, 7 (28 %) pacientov pa je bilo prviœ 

hospitaliziranih v naøi bolniønici. 

Rezultati 

Beleæili smo øtevilo dni predpisanih inhalacijskih zdravil v obliki inhalacij in øtevilo dni predpisane inhalacijske 

terapije v obliki prøil in prahu. 11 pacientov ni imelo predpisanih inhalacijskih zdravil v 

obliki inhalacij, prejemali so le inhalacijska zdravila v obliki prøil in prahu. Pacienti, ki so imeli predpisane 

inhalacije, so jih prejemali v povpreœju 4,16 dni. Inhalacijsko terapijo v obliki prøil ali prahu so 

prejemali v povpreœju 8,48 dni. V enem primeru je imel pacient inhalacijsko terapijo v obliki inhalacij 

øe na dan odpusta in isti dan je imel predpisana tudi inhalacijska zdravila v obliki prøil in prahu. Torej 

œasa za uœenje pacienta ni bilo. 

Ob sprejemu je 19 (76 %) pacientov poznalo namen inhalacijskih zdravil, ki so jih jemali doma. 14 

(56 %) pacientov ni poznalo imen inhalacijskih zdravil, ki so jih prejemali doma. Opisali so jih le po 

barvi in obliki. Pri ponovni oceni na dan odhoda domov je 21 (84 %) pacientov poznalo namen inhalacijskih 

zdravil in 12 (48 %) jih øe vedno ni poznalo imen inhalacijskih zdravil, ki so jih jemali v bolniønici 

in jih bodo jemali naprej doma. 

Skoraj vsi pacienti (24 (96 %)) so prejemali doma olajøevalna in prepreœevalna zdravila, le eden (4 

%) je prejemal le olajøevalno zdravilo. Samo 8 (32 %) pacientov je najprej vzelo olajøevalno zdravilo 

in øele nato prepreœevalno zdravilo. Vsi anketirani so bili ob sprejemu zmoæni pokazati tehniko uporabe 

inhalacijskih zdravil. Na dan odpusta je kombinacijo prepreœevalnih (inhalacijski glukokortikoidi) 

in olajøevalnih zdravil (bronhodilatatorji) prejemalo 23 (92 %) pacientov. Nekoliko se je zviøal deleæ 

pacientov, ki so pred prepreœevalnim zdravilom vzeli olajøevalno zdravilo (N = 11; 44 % pacientov). 

Uporabo podaljøka pri jemanju inhalacijskih zdravil, pri katerih je to nujno potrebno (Priloga 1), je 

doma uporabljalo le 5 (28 %) pacientov. 16 (64 %) pacientov ni poznalo prednosti uporabe podaljøka. 

Na dan odpusta je prednosti podaljøka poznalo 18 (72 %) pacientov, kar je za polovico veœ kot ob 

sprejemu. Od 18 pacientov, ki bi morali uporabljati podaljøek, ga 13 (72 %) ob sprejemu ni uporabljalo. 

Na dan odpusta pa od 20-ih pacientov øe vedno podaljøka niso uporabili 3 (15 %) pacienti, 

kljub temu, da so ga imeli na noœni omarici (Tabela 1). 

Tabela 1 

sprejem 

odpust 

Poznavanje namena inhalacijske terapije DA N = 19 (76%) DA N = 21 (84 %) 

Poznavanje imen inhalacijskih zdravil DA N = 11 (44%) DA N = 13 (52 %) 

Uporaba podaljøka, kjer je potrebno (Priloga 1) DA N = 5 (28 %) DA N = 17 (85 %) 

Poznavanje prednosti uporabe podaljøka DA N = 9 (36 %) DA N = 18 (72 %) 

Prvo vzamejo olajøevalno zdravilo, 

nato prepreœevalno 

DA N = 8 (32 %) DA N = 11 (44 %) 

Uporaba prøilnikov 

Po oceni na dan odpusta se je izboljøal deleæ pacientov, ki izdahnejo zadostno koliœino zraka iz pljuœ, 

iz 12 (48 %) ob sprejemu, na 18 (72 %) pacientov ob odpustu. Kar pomeni, da vdih ni maksimalen 

in zato ne dobijo predpisane koliœine zdravila v pljuœa. Ob sprejemu je prøilnik, ki ga je treba pretresti, 

pretreslo 13 (65 %) pacientov. Na dan odpusta bi prøilnik moralo pretresti 23 pacientov, od tega jih 

je prøilnik pretreslo 16 (70 %) pacientov. 18 (72 %) pacientov je ob sprejemu zadræalo vdih pribliæno 

6

10 sekund, na dan odpusta pa 24 (96 %). Ob sprejemu je po vdihu zdravila izdihnilo zrak skozi nos 

17 (68 %) pacientov, 8 (32 %) pa skozi usta. Pravilno je, da pacient izdihne skozi nos. Na dan odpusta 

jih je 18 (72 %) izdahnilo skozi nos, skozi usta pa 7 (28 %). Med enim in drugim vdihom zdravila 

je treba poœakati vsaj 30 sekund, vendar 11 (44 %) pacientov ob sprejemu tega ni upoøtevalo. 

Ob odpustu 8 (32 %) pacientov øe vedno ne upoøteva œasovnega razmika. Ob sprejemu si 13 (52 

%) pacientov ni splaknilo ust po jemanju inhalacijskih zdravil, pri katerih je to potrebno ali pa so to 

izvajali nepravilno (Priloga 1). Tekoœino, s katero so si sprali usta, so pogoltnili, namesto, da bi jo izpljunili 

v umivalnik ali ledviœko. Na dan odpusta si je usta spralo 21 (84 %) pacientov (Tabela 2). 

Tabela 2 

sprejem 

odpust 

Pred aplikacijo zdravil pretrese prøilnik, 

kjer je potrebno (Priloga 1) 

DA N = 13 (65 %) DA N = 16 (70 %) 

Izdihne zrak pred vdihom zdravila DA N = 12 (48 %) DA N = 18 (72 %) 

Po vdihu zdravila izdihne skozi nos DA N = 17 (68 %) DA N = 18 (72 %) 

Poœaka 30 s med enim in drugim vdihom DA N = 14 (56 %) DA N = 17 (68 %) 

Spere usta, kjer je potrebno (Priloga 1) DA N = 12 (48 %) DA N = 21 (84 %) 

Zadræi vdih po vdihu zdravila pribliæno 10 s DA N = 18 (72 %) DA N = 24 (96 %) 

Uporaba Handihalerja 

Spirivo Handihaler je doma uporabljalo 15 pacientov. Vsi so znali pravilno vstaviti in prebosti kapsulo. 

7 (47 %) pacientov je izdahnilo premalo zraka iz pljuœ skozi usta, preden so priœeli z vdihom. 14 (93 

%) opazovanih bolnikov je pravilno objelo ustnik z ustnicami in zaœelo s poœasnim in globokim vdihom. 

11 (73 %) jih je sapo zadræalo pribliæno 10 sekund. 10 (67 %) pacientov je izdihnilo skozi nos, 

drugi skozi usta. 10 (67 %) je postopek vdiha inhalacijskega zdravila ponovilo. Ob sprejemu je po 

vdihu zdravila zavrglo kapsulo 14 (93 %) pacientov, na dan odpusta pa so to storili vsi pacienti. 

Na dan odpusta je imelo predpisano Spirivo Handihaler 15 bolnikov. Vsi pacienti so znali pravilno 

vstaviti in prebosti kapsulo. 12 (80 %) pacientov je pravilno izdihnilo zrak iz pljuœ in 14 (93 %) pacientov 

je ustnik Handihalerja pravilno objelo z usti in zadræalo vdih pribliæno 10 sekund. 14 (93 %) 

pacientov je postopek ponovilo in vsi so kapsulo zdravila zavrgli (Tabela 3). 

Tabela 3 

sprejem 

odpust 

Vstavi kapsulo v Handihaler DA N = 15 (100 %) DA N = 15 (100 %) 

Prebode kapsulo DA N = 15 (100 %) DA N = 15 (100 %) 

Izdihne zrak skozi usta DA N = 8 (53 %) DA N = 12 (80 %) 

Objame ustnik z ustnicami DA N = 14 (93 %) DA N = 14 (93 %) 

Zadræi vdih pribliæno 10 s DA N = 11 (73 %) DA N = 14 (93 %) 

Izdihne zrak po vdihu zdravila skozi nos DA N = 10 (67 %) DA N = 10 (67 %) 

Ponovitev postopka vdihovanja zdravila DA N = 10 (67 %) DA N = 14 (93 %) 

Zavræe kapsulo DA N = 14 (93 %) DA N = 15 (100 %) 

Razprava 

Ob preverjanju tehnike inhalacijske terapije ugotavljamo, da je pacienti ne izvajajo pravilno. Iz rezultatov 

je razvidno, da predstavlja najveœji problem jemanje inhalacijske terapije v obliki prøil. Tu je 

najveœ nepravilnosti, kajti pacienti ne uporabljajo podaljøkov, kjer bi jih morali. Veœina pacientov 

doma nima podaljøkov in tako inhalacijsko terapijo v obliki prøil jemljejo tako, da prøilo dajo v usta in 

ga tam aktivirajo (Priloga 1). Teæave jim dela tudi koordinacija gibov aktivacije prøila in pravoœasnega 

globokega vdiha. Pozabljajo pa tudi na pretresanje prøilnika in na maksimalen izdih, preden pritisnejo 

na prøilo in globoko vdihnejo (Priloga 1). Na dan odpusta si kljub vsakdanji zdravstveni vzgoji 

7

po jemanju inhalacijskega glukokortikoida v aerosolu ust niso sprali 4 (16 %) pacienti. Poslediœno se 

pojavlja ustna kandidioza in hripavost, kar predstavlja nepotreben zaplet. 

Glede na rezultate raziskave je razvidno, da se je ob zdravstveni vzgoji, ki jo je izvajala medicinska 

sestra, znanje pacientov izboljøalo, vendar imamo øe vedno priloænosti za izboljøave. Leæalna doba 

vkljuœenih pacientov je kratka, v povpreœju 9,48 dni, œasa za uœenje pacientov ni veliko, zato bi bilo 

nujno nadaljevanje zdravstvene vzgoje v domaœem okolju. Povpreœna starost bolnikov je 70,5 let, kar 

pomeni, da predstavljajo starejøo populacijo, ki je teæje doumljiva za uœenje in gotovo potrebuje veœ 

œasa, da osvoji novo znanje. Øe teæje pa je pri kroniœnih bolnikih spremeniti naœin vodenja bolezni 

in jemanja terapije, ki ga æe uteœeno prakticirajo vrsto let. Kljub temu, da vsebine dnevno ponavljamo 

in uœimo paciente pravilne tehnike jemanja inhalacijskih zdravil, si pacienti v domaœem okolju vodenje 

bolezni poenostavijo in ob ponovni hospitalizaciji ugotovimo, da naøa zdravstvena vzgoja ni bila 

uspeøna. Na podlagi rezultatov lahko reœemo, da je zdravstveno vzgojo pacientov s kroniœno boleznijo 

treba izvajati kontinuirano. 

V Bolniønici Golnik – KOPA je organiziran pouk pacientov s KOPB, ki poteka enkrat tedensko. Po analizi 

podatkov je øtevilo pacientov, ki obiøœe pouk, øe vedno prenizko. Medicinske sestre bomo morale 

v sodelovanju z zdravniki v prihodnosti poskrbeti za bolj uœinkovito izvajanje zdravstvene vzgoje 

tako individualno kot skupinsko v obliki pouka pacientov s KOPB. 

Priloænosti za izboljøave 

1. Ob sprejemu pacienta s KOPB v bolniønico izvedemo preverjanje pacientovega znanja o bolezni 

in ocenimo tehniko jemanja inhalacijskih zdravil. Na podlagi ocene znanja pacienta naredimo naœrt 

zdravstvene vzgoje. 

2. Z izvajanjem zdravstvene vzgoje zaœnemo takoj, individualno na bolniøkem oddelku. Kasneje, ko 

se pacientovo zdravstveno stanje izboljøa, ga vkljuœimo v pouk pacientov s KOPB, kar predstavlja 

skupinsko obliko dela. Skupina je moœan vir motivacije za uœenje. Od prvega dne se moramo truditi, 

da pri posamezniku vzpodbudimo potrebo in interes po znanju, kar pomeni, da posameznika 

motiviramo za uœenje in pridobivanje novega znanja. 

3. Vkljuœevanje pacientovih svojcev v zdravstveno vzgojo (uœenje pravilne tehnike jemanja inhalacijskih 

zdravil); svojci lahko izvajajo nadzor nad jemanjem terapije ali pacientu pri tem pomagajo. 

4. V Bolniønici Golnik – KOPA so izdelane smernice o naœinih aplikacije inhaliranih zdravil z namenom, 

da vsi delamo enotno in pravilno (Priloga 1) (2). Potrebno je uœenje naøih sodelavcev, ki delajo 

s pacienti s KOPB (astma øola za medicinske sestre, alergoøola za zdravnike). 

5. Na oddelkih se izvajajo delavnice za medicinske sestre o pravilni tehniki aplikacije inhaliranih zdravil 

na razliœne naœine. Delavnice je treba ponavljati. 

6. Vodenje pacientov s KOPB v domaœem okolju in povezovanje z zdravstveno sluæbo na terenu; s 

tem namenom smo uvedli v Bolniønici Golnik – KOPA koordinatorja odpusta, ki pomaga medicinski 

sestri na bolniøkem oddelku pri pripravi pacienta na odpust in vzpostaviti stike z zdravstveno 

sluæbo na terenu. Potreben je nadzor patronaænih medicinskih sester nad jemanjem zdravil. 

ZAKLJUŒEK 

Vsi pacienti, ki so bili vkljuœeni v raziskavo, so imeli individualno zdravstveno vzgojo na bolniøkem oddelku, 

kjer so bili hospitalizirani. Deleæ ocenjevanih parametrov se je izboljøal zaradi izvajanja zdravstvene 

vzgoje individualno na oddelku. Rezultati kaæejo, da bo treba v prihodnosti vloæiti øe veœ truda 

v izvajanje zdravstvene vzgoje pacienta v bolniønici in snov ponavljati, saj je od nauœenega odvisno, 

kako bo pacient s kroniœno boleznijo æivel doma. Vsekakor je kazalnik kakovosti pouœen bolnik. V 

naøem primeru lahko ocenjujemo pravilno tehniko jemanja inhalacijske terapije, ki predstavlja kazalnik 

kakovosti pouœenosti pacienta doma in v bolniønici. Pri pacientih s kroniœno boleznijo je treba 

preveriti njihovo znanje in vodenje pacienta tudi v domaœem okolju. Zato je nujno povezovanje in sodelovanje 

osnovnega zdravstva z bolniøniœnim in voditi zdravstveno vzgojo na vseh ravneh zdravstvenega 

varstva. Medicinska sestra je izvajalka zdravstvene vzgoje pacientov, s tem ima odgovorno 

in teæko delo, ki ga mora v kratkem œasu (glede na leæalno dobo pacientov) uspeøno izvesti. 

8

Øtevilo pacientov s KOPB se iz leta v leto poveœuje, kar nam predstavlja dodaten izziv. Pacienti naj 

bi bili œim bolj izobraæeni o svoji bolezni in bi znali prepoznati znake poslabøanja bolezni in s tem prepreœiti 

ob pravoœasnem ukrepanju marsikatero hospitalizacijo. 

Priloga 1 (3) ”Naœini aplikacije inhaliranih zdravil – interne smernice Bolniønice Golnik KOPA”. 

Prøilniki olajøevalci – bronhodilatatorji 

Ime zdravila 

BERODUAL N, 

BEROTEC N 

ATIMOS 

VENTOLIN 

SEREVENT 

Topnost raztopina aerosol aerosol 

Aktivacija v ustih da da da 

Pred uporabo pretresti ne da da 

Spiranje ust ne ne ne 

Veliki nastavek 

hudo poslabøanje 

astme 

hudo poslabøanje 

astme 

zdravila niso 

namenjena hudemu 

poslabøanju astme 

Prøilniki prepreœevalci – inhalacijski glukokortikoidi ali inhalacijski glukokortikoidi + dolgodelujoœi 

bronhodilatatorji 

Ime zdravila 

ALVESCO 

BECOTIDE 

FOSTER 

FLIXOTIDE, 

SERETIDE 

BUDIAIR 

BUDIAIR JET 

Topnost raztopina aerosol raztopina 

Oblika predzdravilo zdravilo zdravilo 

Pred uporabo pretresti ne da ne 

Aktivacija v ustih da da da 

Spiranje ust ne da da 

Uporaba velikega 

nastavka 

le, œe bolnik ne zna 

pravilno vdihniti v ustih 

naœeloma je 

priporoœljivo 

pri vseh bolnikih 

za BUDIAIR 

œe bolnik ne zna pravilno 

vdihniti v ustih 

BUDIAIR JET-u 

je priloæen originalni 

nastavek 

Literatura 

1. Øuøkoviœ S, Koønik M, Øorli J. Samozdravljenje astme. V: Astma, Golnik: Klinika za pljuœne bolezni in alergijo, 

2000; 103. 

2. Øuøkoviœ S, Koønik M, Øorli J. Naœini dajanja vdihanih zdravil. V: Astma, Golnik: Klinika za pljuœne bolezni in 

alergijo, 2000; 55. 

3. Fleæar M, Øuøkoviœ S, Poœvavøek I. Naœini aplikacije inhaliranih zdravil. Interne smernice Bolniønice Golnik – 

KOPA, 2008. 

4. Krulish L. Best Practise for improvement in Dyspnea, 2006; 12. 

9

Pacientovo razumevanje pisnega 

soglasja za izvajanje zdravstvene 

oskrbe in pisnega soglasja 

za posredovanje informacij 

o zdravstvenem stanju 



E-poøta: sasa.kadivec@klinika-golnik.si; miljana.vegnuti@klinika-golnik.si 

Pravna podlaga dokumentov 

Obveza zdravnika oziroma zdravstvene ustanove glede privolitve pacienta na medicinski poseg oziroma 

zdravljenje in njegova pravica do odklonitve predlaganega medicinskega posega izhaja iz 

œetrte in pete alineje 47. œlena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Tudi 17. in 18. œlen Kodeksa medicinske 

deontologije doloœata, da mora zdravnik pridobiti privolitev pacienta o naœinu zdravljenja po 

tem, ko ga je seznanil s pomenom posega za ugotavljanje, zdravljenje in spremljanje njegove bolezni 

na njemu primeren in razumljiv naœin. Izjema so nujni posegi zaradi neposredne nevarnosti za 

æivljenje, pacient pa ni v stanju, da bi dal svoj pristanek. Zdravnik je ob sprejemu pacienta v bolniønico 

dolæan tudi poskrbeti, da je pacient obveøœen tudi o vseh rutinskih postopkih, naœinih zdravljenja 

in medicinsko-tehniœnih zmoænostih, s katerimi razpolaga zdravstvena ustanova in se nanaøa 

na njegovo zdravljenje (Kraljiå, 2006). 

Zakon o pacientovih pravicah v 26. œlenu med drugim doloœa, da ima pacient pravico do samostojnega 

odloœanja o zdravljenju pod pogoji, ki jih doloœa zakon. Isti œlen doloœa tudi dajanje privolitve 

pacienta za sodelovanje v uœnem procesu, sporoœanje informacij o zdravstvenem stanju tretjim osebam, 

sodelovanje v medicinskih raziskavah in preiskavah na njemu odvzetem bioloøkem materialu. 

Pacienti se v Bolniønici Golnik – Kliniœnem oddelku za pljuœne bolezni in alergijo (Bolniønica Golnik 

– KOPA) pri podpisu soglasja za posredovanje informacij o zdravstvenem stanju ob sprejemu 

odloœajo: 

• o osebah, ki jim lahko posredujemo podatke o njihovem bivanju v bolniønici in njihovem zdravstvenem 

stanju, morebitnih premestitvah z oddelka ali nenadnih spremembah zdravstvenega stanja; 

• o naœinu posredovanja podatkov (v pacientovi prisotnosti, po telefonu, osebno, po e- poøti). 

Spodnji del obrazca pacienta opozarja, da lahko izjavo kadar koli dopolni ali prekine tako, da pri 

zdravstvenem osebju zahteva nov obrazec. Do takrat pa velja pacientova prvotna odloœitev. 

Drugo soglasje se nanaøa na pacientovo pisno soglasje za izvajanje zdravstvene oskrbe. Pacienti s 

podpisom soglaøajo, da se strinjajo: 

• z osnovnimi diagnostiœnimi in terapevtskimi postopki, ki so namenjeni zdravljenju; 

10

• da podatke in vzorce, ki jih pridobimo ob zdravljenju, smemo uporabiti v analizah s tem, da identiteta 

ne bo razkrita; 

• da pri zdravljenju sodelujejo tudi øtudenti medicine, zdravstvene nege in drugih zdravstvenih dejavnosti. 

Da bi preverili pacientovo razumevanje podpisanega soglasja, smo v zaœetku julija izvedli anketiranje 

med pacienti, ki so isti dan izpolnjevali obe soglasji. 

Metode dela: 

Izvedli smo anketni vpraøalnik. 

Bolniki, udeleæeni v raziskavi: 

Anketirali smo paciente, ki so bili sprejeti v Bolniønico Golnik KOPA med 23.–30. junijem 2008. Pacienti 

so dobili v izpolnjevanje anketni vpraøalnik isti dan, kot so izpolnjevali obe soglasji. Od 164 sprejetih 

pacientov je bilo vrnjenih 71 izpolnjenih vpraøalnikov. Stopnja odzivnosti je bila 43 %. 

Odgovarjalo je 36 (51 %) moøkih in 33 (47 %) æensk, povpreœna starost je bila 59,4 let (min = 17, maks 

= 93, SDEV = 17,4 let). Veœina (55 %) v zadnjem letu v Bolniønici Golnik KOPA ni bila hospitalizirana, 

14 pacientov (20 %) je bilo v zadnjem letu v bolnici enkrat, 5 (7 %) dvakrat in 13 bolnikov (18 %) 

veœkrat. 

Ugotovitve: 

Veœ kot tretjina pacientov trdi, da je pisno soglasje podpisalo zato, da so si skrajøali postopek sprejema 

v bolniønico in dobra polovica pacientov trdi, da je s pisnim soglasjem zdravstveno osebje dobilo 

nadzor nad dogodki. 

Veœina pacientov (94 %) je razumelo navedbe na pisnih soglasjih in se strinja z naœinom posredovanja 

informacij, tri œetrtine pacientov pa meni, da zdravstveno osebje lahko ravna drugaœe, œe tako 

meni, da je zanj najbolj prav. 

1 

2 

3 

4 

5 

6 

7 

Pisno soglasje za posredovanje informacij o zdravstvenem stanju 

in pisno soglasje bolnika za izvajanje zdravstvene oskrbe imata 

vso potrebno pravno podlago. 

Pravico imam, da si po podpisu pisnega soglasja za posredovanje 

informacij o zdravstvenem stanju in za izvajanje 

zdravstvene oskrbe premislim. 

Œe pisnega soglasja za posredovanje informacij o zdravstvenem 

stanju in za izvajanje zdravstvene oskrbe ne podpiøem, nimam 

pravice do zdravstvene oskrbe. 

Œe pisnega soglasja za soglasje za posredovanje informacij o 

zdravstvenem stanju in za izvajanje zdravstvene oskrbe ne 

morem podpisati, ga v mojem imenu lahko podpiøe svojec. 

Podpis pisnega soglasja za posredovanje informacij o 

zdravstvenem stanju in za izvajanje zdravstvene oskrbe je nujen, 

da se postopek zdravstvene obravnave lahko zaœne. 


in za izvajanje zdravstvene oskrbe lahko prepreœi nesporazume 

med hospitalizacijo, kar zadeva posredovanje informacij in soglasja 

za izvajanje zdravstvene oskrbe. 


in za izvajanje zdravstvene oskrbe sem podpisal samo zato, da 

sem si skrajøal postopek sprejema v bolniønico. 

Dræi Ne dræi Ne vem 

62 (87 %) 8 (11 %) 

55 (78 %) 6 (9 %) 9 (13 %) 

35 (49 %) 21 (39 %) 13 (18 %) 

62 (87 %) 3 (4 %) 6 (9 %) 

54 (76 %) 9 (13 %) 7 (10 %) 

57 (80 %) 4 (6 %) 7 (10 %) 

25 (35 %) 36 (51 %) 9 (13 %) 

11

8 

9 

10 


zdravstvenem stanju in za izvajanje zdravstvene oskrbe je 

potrebno predvsem zato, da se bolniønica z njim zaøœiti. 

S pisnim soglasjem za posredovanje informacij o zdravstvenem 

stanju in za izvajanje zdravstvene oskrbe je zdravstveno osebje 

dobilo nadzor nad dogodki. 


zdravstvenem stanju in za izvajanje zdravstvene oskrbe je bila 

izguba œasa. 

Dræi Ne dræi Ne vem 

34 (48 %) 22 (31 %) 14 (29 %) 

40 (56 %) 18 (25 %) 10 (14 %) 

19 (28 %) 44 (62 %) 6 (9 %) 

Mislim, da sem s podpisom pisnega soglasja 

za poseg privolil … 

Da Ne Ne vem 

1 … v toœno tisto, kar je pisalo na soglasju. 60 (85 %) 1 (1 %) 7 (10 %) 

2 

3 

… da zdravstveno osebje lahko ravna drugaœe, kot je napisano na 

soglasju, œe misli, da bo tako zame najbolje. 

… da zdravstveno osebje na noben naœin ne more ravnati drugaœe, 

kot je napisano na soglasju, razen œe mi s tem reøi æivljenje/je to 

æivljenjskega pomena. 

52 (73 %) 10 (14 %) 6 (9 %) 

55 (78 %) 8 (11 %) 5 (7 %) 

4 

… da sem razumel in se strinjam z izvajano zdravstveno oskrbo in 

naœinom posredovanja informacij o mojem zdravstvenem stanju. 

67 (94 %) 2 (3 %) 

5 … nisem œisto prepriœan, v kaj sem privolil. 19 (27 %) 39 (55 %) 4 (6 %) 

Da imata pisno soglasje za posredovanje informacij o zdravstvenem stanju in pisno soglasje za izvajanje 

zdravstvene oskrbe pravno podlago, se strinja 87 % pacientov. 

Veœina pacientov (78 %) ve, da ima pravico, da si po podpisu obeh soglasij premisli in 49 % bolnikov 

je negotovih glede pravice do zdravstvene oskrbe, œe pisnih soglasij ne podpiøe. Prav tako jih 

76 % razmiølja, da je podpis soglasij potreben, da se postopek zdravstvene obravnave lahko zaœne. 

Skoraj polovica pacientov (48 %) meni, da sta soglasji potrebni zato, da se bolniønica z njima zaøœiti. 

Razprava 

Pribliæno dve tretjini pacientov soglasje razume kot postopek, da se proces zdravstvene obravnave 

lahko zaœne (76 %) ter da lahko prepreœi nesporazume med hospitalizacijo, kar zadeva posredovanje 

informacij in soglasja za izvajanje zdravstvene oskrbe (80 %). Kljub temu pa øe vedno polovica 

pacientov vidi vlogo pisnih soglasij kot mehanizem, s katerim bolniønica zaøœiti sebe. 

Sicer pa so pacienti pisna soglasja v veœini razumeli in se strinjali z izvajano zdravstveno oskrbo in 

naœinom posredovanja informacij o njihovem zdravstvenem stanju. Pomembno je pacientovo dojemanje, 

da zdravstveno osebje na noben naœin ne more ravnati drugaœe, kot je napisano na soglasju, 

razen œe jim s tem ne reøi æivljenja oz. je postopek æivljenjskega pomena. 

Razmiøljanja v zvezi s podpisom soglasja za izvajanje zdravstvene oskrbe zastavljajo øe mnoga 

vpraøanja: ali je pacient, ki prihaja z napotnico za sprejem æe pristal na zdravljenje in je potem podpisovanje 

nepotrebna birokracija? Ali pacient ne da na tak naœin »tihi pristanek«? Kaj se zgodi s pacientom, 

œe ne podpiøe, da se strinja z osnovnimi diagnostiœnimi in terapevtskimi postopki, ki so 

namenjeni zdravljenju? Ali gre res le za zaøœito zdravstvene ustanove? Kako je s podpisom soglasja 

v zobozdravstvu? Kaj se zgodi, œe zobozdravnik izruje napaœen zob? Kdo je takrat z odgovornostjo? 

Kaj je v primeru, œe soglasje podpiøe svojec, pacient pa se z njim ne bi strinjal. Kako resniœno zaøœititi 

pacienta? Ali res lahko s podpisom soglasja prevzame vso odgovornost, tudi za slabe izide, ki se 

lahko zgodijo med hospitalizacijo? 

12

V prihodnosti bi bilo smiselno oz. potrebno veœje prizadevanje v tej smeri, da bi pacienti bolj razumeli, 

da je pisno soglasje tudi v njihovo dobro (da ga ne razumejo le tako, da se z njim zavaruje 

zavod). Kako bi ga dojeli, œe ne bi bilo pisno in ga ne bi reøevali na klopci v avli bolniønice, temveœ 

bi ga reøevali skupaj, na primer z administratorko? 

Literatura: 

1. Kraljiå, S. Pravice pacientov v luœi bodoœe ureditve. Zbornik Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Letn. 2 

(2006), str. 261–284. 

2. Akkad A, Jackson C, Dixon – Woods M, Taub N, Habiba M. Patients perception of written consent: questionnaire 

study. BMJ, doi:10:10.1136/bmj.38922.516204.55 (published 31 July 2006). 

3. Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list RS 368/2004 z dne 10. 1. 2007. 

4. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). Uradni list RS, øt. 15/2008 z dne 11. 2. 2008. 

13

Zdravstvena vzgoja pri bolnikih, ki 

prejemajo specifiœno imunoterapijo in 

novosti 

Avrea Øuntar Erjavøek 


E-poøta: avrea.suntar-erjavsek@klinika-golnik.si 

UVOD 

Zdravljenje alergijskih bolezni je dolgotrajno in uspeøno le, œe bolnik razume vzrok svoje bolezni ter 

pozna naœine delovanja zdravil, ki mu jih predpiøe zdravnik alergolog. 

Specifiœna imunoterapija – SIT je edina vzroœna terapija alergije, kjer je v srediøœu reakcija med protitelesi 

IgE v bolniku in vnesenim alergenom (7). 

To je postopek, ki je precej podoben cepljenju in ga izvajamo s podkoænimi injekcijami alergena. Namen 

SIT je, da z vnosom alergena v telo prekinemo tvorbo specifiœnih IgE protiteles in tako zmanjøamo imunski 

in kliniœni odziv ob stiku z alergenom in tako vplivamo na naravni potek bolezni (7). V procesu zdravljenja 

ima odloœilno vlogo medicinska sestra s kontinuiranim izobraæevanjem bolnika. 

Bolnika in svojce je treba: 

• seznaniti s potekom SIT (potek in pomen zdravljenja), 

• pouœiti o pomenu izogibanja dokazanemu alergenu, 

• nauœiti samoopazovanja (morebitne anafilaktiœne reakcije med izvajanjem SIT in ob piku) in samopomoœi, 

• pouœiti o pravilni uporabi zdravil pri alergijski reakciji (6). 

REAKCIJE PO PIKU KOÆEKRILCEV 

V naøem okolju povzroœajo alergijsko reakcijo strupi koæekrilcev, med katere uvrøœamo ose, œebele, 

œmrlje in srøene. Med sabo podobna sta strupa œmrlja in œebele ter ose in srøena. Samo œebela pusti 

æelo na mestu pika. Pik æuæelke je vedno boleœ. 

Piki œebel so moæni skozi vse leto, os in srøenov pa bolj v toplih mesecih. 

Alergijska reakcija pri prvem piku doloœene æuæelke ni moæna (1). Dovzetni ljudje se takrat senzibilizirajo, 

tvorijo se specifiœna IgE protitelesa, ki se veæejo na celice imunskega sistema (mastocite). Mediatorji 

delujejo na gladke miøice v bronhijih, æilah ter prebavilih in povzroœajo alergijske reakcije (2). 

Alergijske reakcije so lahko: 

• lokalne, 

• sistemske. 

Pri lokalni preobœutljivostni reakciji nastane na mestu pika srbeœa rdeœica in oteklina, ki lahko vztraja 

tudi veœ dni. 

14

Sistemske preobœutljivostne reakcije pa lahko razdelimo v: 

- lahke – I. stopnja (prizadeta je koæa in podkoæje, pojavi se srbenje, rdeœina, koprivnica in oteklina 

na od pika oddaljenem mestu – uho, ustnica, veka), 

- teæke – II. stopnja (angioedem, stiskanje v prsih, slabost, bruhanje, driska, omotica, tahikardija), 

- III. stopnja (dispneja, stridor, piskanje, hripavost, zmedenost), 

- IV. stopnja (hipotenzija, kolaps, izguba zavesti, inkontinenca vode in blata, cianoza) (1). 

Alergijske reakcije se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do ene ure (2). 

Œe koæekrilec piœi v usta ali vrat, lahko oteklina, ki je normalna, oteæi dihanje ali povzroœi zaduøitev. 

Pri 10 % ljudi ugotavljamo specifiœna IgE protitelesa ali pozitivne koæne teste proti strupu koæekrilca, 

pri 0,5 % pa sistemsko alergijsko reakcijo. V Sloveniji vsako leto zaradi alergijske reakcije po piku 

koæekrilca umre ena oseba. Vzrok smrti je najveœkrat zaduøitev zaradi otekline grla, redkeje anafilaktiœni 

øok (1). 

Pri ponovnem piku koæekrilca imajo bolniki najveœkrat podobne ali blaæje znake, redkeje je reakcija 

teæja. Bolniki, ki so imeli po piku koæekrilca le generalizirano koæno reakcijo, po naslednjih pikih skoraj 

nikoli nimajo znakov na dihalih ali obtoœilih. Preobœutljivost za strup pri nekaterih bolnikih izgine, 

œe jih koæekrilec veœ let ne piœi (1). 

SPECIFIŒNA IMUNOTERAPIJA (SIT) 

SIT je indicirana pri bolnikih: 

• ki so imeli teæjo sistemsko alergijsko reakcijo (III. ali IV. stopnjo) po piku ose ali œebele, 

• s sezonskim rinokonjuktivitisom, ki imajo izrazite teæave kljub temu, da se izogibajo alergenom in 

redno jemljejo zdravila, 

• kjer se alergija na cvetni prah manifestira z astmo (3). 

Zdravljenje alergijskih bolezni, ki so posledica takojønje preobœutljivosti, je tritoœkovno: 

• odstranitev dokazanega alergena, kadar je to le moæno, 

• zdravljenje z zdravili, 

• specifiœna imunoterapija (SIT) (4). 

Za SIT se odloœimo, kadar prvi dve toœki nista moæni ali pa sta neuœinkoviti. Indikacijo za SIT postavi 

specialist alergolog ali konzilij specialistov alergologov (4). 

SIT izvajamo s specifiœnimi alergeni prøic, meøanico drevesnih in travnih pelodov, posebej peloda 

breze, najpogosteje pa z alergeni strupa os in œebel (4). 

Namen SIT je zmanjøati tveganje æivljenjsko ogroæujoœe preobœutljivostne reakcije pri ponovnem piku 

koæekrilca. 90 % bolnikov, ki so uspeøno zakljuœili zdravljenje, s SIT nima veœ anafilaktiœne reakcije 

po piku æuæelke, pri drugih je reakcija blaæja kot pred SIT. SIT izvajamo s podkoænim vbrizgavanjem 

preœiøœenega strupa (1). Bolnike, alergiœne za strup œebele ali œmrlja, zdravimo s œebeljim strupom. 

Bolnike alergiœne za strup ose ali srøena zdravimo z osjim strupom (2). 

1. SIT z alergenom strupa ose ali œebele poteka v dveh fazah: 

• uvodna ali zaœetna faza, ki jo izvajamo v bolniønici. Zaœnemo z majhnimi odmerki, ki jih v dnevnih 

ali tedenskih intervalih poveœujemo do vzdræevalnega odmerka, 

• vzdræevalna faza, ki traja od 3–5 let. Bolnik prejema vzdræevalni odmerek na 4–12 tednov. Koliœina 

alergena je doloœena v sploøni shemi, ki jo lahko alergolog individualno prilagodi bolniku. 

Vzdræevalno fazo izvajamo ambulantno. 

2. Uvodni in vzdræevalni del SIT za pelode in prøico izvajamo ambulantno. 

Pred vsako aplikacijo bolnik zdravniku poroœa o svojem poœutju in simptomih. Bolnik mora biti zdrav, 

v istem tednu ne sme biti cepljen. Zdravnik bolnika pregleda, predpiøe odmerek in interval do naslednjega 

odmerka. 

Œe SIT po dveh letih ni uœinkovita, uœinka tudi kasneje ne priœakujemo. 

15

Namen SIT je izboljøati kakovost æivljenja bolnikov, to pomeni manj znakov ob enakih zdravilih ali 

celo enako znakov ob manj ali niœ zdravilih ter morda preventivo razvoja senzibilizacije za nove alergene 

in razvoj astme pri bolnikih z alergijskim rinitisom (3). 

Zapleti, ki se pojavljajo ob SIT, so: 

• utrujenost, 

• lokalna oteklina, 

• anafilaktiœna reakcija, 

• kasnejøih zapletov je malo, najpogostejøe so lokalne reakcije (oteklina, rdeœina, srbeæ) (3). 

V ambulantah, kjer izvajamo SIT, je nujno treba imeti vse za izvajanje urgentne terapije anafilaktiœne 

reakcije ter moænost premestitve bolnika v enoto intenzivne terapije ali urgentni blok, IPP. 

ZDRAVSTVENA VZGOJA 

1. Bolnike pouœimo o bioloøkih znaœilnostih koæekrilcev in o vseh ukrepih, ki jih morajo poznati, da se 

zmanjøa moænost ponovnega pika: 

• naj se izogibajo sunkovitih kretenj, ko se pribliæa æuæelka, 

• pri delu v naravi naj se obleœejo v dolge hlaœe, srajco z dolgimi rokavi, kapo, rokavice in zaprte 

œevlje. Oblaœila naj bodo bela, zelena ali svetlorjavih barv ter naj ne bodo ohlapna, 

• kadar uæivajo hrano na prostem, naj ne puøœajo ostankov hrane (sadje, slaøœice, pijaœe, meso …) 

in vse naj hranijo v zaprtih posodah, 

• izogibajo naj se nabiranju cvetja in hoji po travi, predvsem ne bosi ali v odprtih œevljih, 

• œez dan naj bodo okna zaprta ali nameøœena mreæa proti æuæelkam, 

• naj ne pobirajo prekomerno zrelega sadja, 

• naj ne hodijo na træice in v trgovine s sadjem, 

• æuæelke privlaœi vonj parfumov, lakov za lase, diøeœih krem za øport in øamponov, zato naj bodo 

pazljivi pri uporabi, 

• naj bodo previdni pri øportu, kajti æuæelke privlaœi vonj po znoju, 

• izogibajo naj se mest, kjer æuæelke gnezdijo (trhli panji, odpadne veje, skladovnice drv, …), 

• posode za odpadke v hiøi ali zunaj nje naj bodo pokrite, 

• pri voænji z motornim kolesom je nujna uporaba zaøœitne œelade in rokavic, 

• izogibajo naj se prostorom, kjer krmijo æivali, 

• v avtu naj bodo okna zaprta, 

• naj ne podijo æuæelk stran, premikajo naj se mirno in poœasi, 

• ko napadejo æuæelke, naj glavo pokrijejo z rokami ali kosom oblaœila in se poœasi in mirno umaknejo, 

• alergiœen œebelar naj opusti rejo œebel, 

• osja gnezda s podstreøij naj odstranijo gasilci, 

• vedno naj imajo pri sebi set zdravil za samopomoœ ali avtoinjektor adrenalina, œe imajo predpisanega 

(1,6). 

2. Bolnika in svojce pouœimo o samopomoœi v primeru pika æuæelke: 

• œe je æelo ostalo v koæi, ga je treba takoj odstraniti; paziti je treba, da ne stisne strupenega 

meøiœka, 

• takoj po piku je treba vzeti tablete iz seta za samopomoœ (antihistaminik in kortikosteroid), 

• œe se razvija teæka sistemska alergijska reakcija (izrazito duøenje, obœutek kaljene zavesti), si 

bolnik vbrizga avtoinjektor adrenalina (œe ima predpisanega) v podkoæje in se namesti v Trendelenburgov 

poloæaj, 

• poiskati je treba najbliæjo zdravniøko pomoœ (6). 

3. Potek SIT 

Medicinska sestra mora imeti sodobna znanja iz osnov kliniœne alergologije, dobro sodelovati s specialistom 

in razumeti postopke, ki jih izvaja. 

16

Osrednji del njenega delovanja je natanœno izvajanje aplikacije po doloœeni shemi, ki jo za vsakega 

bolnika posebej doloœi zdravnik (4). 

Posebnega pomena je dosledno in natanœno vodenje dokumentacije o vodenju SIT. Zdravnik in 

medicinska sestra vodita delovno listo aplikacij s toœnimi datumi, predpisanimi zdravili, ki jih bolnik 

dobi pred zaœetkom SIT, uro in koliœino apliciranega alergena, redno anamnezo in datumom naslednje 

SIT. 

Medicinska sestra da bolniku pred zaœetkom izvajanja SIT potrebna zdravila, ki jih naroœi zdravnik 

(antihistaminiki). Nato preveri in pripravi predpisane odmerke alergena in vrsto alergena glede na 

proizvajalca in vrsto imunoterapije za vsakega bolnika posebej. Vsako aplikacijo sproti dokumentira 

v knjiæico za hiposenzibilizacijo, ki jo ima vsak bolnik, ki se zdravi s SIT. Aplikacije si sledijo na predpisan 

œas (15 min, 20 min, 60 min, …), œe se pojavijo zapleti, je treba aplikacije prekiniti in o tem takoj 

obvestiti zdravnika. 

Medicinska sestra zagotavlja varnost bolniku s stalnim opazovanjem (izgled bolnika, vbodnega 

mesta; spremljati njegovo poœutje). V primeru zapletov mora znati takoj pravilno ukrepati. Medicinska 

sestra mora presoditi trenutno poœutje bolnika, psihofiziœno stanje, ugotoviti potrebe po zdravstveni 

negi in sproti obveøœati zdravnika. 

Loœiti je treba naslednje: 

• reakcijo po aplikaciji alergena (lokalna reakcija), 

• veliko lokalno reakcijo, 

• sistemsko preobœutljivostno reakcijo (anafilaksija) (5). 

Vloga medicinske sestre je: 

• pravoœasno prepoznati znake sistemske preobœutljivostne reakcije, 

• hitro, pravilno ukrepati (obvestiti zdravnika, izmeriti vitalne funkcije – RR, frekvenco dihanja in pulza, 

saturacijo in PEF, vzpostaviti intravenozno pot in pripraviti zdravila), 

• aplicirati predpisana zdravila (kortikosteroide, antihistaminike, adrenalin, bronhodilatator, infuzijo in 

kisik), 

• dokumentirati vse izmerjene vitalne funkcije in aplikacije predpisanih zdravil, 

• spremljati bolnika vsaj øe eno uro po reakciji (opazovanje, merjenje VF, dokumentiranje in poroœanje 

zdravniku). 

Bolniki dobijo pisna in ustna navodila. Pisna navodila so na voljo v obliki zloæenk in letakov v vseh ambulantah 

in bolniøkih oddelkih, kjer se izvaja SIT. Namenjena so tako bolnikom kot svojcem. Na voljo 

je naslednja literatura: 

• Alergija za pike æuæelk, 

• Kako se znebiti alergije … za vedno, 

• Ko piœi æuæelka, 

• Alergoloøke tablice z razlagami in nasveti, 

• Informacije o poteku SIT, 

• Ukrepi v primeru pika, 

• Ukrepi za zmanjøanje tveganja za pik. 

SUBLINGVALNA SIT ALI SLIT 

V zadnjih letih se uveljavlja nova oblika SIT oziroma hiposenzibilizacije, pri kateri nanaøamo alergen 

na ustno sluznico pod jezik. Zato se imenuje sublingvalna SIT ali SLIT (4). 

Indikacije za uvedbo SLIT so: 

• celoletni alergijski rinitis, 

• sezonski alergijski rinitis, 

• celoletni alergijski rinitis in blaga astma, 

• sezonski alergijski rinitis in blaga astma. 

17

Bolniki jemljejo ponavljajoœe in vedno veœje odmerke alergena v obliki kapljic pod jezik. Tudi SLIT poteka 

v dveh fazah: 

• med uvodno ali zaœetno fazo bolniki prejemajo naraøœajoœ odmerek alergena. Ta faza poteka v 

ambulanti, en dan. Na koncu uvodne faze bolnik prenese velik odmerek alergena, 

• vzdræevalno fazo lahko izvajamo sezonsko (glede na pojavljanje alergena) ali celoletno. Tukaj bolnik 

prejema velik odmerek alergena vsak dan ali trikrat na teden doma po navodilih zdravnika (4). 

Tudi SLIT je treba izvajati brez prekinitev. Kapljice alergena (øtevilo kapljic je individualno prilagojeno) 

je najbolje vzeti zjutraj na teøœe. Razprøiti jih je treba pod jezik in poœakati dve minuti, preden jih bolnik 

pogoltne. Upoøtevati je treba shemo in navodila, ki jih bolniki prejmejo v ambulanti. 

Neæelenih uœinkov je malo, ponavadi je to srbenje v ustih, moæni pa so tudi srbeœica, koprivnica, otekanje 

jezika, slabost, bruhanje, driska. Takrat je treba vzeti dve tableti antihistaminika in obvestiti 

zdravnika. 

Bolnik pri SLIT sam vodi delovni protokol in se redno po telefonu javlja zdravniku, poroœa mu o 

poœutju, spremembah oziroma teæavah. 

ZAKLJUŒEK 

Pri SIT ima zelo velik pomen dobro sodelovanje bolnika in celotnega zdravstvenega tima. Nujno je 

kontinuirano zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre. Bolnika je treba redno pouœevati in preverjati 

njegovo znanje glede zdravljenja s SIT, poznavanje znakov pri zapletih, pravoœasno ukrepanje 

ter izogibanje dejavnikom tveganja (alergeni). Medicinska sestra, ki sodeluje pri zdravljenju s SIT 

in SLIT, mora imeti dodatna znanja s podroœja alergologije, tesno in dobro mora sodelovati z alergologom 

in razumeti vse postopke, ki jih izvaja. 

Svojo veliko priloænost vidimo medicinske sestre tudi pri izobraæevanju v tujini in raziskavah na tem 

podroœju. 

Literatura 

1. Koønik M. Alergije za strupe æuæelk. Golnik: Klinika za pljuœne bolezni in alergije, 2008. 

2. Eræen R. Alergija za pike æuæelk. Golnik: Klinika za pljuœne bolezni in alergijo. 

3. Koønik M. Specifiœna imunoterapija. Øola za obstruktivne bolezni pljuœ. Golnik: Klinika za pljuœne bolezni in 

alergijo, 2008. 

4. Muøiœ E. Specifiœna imunoterapija (SCIT in SLIT) pri alergijskih boleznih dihal in koæe. Golnik: Klinika za pljuœne 

bolezni in alergijo, 2007. 

5. Adamiœ K. in sod. Stranski uœinki subkutane specifiœne imunoterapije. Øola za obstruktivne bolezni pluœ. Golnik: 

Klinika za pljuœne bolezni in alergijo, 2007. 

6. Edelbaher N. in sod. Zdravstvena vzgoja bolnika na imunoterapiji. Øola za obstruktivne bolezni pljuœ. Golnik: 

Klinika za pljuœne bolezni in alergijo, 2007. 

7. Koønik M. Zdravljenje alergijskih bolezni. Øola za obstruktivne bolezni pljuœ. Golnik: Klinika za pljuœne bolezni 

in alergijo, 2008. 

8. Muøiœ E. Æivimo z alergijo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. 

9. Bolniønica Golnik, Navodila bolniku z alergijsko boleznijo. 

10. Mivøek Muøiœ E., Muøiœ P. Alergoloøke tablice z razlago in nasveti. Ljubljana: Schering – Plough, 2005. 

18

Bolnik s KOPB in prehrana – 

ali mu znamo svetovati? 

Ana Darja Kozina, Nataøa Grahovec 


E-poøta: ana.kozina@klinika-golnik.si, natasa.grahovec@klinika-golnik.si 

UVOD 

Beljakovinsko energijska podhranjenost se obiœajno razvije pri bolnikih s kroniœno obstruktivno 

pljuœno boleznijo (KOPB). Podhranjenost in izguba miøiœne mase poslabøata kardiorespiratorno in 

imunsko funkcijo, kar povzroœi zaœaran krog teæke sape in nadaljnjega hiranja. Zadosten vnos hrane 

pomaga bolniku vzdræevati telesno teæo, miøiœno maso in imunski sistem. S tem prepreœujemo poslabøanje 

bolezni in potrebo po hospitalizaciji in izboljøamo kakovost æivljenja (Norman, 2008). Bolezensko 

povzroœena podhranjenost ob sprejemu v bolniønico dokazano povzroœi do 20 % poveœanje 

stroøkov zdravljenja, leæalna doba je daljøa in umrljivost veœja (Amaral, 2007). Ustrezna individualno 

prilagojena prehranska podpora in prehransko svetovanje sta naloga kliniœnega dietetika, ki je 

vkljuœen v timsko obravnavo in izobraæevanje bolnika med hospitalizacijo. 

Kroniœna obstruktivna pljuœna bolezen (KOPB) je bolezensko stanje, za katerega je znaœilen 

zmanjøan pretok zraka v pljuœa in iz njih, ki ni povsem reverzibilen (Øuøkoviœ, 2001). Je posledica delovanja 

cigaretnega dima, izpostavljenosti prahu in plinom v øirøem in delovnem okolju. Bolezen ni 

ozdravljiva in se sœasoma poslabøuje (Øorli, 1997). 

Ker je za to bolezen znaœilna teæka sapa, bolnik vse teæje opravlja vsakdanja opravila. In tu je zelo 

pomembna bolnikova prehranjenost, kajti prehrana, gibanje in bolezen vplivajo drug na drugega, 

se med seboj prepletajo. Œe je bolnik normalno prehranjen, laæje diha, se bolje poœuti in ima veœ 

energije. 

Podhranjenost pri bolnikih s kroniœnimi pljuœnimi boleznimi 

Pri kroniœnih pljuœnih bolnikih se obiœajno v kasnejøih stadijih bolezni pojavi beljakovinsko energijska 

podhranjenost. Pri 70 % bolnikov s KOPB pride do izgube telesne teæe, pri 50 % se pojavijo negativne 

spremembe telesne sestave (Sharma, 2005). 

Razlogi za izgubo telesne teæe so: 

1. zmanjøan vnos hrane zaradi pridruæenih bolezni, infekcije, zdravil, sprememb v funkciji diafragme, 

poveœane dispneje zaradi diete, teæav pri uæivanju hrane zaradi oteæenega dihanja, 

2. poveœan metabolizem zaradi pridruæenih bolezni, odziva citokinov na bolezen, poveœanih potreb 

po energiji zaradi dihanja, 

3. drugi razlogi: depresija, kajenje, prekomerno uæivanje alkohola in skromno znanje o prehrani lahko 

v povezavi s slabimi æivljenjskimi navadami prispevajo k izgubi telesne teæe. 

19

Podhranjenost in izguba miøiœne mase poslabøata kardiorespiratorno in imunsko funkcijo, kar poveœa 

dovzetnost za infekcije (Dardai, 2005). ITM predstavlja neodvisni dejavnik tveganja pri bolnikih s 

KOPB (Wilson, 1989, Gray-Donald, 1996), nadaljnje zniæevanje ITM je povezano s poveœano umrljivostjo 

(Landbo, 1999), po drugi strani pa ponovno pridobivanje na telesni teæi izboljøa bolnikovo prognozo 

(Prescott, 2002). Pri KOPB bolnikih lahko zniæanje puste telesne mase ob primerni vrednosti 

ITM bistveno poslabøa prognozo (Vestbo, 2006). 

Pri napredovani podhranjenosti se zaradi atrofije srœne miøice tudi poslabøa sposobnost za fiziœno 

aktivnost (Dardai, 2005). Posledica podhranjenosti je tudi deficit mineralov in vitaminov. Zaradi naøtetih 

razlogov kroniœne pljuœne bolnike pravoœasno vkljuœimo v prehransko obravnavo s pomoœjo sistematiœnega 

presejanja za podhranjenost. Dovolj enostavna in v praksi preizkuøena je metoda 

presejanja NRS 2002 (Kondrup, 2003), ki jo vkljuœimo v kliniœno pot obravnave bolnikov s KOPB. 

Bolniku nato nudimo ustrezno prehransko podporo, ki jo ob spremljanju bolnika po potrebi prilagajamo. 

Kadar s hrano ne moremo zadostiti poveœanih potreb po energiji in beljakovinah, bolniku svetujemo 

uporabo visoko kaloriœnih in visoko beljakovinskih enteralnih preparatov kot dodatek k redni 

prehrani. V akutni fazi je zaradi negativnega vpliva poveœanja vnosa kalorij na raœun ogljikovih hidratov 

priporoœljiva uporaba prilagojenih enteralnih preparatov s poveœano vsebnostjo maøœob, ogljikove 

hidrate pa omejiti na 150 do 250 g na dan. V stabilni fazi ni poroœil o pozitivnem vplivu 

prilagojenih formul, delno tudi zato, ker je obiœajno vnos enteralnih preparatov manjøi, saj so veœinoma 

uporabljeni le kot dopolnilo k prehrani (Dardai, 2005). 

Rehabilitacijski program s poveœano telesno aktivnostjo pozitivno vpliva na gradnjo miøic, njihov 

obseg in moœ ob istoœasno uvedeni ustrezni prehranski podpori. S primerno individualno prilagojeno 

prehrano in ustrezno fiziœno dejavnostjo se lahko bistveno izboljøa bolnikova kakovost æivljenja, zato 

je dietetik pomemben œlan tima pri celostni obravnavi pljuœnega bolnika (Dardai, 2005). 

Prehranska terapija ob individualni obravnavi bolnika se v praksi vedno bolj uveljavlja ter je v nekaterih 

dræavah æe priznana in vkljuœena v zdravstveno zavarovanje, izvajajo pa jo preteæno kliniœni 

dietetiki (prehranski svetovalci) (Pauœiœ, 2005). 

Dietetik preveri bolnikovo znanje o zdravi prehrani, ki je zelo raznoliko in v veliki veœini nezadostno 

glede osnovnih dejstev ali pa si jih napaœno razlaga. Dolgoroœno je treba obvladovati uravnavanje 

telesne teæe z namenom prepreœevanja podhranjenosti in izboljøanja prehranskega statusa. Bolnika 

seznanimo z vsemi posledicami podhranjenosti, ki lahko ogroæajo njegovo zdravje. Del bolnikov s 

KOPB ima prekomerno telesno teæo ali pa so æe predebeli. Tem bolnikom svetujemo ustrezno prilagoditev 

prehrane z zmanjøanim vnosom kalorij na raœun poveœane koliœine zelenjave in drugih æivil 

z veliko vsebnostjo prehranskih vlaknin ter primerno fiziœno dejavnost z namenom redukcije telesne 

teæe in maøœobe na raœun poveœanja puste telesne mase (Gottschlich, 2001, Sharma, 2005). 

Veœinoma je potrebno, da dietetik z bolnikom dela individualno, nekatere teme pa lahko poda tudi v 

obliki skupinskega izobraæevanja (predavanja, delavnice, vodeni razgovori). 

Ocena prehranskih potreb pri bolnikih s KOPB 

Pri bolnikih s KOPB so potrebe po energiji od 15 do 20 % poviøane v primerjavi z zdravo populacijo 

(Gottschlich, 2001). 

Za hitro uporabo zadostuje vnos 20–30 kcal/kg/dan, bolj natanœno pa doloœimo potrebe z uporabo 

Harris-Benedictove enaœbe, ki jo pomnoæimo s faktorjem aktivnosti in stresa. 

Potrebujejo 1–1,5 gramov beljakovin na kilogram telesne teæe, v akutnih fazah bolezni do 2 g, 30 % 

maøœob in dovolj ogljikovih hidratov, da zadostijo potrebam po energiji. Uravnoteæena zdrava prehrana 

mora tudi zagotavljati zadostno koliœino vitaminov in mineralov, v akutnih fazah bolezni pa je 

treba poviøati vnos vitamina E, C in beta karotena (Gottschlich, 2001). 

Prehranjevalne navade odraslih prebivalcev v Sloveniji 

Zdravje omogoœa in zagotavlja kakovostno æivljenje, pri tem pa nezdravo prehranjevanje in nezadostna 

telesna dejavnost predstavljata visoko tveganje za pojav nenalezljivih kroniœnih bolezni. Kljuœni 

dejavniki tveganja so visok krvni tlak, zviøan holesterol v krvi, zviøan ITM (indeks telesne mase), 

zniæan vnos sadja in zelenjave, telesna nedejavnost, alkohol in kajenje (Uradni list RS, 2005). Izsledki 

iz raziskav o prehranjevalnih navadah v Sloveniji kaæejo na preteæno nezdrav æivljenjski slog, in sicer 

20

se le 22,9 % prebivalstva preteæno zdravo ali zdravo prehranjuje (Zaletel, 2001). Anketirani ne zajtrkujejo, 

uæivajo premalo obrokov in preveœ kaloriœno hrano, preveœ skupnih in æivalskih maøœob, preveœ 

rdeœega mesa, na jedilniku je premalo sadja in zelenjave, premalo mleœnih izdelkov (od tega 70 

% uæiva polnomastno mleko in mleœne izdelke), pogosto se odloœajo za hitro hrano, veœinoma pijejo 

sladkane pijaœe in jedo preslano hrano (Koch, 1997). Kar 43 % odraslih prebivalcev ne uæiva sadja 

vsak dan (Zaletel, 2001). Po statistiœnih podatkih povpreœni vnos sadja zadosti minimalnim potrebam 

po uæivanju (150 g/dan), povpreœni vnos zelenjave pa je bistveno manjøi od priporoœil (Statistiœni 

urad RS, 1997–2002). Bolj nezdravo se prehranjujejo moøki, socialno øibki ter niæji druæbeni sloji, 

niæje izobraæeni, kmetje in vaøko prebivalstvo (kljub temu, da sicer na deæeli pojedo nekoliko veœ zelenjave 

kot v mestih), teæki fiziœni delavci, mlajøa populacija od 25 do 35 let in nezaposleni (Zaletel, 

2001). 

Nezdrave prehranske navade sicer zdravih prebivalcev se nadaljujejo tudi po tem, ko se pojavijo 

kroniœne bolezni, obiœajno se stanje øe poslabøa, kar poveœa obseg dela kliniœnega dietetika, ki 

mora takønega bolnika najprej seznaniti z osnovnimi naœeli zdrave prehrane. 

Dietna navodila za bolnike s KOPB: 

- osnova je zdrava varovalna prehrana, ki je veœina bolnikov ne pozna v zadostni meri, 

- prehranski nasveti za bolnike s KOPB (navodila, obogatena dieta, postopki za izboljøanje apetita), 

- individualna prilagoditev (stanje prehranjenosti, prehrambene navade, moænosti domaœega okolja). 

Prehranski nasveti: 

• Izogibajte se hrani, ki napenja: stroœnice in glavnata zelenjava (zelje, cvetaœa, brstiœni ohrovt, brokoli), 

orehi, araøidi, trda jabolka, melone, jajca, majoneza, mlada œebula, …). Seznam neprimernih 

jedi vsak bolnik izdela sam glede na izkuønje. 

• S poskuøanjem raznih jedi si ustvarite svoj seznam varnih jedi. 

• Glavni obrok (kosilo) naj bo zgodaj (da energijo za celodnevne napore). 

• Izbirajte enostavne naœine za pripravo hrane in pred jedjo poœivajte. 

• Jejte 6-krat na dan – veœ manjøih obrokov (prepreœi, da bi se æelodec preveœ napolnil in delal 

teæave pri dihanju), griæljaji naj bodo manjøi, hrano dobro preæveœite. 

• Œe imate predpisan kisik, ga uporabljajte tudi med jedjo in po jedi, saj med jedjo in pri prebavljanju 

telo porabi veœ kisika. 

• Hrano pojejte v prijetnem in mirnem okolju. V hrani uæivajte! 

• Omejite vnos soli, saj preveœ zauæite soli lahko povzroœi zadræevanje tekoœin v telesu, kar oteæuje 

dihanje. Hrane ne dosoljujte! 

• Popijte dovolj tekoœine, po moænosti negazirane in brez sladkorja. Omejite pitje prave kave in pravega 

œaja. 

Bolniku svetujemo, kako izboljøati apetit in tako zagotoviti zadosten vnos hrane. 

Pri poveœanih potrebah po energiji in beljakovinah svetujemo naslednje ukrepe: 

- poveœamo koliœino hrane, dodamo malice, »poveœerek«, prigrizke in œe dnevna prehrana ni dovolj 

pestra, dodamo vitaminsko-mineralne preparate, 

- obiœajno hrano obogatimo (energijsko, beljakovinsko), 

- uporabimo energijsko in beljakovinsko bogate pripravke – napitke (enteralni prehranski dodatki). 

Zdravstvena vzgoja bolnikov s KOPB 

V bolniønici so vsi na novo odkriti bolniki s KOPB vkljuœeni v øolo KOPB, ki jo izvajajo diplomirane medicinske 

sestre enkrat tedensko za bolnike s KOPB in njihove svojce. Bolnike seznanimo z znaœilnostmi 

bolezni, z diagnostiko KOPB, znaki KOPB, zdravljenjem bolezni, z uporabo zdravil, s 

pomenom telesne dejavnosti, nekaj osnovnih besed pa namenimo tudi prehrani. Svetujemo jim, naj 

na svoj jedilnik vkljuœijo meso in mesne izdelke, mleko in mleœne izdelke, veliko sadja, zelenjave, dovolj 

tekoœine, æitarice v okviru uravnoteæene zdrave prehrane. Osnovno pravilo je, da bolnik lahko 

zauæije, kar mu narekuje njegov vsakdanji tek oziroma energijsko bogata æivila in jedi, ki niso povezane 

s prebavnimi teæavami ali presnovo (Pokorn, Fleæar, 2007). Vsak bolnik ima tudi moænost individualnega 

pogovora z dietetiœarko. Poleg prehrane pa je pri bolnikih s KOPB pomembna tudi redna 

21

dnevna telesna dejavnost, ki jim jo svetujemo, vendar naj jo prilagodijo svojim zmoænostim in zdravstvenemu 

stanju. Ker smo æeleli pridobiti podatke o dejanski uspeønosti prehranskega dela tega izobraæevanja, 

pri bolnikih izvajamo øtudijo z metodo anketiranja bolnikov pred in en mesec po 

izobraæevanju. Pridobljeni podatki nam bodo v pomoœ pri oceni stanja in pri izboljøanju tega izobraæevanja 

v bodoœe. 

Zakljuœek 

Podhranjenemu bolniku je treba pomagati vzpostaviti nadzor pri prehranjevanju in doseœi nek sprejemljiv 

vzorec rednega prehranjevanja. Z uporabo metode majhnih korakov in skupaj z bolnikom zastavljenih 

ciljev je proces rehabilitacije laæje nadzorovati in je za bolnika bolj sprejemljiv. Prehrana naj 

sledi sodobnim smernicam uravnoteæene prehrane s posebnim poudarkom, da mora biti kaloriœni 

vnos do 20 %, kot to velja za primerljivo zdravo populacijo. Uæivajo naj hrano, ki je hitro oziroma enostavno 

pripravljiva in energetsko bogata. 

Prehranska terapija se ob individualni obravnavi bolnika se vedno bolj uveljavlja v praksi ter je v nekaterih 

dræavah æe priznana in vkljuœena v zdravstveno zavarovanje, izvajajo pa jo preteæno kliniœni 

dietetiki (prehranski svetovalci). Slaba prehranjenost in podhranjenost je dobro poznan prehranski 

problem pri bolnikih s KOPB, øe posebej po daljøem œasu in pri viøji starosti. Œe zdravniki, medicinske 

sestre in dietetiki znajo oceniti prehranski status bolnikov in jim zagotovijo primerno prehransko 

podporo in svetovanje, bo njihovo zdravstveno stanje izboljøano, zmanjøana pa bo pogostost hospitalizacije. 

Literatura: 

1. Dardai E. Nutrition in cardiac and pulmonary diseases. In: Sobotka L. Basic in clinical nutrition 2005 (2nd edition), 

ESPEN. Galen: Praga; 414–416. 

2. Wilson, DO, Rogers, RM, Wright, EC, Anthonisen, NR. Body weight in chronic obstructive pulmonary disease. The 

National Institutes of Health Intermittent Positive-Pressure Breathing Trial. Am Rev Respir Dis 1989; 139: 1435. 

3. Gray-Donald, K, Gibbons, L, Shapiro, SH, et al. Nutritional status and mortality in chronic obstructive pulmonary 

disease. Am J Respir Crit Care Med 1996; 153: 961. 

4. Landbo C. Prognostic Value of Nutritional Status in Chronic Obstructive Pulmonary Disease. Am J Respir Crit 

Care Med 1999; 160: 1856. 

5. Prescott E, Almdal, T, Mikkelsen, KL, et al. Prognostic value of weight change in chronic obstructive pulmonary 

disease: results from the Copenhagen City Heart Study. Eur Respir J 2002; 20: 539. 

6. Vestbo J. Body Mass, Fat-Free Body Mass, and Prognosis in Patients with Chronic Obstructive Pulmonary Disease 

from a Random Population Sample: Findings from the Copenhagen City Heart Study. Am J Respir Crit 

Care Med 2006; 173: 79–83. 

7. Gottschlich MM. The science and practice of nutrition support. ASPEN. Iowa: Kendall/Hunt p.c., 2001: 491–501. 

8. Kondrup J et al. ESPEN guidelines for nutrition screening. Clinical nutrition 2003; 22: 415–421. 

9. Sharma S. Pulmonary rehabilitation. http://www.emedicine.com/ pmr/topic181.htm, 25. 4. 2008. 

10. Amaral TF et al. The economic impact of disease-related malnutrition at hospital admission. Clinical nutrition 

2007; 26: 778–784. 

11. Norman K et al. Prognostic impact of disease-related malnutrition. Clinical nutrition 2008;27: 5–15. 

12. Pauœiœ M. Prehranske potrebe populacije s posebnimi potrebami – osnove za delo dietetika v kliniœni praksi. 

V: Slovensko zdruæenje za kliniœno prehrano: 1. slovenski kongres kliniœne prehrane (zbornik predavanj) 2005; 

83–90. 

13. Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 (Uradni list RS, øt. 39/2005). 

14. Zaletel Kragelj L in sod. Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije. Protokol 

raziskave. Ljubljana: Inøtitut za socialno medicino Medicinske fakultete in CINDi Slovenija, 2001: 52. 

15. Koch V. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja, doktorska disertacija, 

1997. 

16. Anketa o porabi v gospodinjstvih, Statistiœni urad RS, 1997–2002. 

17. Øorli J. Definicija in patogeneza kroniœne obstruktivne bolezni pljuœ. Zbornik predavanj. Portoroæ, 1997 

18. Øorli J. Dihalne vaje. Kliniœni oddelek za pljuœne bolezni in alergijo, Bolniønica Golnik. 

19. Øuøkoviœ S. Æepni vodiœ za odkrivanje, zdravljenje in prepreœevanje kroniœne obstruktivne pljuœne bolezni, 

2001. 

20. Pokorn D., Fleæar M., Latkoviœ B. Prehrana in bolnik s KOPB. Druøtvo pljuœnih in alergijskih bolnikov Slovenije. 

Ljubljana, 2005 

22

Kako pribliæati raziskovanje 

kliniœni praksi zdravstvene nege? 

doc. dr. Brigita Skela Saviœ 

Visoka øola za zdravstveno nego Jesenice 

E-poøta: bskelasavic@vszn-je.si 

UVOD 

Kako bi opisali dobro kliniœno prakso v zdravstveni negi? Œe jo opiøemo z dimenzijami spremljanja 

kakovosti, lahko reœemo, da dobra kliniœna praksa pomeni nenehno spremljanje stanja øtevilnih procesov 

v organizaciji in vplivnih dejavnikov, ki vplivajo na procese tako znotraj kot zunaj organizacije. 

Celovita kakovost neke dejavnosti poteka na ravni posameznika, tima, oddelka, organizacije, politike 

in druæbe (Ferlie in Shortell, 2001; Skela Saviœ, 2008a). 

Kljuœnega pomena za uresniœevanje ciljev kakovosti na podroœju kliniœne prakse zdravstvene nege 

je oblikovanje strategij za doseganje teh ciljev, ki bodo temeljile na metodologiji raziskovalnega dela. 

Tako bodo naøi doseæki na podroœju kakovosti v kliniœni praksi zdravstvene nege imeli dokaze, ki jih 

bodo lahko uporabili tudi drugi (Skela Saviœ, 2008a). Skela Saviœ (2008a) pravi, da danes biti dober 

samo zase enostavno ni dovolj. Naø cilj mora biti pregledno metodoloøko izboljøevanje kakovosti kliniœne 

prakse in primerjava naøih doseækov z drugimi ter s tem bogatitev znanja za nenehen proces 

izboljøevanja. 

ZAKAJ IMAMO OBŒUTEK, DA RAZISKOVANJE IN KLINIŒNA PRAKSA ZDRAVSTVENE NEGE 

»STOJITA VSAK NA SVOJEM BREGU REKE«? 

Zdravniki so z razvojem medicine spoznali, da je osnovno gibalo razvoja raziskovalno delo. Na drugi 

strani pa so medicinske sestre v razvitih dræavah in tudi pri nas prepoznane po svoji naklonjenosti h 

kakovosti, medtem ko svoje kliniœno delovanje zelo malo podpirajo z raziskovanjem in imajo malo temeljnih 

dokazov v primerjavi z medicino. Gradnja kakovosti v kliniœni praksi zdravstvene nege na izkuønjah 

je, brez baziœnih in aplikativnih raziskav nevarna in zdravstveno nego nikoli ne bo umestila 

v zdravstveno raziskovalno disciplino. Œe nimamo baziœnih raziskav, teæko izvajamo aplikativne raziskave 

in ne moremo uvajati celovite kakovosti na osnovi dokazov (Skela Saviœ, 2008a). Tako Politova 

(2008) pravi, da medicinske sestre delajo svoje kliniœne odloœitve na øirokem spektru znanja. 

Znanje pridobijo kot øtudenti v okviru øtudijskega procesa, med izvajanjem poklica se uœijo drug od 

drugega. Veœina tega, kar se medicinske sestre uœijo, ne temelji na sistematiœnem raziskovanju. Politova 

(2008; v Skela Saviœ, 2008b) povzema najpogostejøe vire dokazov v zdravstveni negi: 

- Tradicija in moœ – mnogo negovalnih intervencij temelji raje na tradiciji, navadah in kulturi oddelka 

kot na podlagi dokazov. 

- Oseba z avtoriteto – to je medicinska sestra, ki jo okolje prepozna kot osebo z veliko znanja in izkuøenj 

in ji prepuøœa strokovno presojo. 

23

- Kliniœne izkuønje so vezane na delo nekega oddelka, gre za funkcionalni vir znanja, ki ga je teæko 

generalizirati, saj izhaja iz znanj in izkuøenj posameznikov, ki so gledano øirøe omejene na doloœene 

informacije in znanja po+sameznika. Sprejemanje odloœitev na takøni ravni lahko zmoti æe nekoliko 

drugaœen potek kliniœnega problema pri pacientu, kjer medicinske sestre øe nimajo izkuøenj in ne 

øirøega znanja za njegovo reøevanje. Tukaj si lahko pomagamo s kliniœnimi informacijami, pridobljenimi 

z drugih oddelkov, vendar je njihova omejitev glede kliniœnih izkuøenj ravno tako omejena. 

- Preizkuøanje in napake – v tem primeru gre za preizkuøanje razliœnih moænih reøitev, pristopov, 

dokler se problem ne reøi. Ta metoda se sicer zelo pogosto uporablja v naøem vsakdanjem æivljenju, 

vendar je za kliniœno prakso varljiva in hazardna, saj je pogosto nedokumentirana in zaradi 

tega nedostopna za nadaljnjo kliniœno prakso. 

- Intuicija – tip znanja, ki ga ne moremo razloæiti na bazi argumentov in kot posledico nekih uœnih programov. 

Ko intuicija, slutnja ali predvidevanje kljub zapisanemu igrajo pomembno vlogo v praksi 

zdravstvene nege, je teæko govoriti o razvoju stroke zdravstvene nege. 

- Logiœno razmiøljanje – na problem osredotoœena metodologija reøevanja, ki temelji na kombinaciji 

izkuøenj, intelektualnih sposobnosti in formalnega sistema uœenja. Induktivno razmiøljanje je 

usmerjeno od specifiœnih spoznanj k sploønim. Deduktivno razmiøljanje izhaja iz sploønih spoznanj, 

na osnovi katerih razvijemo specifiœna spoznanja ob reøevanju nekega problema. Ne glede na vrsto 

razmiøljanja je prisotno pri delu medicinske sestre in igra vlogo pri raziskovanju. Logiœno razmiøljanje 

kot vir dokazov je omejeno, zato ker je veljavnost razmiøljanja odvisna od natanœnosti informacij, ki 

jih pri tem uporabljamo. 

- Zbiranje informacij – pri sprejemanju kliniœnih odloœitev se zdravstveni delavci zanaøajo na razliœne 

namensko zbrane informacije. Pri tem imajo vlogo tudi øirøe informacije na trgu, ki so povezane 

z zdravstvom, stroøki v zdravstvu, informacije o kakovosti v zdravstvu, ki lahko vplivajo na 

razpravo in sprejemanje odloœitev pri doloœenem kliniœnem problemu. 

- Raziskovanje stroke – raziskave, vodene znotraj stroke, dajo ozek pogled na problem. Zbirni dokazi 

in spoznanja iz strogih, natanœnih in sistematiœnih raziskav so tisto, kar omogoœa napredek v 

stroki in vzpostavlja pogoje za integracijo dokazov v øirøi proces. 

ZAKAJ MORA BITI RAZISKOVANJE PODPORA PROCESOM IZBOLJØEVANJA KAKOVOSTI 

V KLINIŒNI PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGE? 

Pomen znanja je na zaœetku 21. stoletja najverjetneje veœji kot kadar koli v zgodovini. Temelj razvoja 

znanja je raziskovalno delo. Loœimo naslednje vrste raziskovanja (Kaliønik in ost., 2006): 

• Temeljno (baziœno) 

– Prispevamo nova znanja o osnovah pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi imeli vnaprej v mislih 

kako posebno uporabo; 

– analiziramo lastnosti, strukture in razmerja, da bi preverili hipoteze, teorije, zakone; 

– rezultati so œiste temeljne raziskave in usmerjene temeljne raziskave. 

• Uporabno (aplikativno) 

– Pridobimo novo znanje, usmerjeno v doloœene praktiœne cilje ali namene; 

– osnova za aplikacijo je uporaba ugotovitev temeljnih raziskav; 

– razvijamo nove metode ali naœine doseganja vnaprej opredeljenih ciljev raziskave; 

– lahko je sploøno ali specifiœno usmerjeno. 

• Razvojno (inovacijsko) 

– Izvajajo strokovnjaki v praksi kot izvajanje doseækov uporabnega znanstvenoraziskovalnega dela 

v prakso. 

Zdravstvo in v njem delujoœe znanstvene discipline, podroœja in vede temeljijo tako na temeljnih kot 

aplikativnih raziskavah, zlasti je to oœitno pri razvoju medicine. Poslediœno gledano morajo procesi 

celovitega spremljanja kakovosti upoøtevati dokaze doloœene vede, kot je medicina, menedæment ali 

doloœene discipline, kot je zdravstvena nega. Øe veœ, k celoviti kakovosti v kliniœni praksi zdravstvene 

nege moramo pristopiti raziskovalno, tako kot k temu pristopamo pri razvoju posameznega 

znanstvenega dokaza. Kako bomo sicer rekli, da uvedene izboljøave dejansko izboljøajo rezultate 

dela? Raziskovalni pristopi na podroœju izboljøevanja kakovosti v kliniœni praksi so naravnani pred- 

24

vsem aplikativno in inovacijsko, œeprav tudi temeljne raziskave s podroœja kakovosti v zdravstvu in 

zdravstveni negi niso redkost in so seveda izhodiøœe za aplikacijo in inovacijo (Skela Saviœ, 2008a). 

Œe æelimo pozitivne premike v kakovosti zdravstvene dejavnosti, moramo prenehati z nesistematiœnimi 

pristopi, ampak moramo kakovost dojeti kot znanstveno disciplino menedæmenta in jo tako tudi 

razvijati. Zato je potrebna sinergija med strokovnjaki na podroœju kakovosti in znanstveniki na podroœju 

kakovosti na eni strani in sinergija med raziskovalci kakovosti in kliniœnimi strokovnjaki (Skela 

Saviœ, 2008a). Po navajanju Campbell in sodelavcev je celovita kakovost v zdravstvu sestavni del 

dnevnih rutin zdravstvenih delavcev. Na kakovost se lahko gleda skozi dva raziskovalna pristopa 

(Campbell, Braspenning, Hutchinson, Marshall, 2006): 

1. z vidika merjenja – kvantitativno (uporaba merljivih indikatorjev kakovosti), kriterij kakovosti kvantitativne 

raziskave je stopnja zanesljivosti generalizacije rezultatov na populacijo, ki ni bila zajeta 

v vzorcu; 

2. z vidika opazovanja – kvalitativno: pomembna je kompleksnost œloveka in njegove izkuønje, dinamika, 

celovitost in priœakovanja posameznika. Zbiramo in analiziramo kvalitativne materiale, ki so 

pripovedne narave in subjektivni, rezultati temeljijo na osnovi dejanskih izkuøenj vkljuœenih ljudi; 

3. kombinacija obeh. 

Na podroœju izboljøevanja kliniœne prakse v zdravstveni negi se uporabljajo vsi trije pristopi. Ne glede 

na izbrano metodologijo raziskovanja je ta izjemnega pomena za uresniœevanje ciljev na podroœju 

izboljøevanja kliniœne prakse. 

Raziskovalni pristopi v neposredni praksi velikokrat naletijo na odpor, tudi œe so aplikativni, ker zahtevajo 

sistematiœnost, odgovornost in trajnost, dokler traja raziskava (Skela Saviœ, 2008a). Koraki 

tako kvantitativnega kot kvalitativnega raziskovanja so zahtevni in zahtevajo sistematiœno in metodoloøko 

jasno opredeljen proces raziskovanja. Skela Saviœ (2008a) navaja, da tukaj nosi kljuœno odgovornost 

zdravstveni menedæment, da raziskovalne pristope spodbuja, razvija in uporablja rezultate 

izvedenih raziskav. Pomembnost in uporabnost raziskovalnega pristopa pri spremljanju kakovosti 

se kaæe kot: 

1. posredna (indirektna) uporaba: spremembe v razmiøljanju zaposlenih; 

2. neposredna (direktna) uporaba: uporaba rezultatov pri neposrednem delu z bolnikom, organiziranju 

procesov idr.; 

3. sredstvo za prepriœevanje: za prepriœevanje tistih, ki so na vodilnih mestih, da podprejo izboljøave, 

investirajo v spremembe, ki smo jih raziskovalno potrdili (Polit, 2008; v Skela Saviœ, 2008a). 

Enako pomembni kot raziskovanje kliniœne prakse zdravstvene nege so pomembni sistematiœni pregledi 

dokazov, ki nam omogoœajo zdruæevanje in sistematiœno povezovanje posameznih dokazov 

na doloœenem raziskovalnem vpraøanju in odgovor na to, kateri so najboljøi dokazi medtem, ko raziskovalec 

prouœuje raziskovalno vpraøanje (Skela Saviœ, 2008a). 

Izboljøevanje kliniœne prakse v zdravstveni negi je izvedeno na osnovi nesistematiœnih metod, katerih 

rezultati ne temeljijo na dokazih in jih ne moremo posploøevati, teæko jih celo v isti organizaciji prenesemo 

z enega oddelka na drugega. Lahko jih uporabimo za hitro in uœinkovito zaœetno delo na 

podroœju izboljøevanja kliniœne prakse in dvig motivacije, ne smejo pa postati njen edini temelj. Pomembni 

za razvoj izboljøevanja kliniœne prakse v zdravstveni negi so kazalci kakovosti, ki so razviti 

na osnovi znanstvenih dokazov in spremljani s sistematiœnimi raziskovalnimi pristopi (Skela Saviœ, 

2008a). Hierarhija dokazov in njihov pomen za celovito kakovost je prikazana v Tabeli 1. 

Tabela 1: Hierarhija dokazov 

Nivo 1 

a) Sistematiœni pregled randomiziranih kliniœnih øtudij 

b) Sistematiœni pregled nerandomiziranih kliniœnih øtudij 

Nivo 2 

Posamezne randomizirane kliniœne øtudije 

Nivo 3 

Sistematiœni pregled øtudij s korelacijami/opazovanji 

25

Nivo 4 

Posamezne øtudije s korelacijami/opazovanji 

Nivo 5 

Sistematiœni pregled opisnih/kvalitativnih/psiholoøkih øtudij 

Nivo 6 

Posamiœne opisne/kvalitativne/psiholoøke øtudije 

Nivo 7 

Mnenja avtorjev, ekspertnih komisij 

Vir: povzeto po Polit, 2008, 31; v Skela Saviœ, 2008a. 

Iz hierarhije dokazov v Tabeli 1 je razvidno, da imajo najveœjo teæo za razvoj celovite kakovosti dokazi 

na nivoju 1. Tako danes izboljøevanje kliniœne prakse v zdravstveni negi ni veœ vpraøanje, 

vpraøanje je postavitev pravih kazalcev izboljøevanja kliniœne prakse zdravstvene nege in metodologije 

njihovega merjenja, ki se mora pribliæati metodologiji raziskovalnega dela, œe æelimo, da bomo 

rezultate naøe kakovosti lahko razøirili tako strokovno kot organizacijsko. 

ZAKLJUŒEK 

Izboljøevanje kliniœne prakse zdravstvene nege postavlja pred nas øtevilne nove izzive. Œe smo v preteklosti 

govorili o tem, da mora biti zdravstvena nega vidna, moramo danes temu dodati spoznanje, 

da bomo prepoznavnost zdravstvene nege dosegli le na osnovi sistematiœnega baziœnega in aplikativnega 

raziskovanja. Vsi drugi pristopi vodijo v le kratkotrajno reklamo posameznikov ali ustanove 

in nimajo trajnih uœinkov na razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline. 

Literatura: 

1. Campbell, SM, Braspenning J, Hutchinson A, Marshall MN. Improving the quality of health care: Research 

methods used in developing and applying quality indicators in primary care, BMJ 2003; 326: 816–9. 

2. Kaliønik, M, Zabavnik, Piano J, Roæiå A.. Temelji znanstvenoraziskovalne metodologije v biomedicini. Ljubljana: 

Druæba Piano, 2006. 

3. Polit, DF, Tatano, Beck, C. Nursing research: principles and methods. 7th edition. Philadelphia: Lippincott, Williams 

& Wilkins, 2008. 

4. Skela Saviœ, B. (2008a). Raziskovanje kot podpora procesom celovite kakovosti. V: KRAMAR, Zdenka (ur.), 

KRAIGHER, Andreja (ur.). Dejstvo za kakovost: 2. strokovni seminar: zbornik predavanj. Jesenice: Sploøna 

bolniønica, 2008, 35–41. 

5. Skela Saviœ, B.. Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi. Gradivo za øtudij, Visoka øola za zdravstveno nego 

Jesenice, 2008. 

26

Vloga medicinske sestre pri izvajanju 

alergoloøkih testiranj v bolniønici 

Golnik – KOPA 

Irena Poœvavøek 


E-poøta: irena.pocvavsek@klinika-golnik.si 

UVOD 

Alergijske bolezni so danes zelo razøirjene, saj ima teæave æe vsak peti œlovek. 

V Bolniønici Golnik medicinske sestre izvajamo alergoloøka testiranja pri pacientih v ambulantni in bolniøniœni 

obravnavi. Imamo tri pulmoloøko-alergoloøke ambulante, ki so nameøœene v bolniønicah v 

Ljubljani in na Jesenicah. V Bolniønici Golnik je na bolniøkem oddelku 300 organizirana alergoloøka 

enota z devetimi bolniøkimi posteljami. Pacienti, ki potrebujejo alergoloøko testiranje (pri alergiji za 

hrano, zdravila, pike æuæelk) so povpreœno hospitalizirani tri do øest oskrbnih dni. Hospitaliziramo 

tiste paciente, pri katerih je moæno, da bi med testiranjem priølo do sistemske preobœutljivostne reakcije 

teæje stopnje. 

V prispevku so opisane razliœne vrste testiranj, ki jih izvajamo pri pacientih v bolniønici in naloge ter 

pomen negovalnega tima pri njihovem izvajanju. 

Alergije so œezmerna preobœutljivost za doloœene snovi, ki jih zauæijemo, vdihnemo ali se jih dotaknemo. 

Simptomi alergijskih reakcij se lahko pojavijo v celem telesu ali pa so omejeni zgolj na organ, 

prek katerega je alergen vstopil v telo (to so lahko koæa, sluznice, prebavila, dihala) (Popoviå in sod., 

2004). 

Alergijske bolezni in bolezni preobœutljivosti so: 

• alergijska astma, 

• anafilaksija, 

• kontaktni dermatitis, 

• alergijski nahod in konjuktivitis, 

• urtikarija in angioedem, 

• alergija za zdravila, 

• alergija za pike æuæelk, 

• celiakija kot nealergijska preobœutljivost za gluten, 

• intoleranca za histamin – pseudoalergija (Muøiœ, 2005). 

Diagnostika alergijskih bolezni 

ANAMNEZA (zdravnik) 

KOÆNI TESTI (loœimo tri oblike) 

27

Prick testi – vbodni se izvajajo na volarni strani podlakti, in sicer kapljico alergena, ki smo jo predhodno 

kanili na roko, prebodemo s plastiœno lanceto. 

Standardna serija, meso, moke, trave, drevesa, zeli, konzervansi, zaœimbe, sadje, zelenjava, lateks 

prick testi œebela, osa. 

Intra dermalni testi – na volarno stran podlakti v zgornjo plast koæe vbrizgamo 0,02 ml uœinkovine (testne 

snovi) z iglo premera 0,40 x 13 mm. 

Sploøni anestetiki, zdravila (Kenalog, Dexamethason, Tavegyl, Fragmin, antibiotiki …), avtologni 

serum, koæni intradermalni testi za oso in œebelo. 

Teste odœita zdravnik po 15–20 minutah. Medicinska sestra mora pacienta med testiranjem opazovati. 

Pomembna dejstva za vrednotenje koænih testov: 

• izvajamo jih øele 4–6 tednov po kritiœnem alergiœnem dogodku, 

• bolnik naj 4–5 dni pred testom ne jemlje antihistaminikov, 

• vedno vkljuœimo negativno (fizioloøka raztopina, diluent) in pozitivno kontrolo (histamin), 

• oralni glukokortikoidi v nizkem odmerku kratkotrajno ne vplivajo pomembno na koæni odziv, 

• dermografizem moti oceno testov, viden je æe na mestu negativne kontrole, 

• koænih testov ne izvajamo pri ekcemu (Muøiœ, 2003). 

Epikutani testi – patch alergene, ki so dodani vazelinu, pustimo na hrbtu 48 ur, za negativno kontrolo 

vzamemo vazelin, zdravnik teste odœita po 48 in 72 urah. 

Standardna serija kontaktnih alergenov, frizerski, zobozdravstveni materiali, antibiotiki, analgetiki, 

poklicni alergeni. 

Koæne teste izvajamo po standardiziranih postopkih, medicinska sestra poskrbi za naroœanje alergenov 

v lekarni naøe bolniønice, za pravilno hranjenje (v hladilniku) in rok uporabe alergenov. 

LABORATORIJSKE PREISKAVE (in vitro diagnostika) 

V laboratoriju za kliniœno imunologijo in molekularno genetiko Bolniønice Golnik izvajajo teste za doloœitev 

triptaze, protiteles IgE v serumu – skupna in specifiœna (penicilin, amoksicilin, hrana, zaœimbe, 

morski sadeæi, osa, œebela, miks plesni, miks poklicni alergeni …), doloœajo specifiœne imunoglobuline 

IgM, IgG (Aspergillus, Candida, perje papig, golobov). Od leta 2004 se pri razøirjeni diagnostiki 

po piku koæekrilcev uporablja test aktivacije bazofilcev (BAT). To je specifiœna metoda, ki 

omogoœa dokaz senzibilizacije in napoveduje stranske uœinke specifiœne imunoterapije (Peternelj in 

sod., 2008). 

OBREMENILNI – PROVOKACIJSKI TESTI 

Namen obremenitvenega (provokacijskega) testa je izzvati blago obliko alergijske reakcije in tako potrditi, 

da bolnik nekega alergena zares ne prenaøa. Pri takih testih damo alergen neposredno na 

sluznico nosu, bronhija, oœesno veznico ali pa bolnik alergen zauæije oziroma mu ga vbrizgamo v kri 

(Popoviå in sod., 2004). 

Oralni provokacijski testi (OPT) – testiranje zdravil, testiranje s hrano. 

Specifiœna imunoterapija (SIT) – za strup koæekrilcev œebel, os se najprej izvaja v bolniønici pod nadzorom 

zdravstvenega osebja t. i. uvajalni del, kasneje se izvaja v ambulanti. SIT za prøico, pelode in 

trave pa poteka pri pacientih ves œas ambulantno. 

Provokacijske teste izvajamo le v bolniønici, pod zdravnikovim nadzorom in ob upoøtevanju anamneze 

(Muøiœ, 2006). 

Tabela 1: Øtevilo oralnih provokacijskih testov na odd. 300 

28 

PLACEBO ANTIBIOTIKI DRUGA ZDRAVILA SKUPAJ 

L. 2004 214 178 296 688 

L. 2005 244 233 266 743 

L. 2006 321 327 243 891

PLACEBO ANTIBIOTIKI DRUGA ZDRAVILA SKUPAJ 

L. 2007 335 293 74 702 

L. 2008 (do julija) 162 176 178 516 

Tabela 2: Pregled drugih testiranj na odd. 300 

PPL, MDM (PAD) 

LOKALNI 

ANESTETIK 

L. 2004 92 88 19 

L. 2005 59 87 14 

L. 2006 0 82 34 

L. 2007 136 78 33 

L. 2008 (do julija) 68 42 14 

SPLOØNI 

ANESTETIK 

DRUGA 

TESTIRANJA 

22 (antibiotiki, kenalog, 

flosteron, tetanol) 

39 (latex, venofer, tavegyl, 

kenalog) 52 test. za antib. 

16 (controloc, humira, 

venofer, aminophyllin) 

120 test. za antib. 

19 test. za antib. 33 (hepavit, 

enbrel, copaxone, heparin) 

37 (kenalog, fragmin, ranital, 

rtg kontrastna sredstva) 

PREDSTAVITEV NEKATERIH TESTIRANJ NA ODD. 300 

Po sprejemu pacienta v alergoloøko enoto na oddelku zdravnik – specialist alergolog pregleda dokumentacijo, 

izvide, ki jih pacient prinese iz alergoloøke ambulante in se nato z njim natanœno pogovori. 

Po prejeti anamnezi napiøe predvideni naœrt testiranj. Medicinska sestra pacientu ob sprejemu 

izmeri vitalne funkcije in mu skupaj z zdravnikom predstavi potek testiranja. 

Izvajanje oralnih provokacijskih testov – OPT 

Preobœutljivostne reakcije po analgetikih/antipiretikih se pojavijo pri 10 % odraslih bolnikov z astmo. 

Tudi pri 0,3 % sicer zdravih oseb zauæitje teh zdravil sproæi epizodo akutne urtikarije in angioedema, 

lahko pa tudi anafilaktiœno reakcijo (Koønik, 2005). 

Pri testiranju alergije na zdravila, npr. analgetike in nesteroidne antirevmatike, izvajamo oralno provokacijsko 

testiranje s »praøki«. Pacient vsako uro popije pripravljen praøek oz. zdravilo v razliœnih 

koncentracijah. Na dan testiramo samo eno zdravilo. 

Testiranje za paracetamol; 1. praøek 5 mg, 2. praøek 50 mg, 3. praøek 250 mg in 4. praøek 500 mg. 

Testiranje za tramadol; 1. praøek 0,5 mg, 2. praøek 5 mg, 3. praøek 25 mg in 4. praøek 50 mg. 

Testiranje za aspirin; poteka v dveh dneh, prvi dan – 1. praøek 3 mg, 2. praøek 30 mg, 3. praøek 60 

mg, 4. praøek 100 mg. 

Drugi dan dobi 1. praøek 250 mg aspirina, nato placebo praøek, 3. praøek 500 mg aspirina in øe enkrat 

placebo praøek. 

Pogosto zaœnemo testirati po navodilu zdravnika s placebo praøki, da se pacienti privadijo testiranja, 

saj so pogosto prestraøeni in zaskrbljeni. Medicinska sestra, ki izvaja testiranje, mora biti pozorna 

na spremembe zdravstvenega stanja pri pacientih, spremlja vitalne funkcije in skrbi za pravilen 

potek testiranja z upoøtevanjem pravila 6 P-jev. Vitalne funkcije (RR, PEF, SATUR. in PULZ) se izmerijo 

pred testiranjem, med testiranjem v primeru teæav in popoldne po zakljuœenem testiranju. Poleg tega, 

da vsa testiranja dokumentiramo v posebne zvezke, je naloga medicinske sestre, da naroœi praøke 

v lekarni in je pozorna na njihov rok uporabe. 

Testiranje lokalnih anestetikov 

Vœasih se ob posegu v lokalni anesteziji pojavijo neæeleni simptomi, ki so podobni alergijski reakciji. 

Veœina zapletov, pripisanih lokalnim anestetikom, se zgodi pri zobozdravstvenih posegih. Daleœ najpogostejøi 

vzrok so psihogene reakcije (vazovagalna sinkopa ali hiperventilacijski sindrom) (Koønik, 

2003). 

29

Testiranje za lokalne anestetike (xylocain, mepivakain, bupivacain) zaœnemo s koænimi – prick testi. 

Izdelan je protokol, po katerem zaœnemo z vbodnim testom; kadar je negativen, nadaljujemo s podkoænim 

dajanjem po 0,1 ml razredœin 1 : 100, 1 : 10, 1 : 1. Œe ni odziva, nadaljujemo s podkoænim 

dajanjem 1,0 ml in nato 2 ml nerazredœenega pripravka (Muøiœ, 2003). Testirani anestetik apliciramo 

s. c. v razmiku 15 min. Ves œas testiranja pacienta opazujemo, vitalne funkcije izmerimo pred testiranjem 

in ob zapletih. Anestetikov, ki vsebujejo adrenalin, ne testiramo, najveœkrat testiranje poteka 

kot enodnevna hospitalizacija. 

Testiranje sploønih anestetikov 

Najpogosteje povzroœajo anafilaksijo med sploøno anestezijo miøiœni relaksanti, vendar moramo 

upoøtevati kot moænost vsak uporabljeni pripravek. Osnova za alergoloøki pristop je poroœilo anesteziologa 

o uporabljenih pripravkih in o poteku prejønje anestezije. Osrednja diagnostiœna metoda 

so koæni testi z doloœenimi koliœinami pripravkov za vbodne in koæne teste po standardiziranem postopku 

(Muøiœ, 2003). 

Medicinska sestra izvaja testiranje po naœrtu alergologa, zelo pozorna mora biti na pravilno pripravo, 

pravilno razredœitev testiranega anestetika. Med testiranjem pacienta opazujemo in skrbimo za pravilen 

potek testiranja; pomembno je odœitavanje – vrednotenje testov, ki ga opravi zdravnik na 20 

minut. Postopek je standardiziran, dokumentira se na posebne obrazce in v zvezke, s katerimi si pomagamo 

pri statistiki. 

Tabela 3: Prikaz razredœenja pripravkov – sploønih anestetikov 

Miøiœni relaksanti: 

• atrakurij, mivakurij 

• veku-, panku-, rokuronij 

Hipnotiki: 

• tiopental 

• midazolam 

• propofol 

razredœenje za vbodni – 

PRICK TEST 

1 : 10 

nerazredœen 

nerazredœen 

nerazredœen 

nerazredœen 

razredœenje za koæni – 

INTRADERMALNI TEST 

1 : 100 

1 : 10 

1 : 100 

1 : 100 

1 : 10 

Morfinomimetiki: 

• fentanil 

nerazredœen 1 : 10 

Izvajanje specifiœne imunoterapije s strupom koæekrilcev (SIT) 

Specifiœna imunoterapija je zelo uœinkovita metoda, ki zmanjøa tveganje ponovnih teækih alergijskih 

reakcij (Koønik in sod., 2004). Na bolniøkem oddelku izvajamo uvodni del, ki traja dva dni pri 

ljudeh, ki imajo diagnosticirano preobœutljivost za strupe æuæelk – os ali œebel. SIT zaœnemo z 

majhnimi odmerki alergena (uvodna faza), ki jih nato v dnevnih ali tedenskih intervalih poveœujemo 

do vzdræevalnega odmerka. Injekcije s preœiøœenim pripravkom apliciramo subkutano – po standardiziranem 

postopku na zunanjo stran podlakti. Za uspeøno zdravljenje je zelo pomembno 

dobro sodelovanje pacienta, zato ga moramo o posebnostih pri izvajanju SIT dobro pouœiti. Med 

izvajanjem imunoterapije so moæne lokalne reakcije na mestu injekcije, kar ublaæimo z lokalno terapijo. 

Moæna pa je sistemska anafilaksa vseh stopenj. Anafilakse doæivljamo pri SIT za æuæelke 

v blagi stopnji, pri povpreœno 8 % vkljuœenih bolnikov, teæje stopnje pa pri < 1 % (Muøiœ, 2007). 

V nadaljevanju izvajanja SIT pacienti odmerke prejemajo ambulantno, vendar nekateri zaradi pogostih 

zapletov te nadaljevalne odmerke prejemajo na naøem oddelku. Trenutno imamo okrog 

40 pacientov, ki prejemajo odmerke po prilagojenih shemah. V letoønjem letu smo imeli poleg 

pacientov na uvodni SIT øe 550 aplikacij vzdræevalnih odmerkov, v lanskem letu pa je bilo teh 

705. 

30

Tabela 4: Pregled øtevila uvodnih SIT na oddelku 

OSA ŒEBELA SKUPAJ 

L. 2004 104 56 160 

L. 2005 90 65 155 

L. 2006 68 45 113 

L. 2007 76 66 142 

L. 2008 (do julija) 42 36 78 

Vloga medicinske sestre pri izvajanju SIT 

Medicinska sestra pred zaœetkom izvajanja SIT preveri predpisane odmerke alergena in vrsto alergena 

za vsakega pacienta posebej. Nato pripravi doloœen odmerek in vsako aplikacijo sproti dokumentira 

v knjiæico za imunoterapijo. Pri pripravi odmerka mora biti pozorna na alergen – osa ali œebela 

in da ga pripravi pravilno glede na obseg, koncentracijo in farmacevtskega proizvajalca. Za izvajanje 

SIT uporabljamo pripravke Venomenhal in Stallergenes. Med aplikacijami odmerkov in eno uro 

po zadnjem prejetem odmerku medicinska sestra zagotavlja varnost pacientov z opazovanjem in 

ukrepanjem ob lokalnih in sistemskih reakcijah – anafilaksi. Zelo obseæen del nalog medicinski sestri 

predstavlja zdravstveno-vzgojno delo. Sem sodijo: informiranje bolnika o poteku SIT, izogibanju 

pikom, ukrepanju ob morebitnem piku in samopomoœi pri anafilaktiœni reakciji ter pomenu samoopazovanja 

med izvajanjem SIT. 

ZAKLJUŒEK 

Medicinska sestra, ki sodeluje pri diagnostiki alergoloøkih pacientov, mora imeti dodatna znanja s podroœja 

alergologije, da lahko uspeøno deluje. Pri testiranjih mora biti natanœna, tako pri pripravi odmerkov 

kot pri dokumentiranju. Znati mora dobro opazovati, pravilno reagirati v primeru zapletov in 

skrbeti za izvajanje zdravstvene vzgoje pacientov. Pomembna sta dobra komunikacija in sodelovanje 

med vsemi œlani tima, poleg zdravstvenega in negovalnega osebja vkljuœujemo v izvajanje alergoloøkega 

testiranja v bolniønici tudi farmacevta in dietetika. 

Literatura 


2. Mivøek Muøiœ E., Muøiœ P. Alergoloøke tablice z razlago in nasveti. Ljubljana: Schering-Plough, 2005. 

3. Muøiœ E. Specifiœna imunoterapija (SCIT in SLIT) pri alergijskih boleznih dihal in koæe. Golnik: Klinika za pljuœne 

bolezni in alergije, 2007. 

4. Muøiœ E. Diagnostika preobœutljivosti pred sploøno anestezijo: 11. TEŒAJ FEEA. Ljubljana: Slovensko zdravniøko 

druøtvo, Sekcija za anesteziologijo in intenzivno medicino, 2003. 

5. Koønik M., Koroøec P., Muøiœ E. Sodobni pogledi na preobœutljivost za strupe koæekrilcev. Ljubljana: Medicinski 

razgledi, 2004. 

6. Koønik M. Preobœutljivostne reakcije po analgetikih/antipiretikih. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko druøtvo, 

2005. 

7. Koønik M. Preobœutljivostne reakcije po zdravilih. Ljubljana: Glasilo zdravniøke zbornice Slovenije, 2003. 

8. Popoviå S. in sod. Æiveti z alergijskimi boleznimi. Ljubljana: Pliva, 2004. 

9. Peternelj A. in sod. Test aktivacije bazofilcev (BAT) v in vitro diagnostiki pri preobœutljivosti za strup koæekrilcev. 

Zdrav Vestn 2008; 77: 183–7. 

31

Uporaba prilagojene borgove lestvice 

za merjenje stopnje dispneje 

Joæica Joøt 


E-poøta: jozica.jost@klinika-golnik.si 

UVOD 

Dispneja je subjektiven obœutek teækega dihanja posameznika, tako kot boleœina, æeja, lakota. Je 

simptom, ki ga obœuti le pacient in se dnevno lahko spreminja glede na spremembo vzroka in aktivnosti 

pacienta. Nepravilen naœrt zdravstvene nege in poveœana aktivnost pacienta lahko vplivata na 

poveœanje dispneje. 

Øorli in Fleæar (2000) opisujeta vzroke za nastanek in spreminjanje dispneje. Kroniœni pljuœni bolniki 

pogosto teæko dihajo zaradi motene mehanike dihanja, kar pomeni, da morajo za ustvarjanje zadostne 

minutne ventilacije vloæiti veœ moœi kot zdravi ljudje. Bolnik s kroniœno pljuœno boleznijo (KOPB) 

porabi veliko energije æe zato, da obdræi prsni koø v inspiracijskem poloæaju. Ko ima stalno velike volumne 

zraka v pljuœih, hkrati diha blizu totalne pljuœne kapacitete. K dihanju na tej ravni ga sili predvsem 

prevelika popustljivost pljuœ. Œe se temu pridruæi øe ovira v pretoku zraka pri izdihu, se izdih 

tako podaljøa, da bolnik nima œasa izdihniti vsega zraka in dispneja se stopnjuje. Za opredeljevanje 

dispneje je pomembno vedeti, kako hitro je nastopila in koliko œasa traja, kakøna je njena spremenljivost 

v œasu, odvisnost od doloœenih poloæajev telesa, spremljevalni pojavi in kolikøna je njena jakost. 

Glede variabilnosti dispneje v œasu loœimo nenadno, ponavljajoœo se dispnejo (npr. pri astmi) 

in poœasno progresivno obliko (npr. pri emfizemu). Njen pojav je lahko vezan na del dneva. Paroksizmalna 

noœna dispneja pri pljuœnem edemu zaradi odpovedovanja levega prekata nastane, ko se 

bolnik zbudi zaradi teækega dihanja, ki ga lahko odpravi, œe se usede ali vstane. Dispneja v zgodnjih 

jutranjih urah je obiœajno povezana s kaøljem in piskanjem med vdihom in izdihom ali med obema, 

kar je znaœilno za poveœano dnevno noœno nihanje zapore dihalnih poti pri astmi. Dispneja lahko nastane 

pri spremembi telesnega poloæaja: poveœana dispneja leæe (ortopneja) je znaœilna za levostransko 

srœno popuøœanje (zaradi nastajanja pljuœnega edema oziroma nabiranja tekoœine v 

pljuœnem intersticiju), za KOPB zaradi neugodnega poloæaja trebuøne prepone pri leæanju in za obojestransko 

paralizo prepone. Vedno skuøamo opredeliti jakost dispneje, kar lahko naredimo npr. s prilagojeno 

Borgovo lestvico. V ta namen pacient po vzorcu analogne lestvice opiøe njeno jakost pri 

naraøœajoœem telesnem naporu. 

Merjenje stopnje dispneje omogoœa pacientu, da spozna in oceni sam ali s pomoœjo medicinske sestre, 

kdaj in ob kakøni aktivnosti se mu dispneja poslabøa in koliko. Aktivnosti laæje prilagodi zmoænostim 

oziroma stopnji dispneje in jih porazdeli tako, da jih lahko opravi samostojno ali s pomoœjo 

medicinske sestre. Prilagojena zdravstvena nega stopnji dispneje bo zmanjøala poslabøanje dispneje 

32

med aktivnostmi. Dejavnost pacienta, ki je prilagojena njegovim sposobnostim, mu vliva zaupanje, 

samozavest in pozitiven odnos do bolezni in okolice. 

Pregled literature o merjenju dispneje 

Meek s sodelavci (1999) v œlanku o dispneji omenja, da pacient z obœutkom teækega dihanja pogosto 

ni zmoæen opravljati dnevnih aktivnosti oziroma mu poveœajo dispnejo. Za enotno poroœanje 

obœutka oteæenega dihanja so razvili veœ vpraøalnikov in meritev ocene oteæenega dihanja. Medical 

Research Council (MRC) skala je vpraøalnik za pacienta, da doloœi stopnjo aktivnosti, ki mu povzroœi 

obœutek oteæenega dihanja. Ocenjevanje pacienta se spremlja ob vsakem obisku in tako se 

oceni, ali je dispneja povezana z veœjo ali manjøo stopnjo aktivnosti. 

MRC skala dispneje 

teæko sapo imam le pri zelo hudem telesnem naporu 

teæka sapa se mi pojavlja pri hitri hoji po ravnem ali normalni hoji po vzpetini 

teæka sapa me ovira pri moji obiœajni hoji po ravnem, zato æe po ravnem hodim poœasneje 

kot ljudje moje starosti 

zaradi teæke sape se moram ustaviti vsakih 100 metrov oziroma po nekaj minutah hoje 

po ravnem 

sapa je preteæka, da bi lahko zapustil stanovanje oziroma me ovira æe pri oblaœenju in slaœenju 

Oxygen Cost Diagram (OCD) je lestvica za oceno aktivnosti, ki so razvrøœene glede na priœakovano 

porabo kalorij med dejavnostjo. OCD je 100 mm vertikalna analogna skala s seznamom 13 aktivnosti 

z razliœnimi toœkami, ki sledijo veœanju potrebe po kisiku za doloœeno aktivnost, od aktivnosti spanja 

na dnu lestvice do hitre hoje v breg na vrhu lestvice (Meek, 1999). 

Mahler je razvil Baseline Dyspnea Index (BDI) za merjenje oteæenega dihanja za posamezno lastnost 

v doloœenem œasu. BDI je zapisan neposredno med pogovorom in vkljuœuje meritve funkcionalnega 

poslabøanja (stopnja, pri kateri æivljenjski aktivnosti se poslabøa), velikost napora, poleg tega øe velikost 

obremenitve. BDI se uporablja za oceno dispneje na vsaki razdalji lestvice, razvrøœene od 0 (niœ 

poslabøanj) do 4 (izredno ali hudo). Sorodna lestvica je Transition Dyspnea Index (TDI) za merjenje 

sprememb v dispneji od zaœetnih osnovnih ugotovitev (Meek, 1999). 

University of California at San Diego Shortness of Breath Questionnaire (UCSDQ) je vpraøalnik s 24 

vpraøanji za paciente za oceno dispneje v zadnjem tednu. Vpraøani so o pogostnosti dispneje pri 21 

razliœnih aktivnostih na 6-toœkovni lestvici. 

Dispneja vpliva na kakovost æivljenja posameznika in druæine. Obstaja veœ vpraøalnikov za oceno kakovosti 

æivljenja v povezavi z dispnejo. Tako Chronic respiratory Disease Questionnaire (CRQ) v 20 

vpraøanjih ocenjuje dispnejo, utrujenost, œustveni odnos in premagovanje teæav. Saint George Respiratory 

Questionnaire (SGRQ) v 76 vpraøanjih zajema tri podroœja: simptome, aktivnosti in kako 

oteæeno dihanje vpliva na vsakdanje æivljenje. Pulmonary Functional Status and Dyspnea Questionnaire 

(PFSDQ) ocenjuje, kako oteæeno dihanje vpliva na dnevno delovanje posameznika. Pulmonary 

functional Status Scale (PFSS) je vpraøalnik za oceno psihiœnega, fiziœnega in socialnega delovanja 

pacienta s KOPB. 

Borgova lestvica vsebuje 15 øtevilk, od 6–20 napisanih navpiœno navzdol na levi strani 43 cm visokega 

in 28 cm øirokega lista. Na koncu øtevila je opisana stopnja zaznave obœutka, razvrøœeno od 

sploh niœ; zelo, zelo rahlo (komaj opazno); zelo rahlo; rahlo; zmerno; do neke mere hudo; zelo hudo; 

zelo, zelo hudo; maksimalno hudo. Osebe so dobile navodila: »Izberite toœko na podroœju Borgove 

lestvice, ki najbolj ustreza obœutku napora, povezanega z dihanjem. Svobodno izberite katero koli øtevilo 

ali del opisane lestvice. Tu je eno samo pravilo: naraøœajoœe øtevilo kaæe na naraøœajoœ napor v 

zvezi z dihanjem. Lestvica je le za oceno napora v zvezi z dihanjem.« 

33

Za merjenje dispneje med samo aktivnostjo, obremenitvijo se uporablja Borgova lestvica ali Vizualna 

analogna lestvica. Borgova lestvica je preoblikovana od prvotne oblike na 10-toœkovno skalo z besednim 

opisom od zelo, zelo malo do maksimalno in pridana je ustrezna øtevilka. Pred uporabo morajo 

biti dana natanœna navodila (Meek, 1999). 

Martinez s sodelavci (2000) v øtudiji primerja uporabnost øtirih lestvic za oceno dispneje pri pismenih 

in nepismenih pacientih s KOPB. Po opravljeni spirometriji so vsi ocenili obœutek oteæenega dihanja 

po preoblikovani BL, VAL; øtevilœni ocenjevalni skali (NRS) in BDI. Pri obeh skupinah pri uporabi 

øtirih lestvic ni bilo bistvenih odstopanj in avtorji navajajo, da so vse uporabne za oceno dispneje pri 

pismenih in nepismenih pacientih. 

Ambrosino in Porta (2001) v svojem œlanku navajata, da je merjenje dispneje kritiœen vidik ocene pacienta 

in osebja, ki ga obravnava. Opisujeta prilagojeno BL, VAL, OCD, BDI in TDI in SGRQ vpraøalnik. 

Borgova lestvica je uporabna za ocenjevanje dispneje za primerjavo stopnje dispneje ob istem 

œasu ali ob aktivnosti enake intenzitete. V prospektivni kliniœni øtudiji so ugotovili, da z VAL, BL ali Likertovo 

skalo lahko enakovredno ocenijo simptome ob enaki stopnji aktivnosti in lahko pokaæejo 

uœinek zdravljenja. VAL in BL priporoœata kot najboljøi za te namene. Uporaba pripomoœkov za merjenje 

je poceni, dispnejo lahko meri pacient sam ali s pomoœjo spraøevalca. 

Gift (1989) v svoji øtudiji primerja veljavnost navpiœne VAL in vodoravne VAL. Dispnejo pri pacientih 

z astmo in KOPB je ocenil z obema skalama in primerjal tudi vrednosti izmerjenega najveœjega pretoka 

v izdihu na sekundo (PEF). Navpiœno VAL je ocenil kot enostavno, veljavno skalo za merjenje 

dispneje. Je enostavna za pacienta, za razumevanje in uporabo. Priporoœa jo za spremljanje obœutka 

oteæenega dihanja in za dokumentiranje uœinkovitosti intervencij zdravstvene nege. Osebje uœi pacienta, 

da prilagodi svoje aktivnosti do stopnje, ko je oteæeno dihanje øe sprejemljivo zanj in nato dokumentira. 

Sledijo ponavljanja do te stopnje aktivnosti dokler se dispneja ne zmanjøa, nato se 

poveœajo obremenitve. To je le ena od uporabnosti navpiœne VAL v procesu spremljanja pacientovega 

zdravljenja. 

Endicott s sodelavci (2003) v œlanku poudarja vlogo medicinske sestre – case managerja v naœrtu 

vodenja pacienta po smernicah GOLD (Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease). Pomembno 

je merjenje in poroœanje o spremembah pacientove dispneje, funkcionalnega stanja, uporabe 

zdravil in merjenje uœinkovitosti intervencij zdravstvenega osebja. Za oceno KOPB priporoœajo 

merjenje obœutka oteæenega dihanja, kaølja, spremembe koliœine in kakovosti izmeœka, energije in 

odvisnosti glede na stopnjo pomoœi pri izvajanju aktivnosti. Progam za obravnavo bolezni je kot sistem 

pozitiven za paciente, zdravnike in osebje zdravstvene nege, ki sledijo standardu vodenja pacienta 

z lahko, srednje teæko, teæko in zelo teæko obliko KOPB. 

Leidy s sodelavci (2003) v œlanku opisuje pomen spremljanja respiratornih simptomov pri pacientu 

s KOPB. Za praktiœno vodenje, razlaganje in zapisovanje sprememb simptomov so uporabili lestvico 

za dispnejo, kaøelj in sputum »Breathlessness, Cough in Sputum Scales« (BCSS). Œasovno so pacienti 

imeli doloœeno, kdaj ocenijo in zabeleæijo obœutek oteæenega dihanja od 0 do 4. Vpraøanje je 

bilo: »Kako teæko ste dihali danes?« Kaøelj so tudi ocenili od 0 do 4. Vpraøanje je bilo: »Kako je bilo 

s kaøljem danes?« Za oceno izmeœka od 0 do 4 so odgovorili na vpraøanje: »Koliko teæav ste imeli 

z izmeœkom danes?« BCSS je obœutljiva za spremembe in uporabna za vodenje pacienta s KOPB. 

Pri poslabøanjih bolezni so vkljuœili zdravljenje in spremljali BCSS in oceno pljuœne funkcije. 

OCENJEVANJE DISPNEJE PO PRILAGOJENI BORGOVI LESTVICI PRI PACIENTIH 

Vzorec in potek raziskave 

V raziskavo je bilo vkljuœenih 30 pacientov, ki se je zdravilo zaradi razliœnih obolenj na bolniøkem oddelku 

200 Bolniønice Golnik – KOPA in so povedali, da imajo obœutek oteæenega dihanja. Sodelovalo 

je 20 moøkih in 10 æensk. Najmlajøi moøki je bil star 30 let in najstarejøi 77 let. Najmlajøa æenska je 

bila stara 53 let in najstarejøa 85 let. Paciente sem izbrala s pomoœjo podatkov, ki sem jih dobila 

34

ustno od pacienta pri zbiranju podatkov za negovalno anamnezo, iz dokumentacije zdravstvene 

nege in zdravniøke dokumentacije in pogovora v timu osebja zdravstvene nege in øirøega zdravstvenega 

tima na bolniøkem oddelku 200. Pri vseh 30 pacientih sem dispnejo ocenjevala tri dni. 

Tabela : Prilagojena Borgova lestvica od 0–11 (Burdo et al., 1982, str. 826, citirano po Lomborg, 

2005) 

Opis stopnje dispneje 

Rezultat 

sploh niœ 0 

zelo, zelo rahlo (komaj opazno) 0,5 

zelo rahlo 1 

rahlo 2 ß 

zmerno 3 

do neke mere hudo 4 

hudo 5 

6 

zelo hudo 7 

8 

9 

zelo, zelo hudo 10 

maksimalno 11 

Pacientu z dispnejo sem natanœno razloæila prilagojeno Borgovo lestvico (BL). Pacient je dobil ustna 

navodila in slikovni prikaz prilagojene BL: »Izberite toœko na podroœju BL, ki najbolj ustreza obœutku 

napora, povezanega z dihanjem. Svobodno izberite katero koli øtevilo ali del opisane lestvice. Tu je 

eno samo pravilo: naraøœajoœe øtevilo kaæe na naraøœajoœi napor v zvezi z dihanjem.« 

Pacienta sem vpraøala z vpraøanji po pripravljenem protokolu vpraøanj za paciente za oceno dispneje. 

Protokol vpraøanj vsebuje pet vpraøanj, ki se nanaøajo na aktivnost poœitka, umivanja, 

oblaœenja, hranjenja in aktivnost hoje. Pogosto je bila potrebna dodatna razlaga in prilagajanje stanju 

pacienta. Posamezniki so slabøe videli, slabøe sliøali ali pa bili utrujeni zaradi stalnega teækega 

dihanja in drugih teæav, kot je kaøelj, izkaøljevanje izmeœka, zviøana temperatura. Bili so œustveno prizadeti 

zaradi strahu zaradi teækega dihanja, oslabelosti, odvisnosti od druge osebe. 

Ugotovitve merjenja dispneje s prilagojeno Borgovo lestvico 

Rezultati raziskave so pokazali, da ima posamezen pacient dve do øtiri negovalne diagnoze, ki vsebujejo 

med drugimi simptomi in znaki tudi dispnejo. Negovalna diagnoza Neuœinkoviti vzorci dihanja 

zaradi razliœnih vzrokov, kot so anksioznost, utrujenost, pomanjkanje znanja o podpori dihanja, 

debelost, utrujenost dihalnih miøic je prisotna pri 76,7 % pacientov. Negovalna diagnoza Neuœinkovito 

œiøœenje dihalnih poti zaradi vzrokov, kot so neuœinkovito izkaøljevanje, gosti izmeœek, utrujenost 

ali boleœina je prisotna pri 63,3 % pacientov. Nepopolna izmenjava plinov zaradi alveolarne 

kapilarne spremembe zasledimo pri 90 % pacientov. 

Raziskava je pokazala, da aktivnost dejavnosti umivanje in oblaœenje vplivata na poveœanje stopnje 

dispneje. Pri aktivnosti umivanje se je stopnja dispneje poveœala v povpreœju prvi dan za 2,1 in naslednja 

dneva za 1,6 stopnje. Po aktivnosti umivanja se je poveœala standardna deviacija na 2,37 prvi 

dan in 2,46 tretji dan, kar kaæe, da je dispneja simptom, ki se spreminja razliœno pri isti aktivnosti. Odvisna 

je od posameznika. Prvi dan merjenja je bila stopnja dispneje viøja tako pred kot po umivanju 

v primerjavi z izmerjeno povpreœno vrednostjo drugi in tretji dan. Za natanœnejøo analizo ocene 

zmanjøanja stopnje dispneje po dnevih bi potrebovala veœ podatkov. Moje mnenje je, da so intervencije, 

kot je izpraznilna plevralna punkcija in podporna terapija, vplivale na zmanjøanje stopnje dispneje. 

Izmerjene vrednosti stopnje dispneje drugi in tretji dan se zelo malo razlikujejo. Menim, da 

35

i se glede na vzroke dispneje v povpreœju stopnja dispneje poœasneje spreminjala, kot so pokazale 

tri dnevne meritve. 

Graf 1: Prikaz stopnje dispneje po vseh øtirih aktivnostih (N = 29, N hoja 

= 22). 

Podobne rezultate sem dobila pri ocenjevanju stopnje dispneje pri aktivnosti oblaœenje. Vrednosti 

pred aktivnostjo so v povpreœju veœje kot pred umivanjem. Posamezni pacienti so navajali viøjo stopnjo 

dispneje pred oblaœenjem kot posledica aktivnosti umivanja. Moje mnenje je, da je merjenje dispneje 

pri aktivnosti umivanje in oblaœenje smiselno zdruæiti pod aktivnost osebna higiena. 

Ugotovitev raziskave me je presenetila pri aktivnosti hranjenja. Priœakovala sem veœje razlike v stopnji 

dispneje pred in po hranjenju. Pacienti so mi povedali, da aktivnost hranjenje laæje prilagodijo 

svojim zmoænostim. Jedo dlje œasa oziroma razdelijo obrok na veœ manjøih. V povpreœju se je stopnja 

dispneje poveœala za 1,10 prvi dan, 0,93 drugi dan in 1,06 tretji dan. Standardna deviacija je bila 

od 1,21 prvi dan do 1,51 zadnji dan. 

Pri poœitku sem imela pri zbiranju podatkov teæave pri pacientih, ki so kaøljali. Poœivali so pol ure, toda 

kaøelj je poveœal stopnjo dispneje. Øest pacientov ni bilo sposobnih 2X hoje po bolniøki sobi, tako niso 

ocenjevali stopnjo dispneje po aktivnosti hoje. Rezultati se bistveno ne razlikujejo od dejavnostaktivnosti 

umivanja in oblaœenja. Posamezni pacienti so povedali, da laæje hodijo kot izvajajo aktivnosti, 

ki zahtevajo predklon. Znaœilno je predvsem za paciente z dispnejo, ko je vzrok KOPB, srœna 

bolezen ali plevralni izliv. 

Pri ocenjevanju ustreznosti pomoœi medicinske sestre pri aktivnosti umivanje so bili pacienti razvrøœeni 

v sedem skupin glede naœrta zdravstvene nege po listi umivanje. Prvi dve skupini sta predstavljali 

samostojnega pacienta pri aktivnosti umivanje. Prvi dan je bilo v tej skupini 50 % pacientov, 

drugi dan 53,33 % in tretji dan 63,33 %. Naslednje tri skupine po listi so predstavljali pacienti, ki so 

bili delno odvisni od pomoœi medicinske sestre. V tej skupini je bilo prvi dan 33,33 % pacientov, 

drugi dan 26,67 % in tretji dan 16,67 %. Zadnji dve skupini sta predstavljali paciente, ki so bili po 

36

naœrtu zdravstvene nege popolnoma odvisni od medicinske sestre. Teh je bilo prvi dan 16,67 %, 

drugi in tretji dan 20 %. Podatki kaæejo, da se je naœrt zdravstvene nege dnevno spreminjal. 

Ocena razumljivosti prilagojene BL prikaæe priœakovane rezultate. V literaturi jo opisujejo kot enostavno 

za uporabo in razumljivo. Pacienti so prvi dan teæje ocenjevali, veœ œasa sem potrebovala za 

zbiranje podatkov. Tretji dan jo je veœina æe dobro poznala. En pacient je ni razumel in ni æelel ponovne 

razlage. Menim, da manjøi odstotek pacientov ne bo sposoben oceniti stopnjo dispneje po prilagojeni 

BL. 

ZAKLJUŒEK 

Prikazano je, da merjenje stopnje dispneje pomembno vpliva na elemente za zagotavljanje kakovosti 

v zdravstveni negi, kot so: procesni pristop, aktivna vloga pacienta, partnerski odnos, dokumentacijsko-informacijski 

sistem, komunikacija, kontinuirana zdravstvena nega, lastna terminologija, 

raziskovanje in sodobna organiziranost. 

Komunikacija o stopnji dispneje je razumljivejøa v timu izvajalcev zdravstvene nege in v øirøem zdravstvenem 

timu. Enotno dokumentiranje izboljøanja oziroma poslabøanja stopnje dispneje omogoœa 

sledenje podatkom. Dogovorjeni zapisi o stopnji dispneje so pomembni za izvajalce zdravstvene 

nege v bolniønici in za kontinuirano zdravstveno nego. Øtevilœni zapisi in raœunalniøko vodeni podatki 

omogoœajo enostavno obdelavo in uporabnost za raziskave v zdravstveni negi. Pridobljeni rezultati 

prispevajo k zboljøanju zdravstvene nege pacienta z dispnejo in za uœenje izvajalcev 

zdravstvene nege. 

Literatura 

1. Ambrosino N, Porta R. Measurment of dyspnoea. Monaldi Arch Chest Dis. 2001 Feb; 56 (1): 39–42. Review. 

PMID: 11407208 (PubMed – indexed for MEDLINE). 

2. Celli B, Halpin D, Hepburn R, Byrne N, Keating ET, Goldman M. Symtomps are an important outcome in chronic 

obstructive pulmonary disease clinical trials: results of a 3-month comparative study using the breathlessness, 

Cough and Sputum Scale (BCSS). Respir Med 2003 Jan; 97 Suppl A: S35–43. PMID: 12564609 

(PubMed – indexed for MEDLINE). 

3. Endicott L, Corsello P, Prinzi M in sodel. Operating a sustainable disease management program for chronic 

obstructive pulmonary disease. Case Managament. 2003; Vol 8, No 6, 252–64. 

4. Gift A. G.. Validation of a vertical visual analogue scale as a measure of clinical dyspnea. rehab. Nurs. 1989; 

14: 313–25. 

5. Gordon M. Negovalne diagnoze: priroœnik. Maribor: Radizel Rogina, 2003; 163–72. 

6. Leidy NK, Rennard SI, Schier J, Jones MK, Goldman M. The breathlessness, cough, and sputum scale: the 

development of empirically based guidelines for interpretation. Chest. 2003 Dec; 124 (6): 2182–91. PMID: 

14645773 (PubMed – indexed for MEDLINE) 

7. Lomborg K, Bjoern A, Dahl R, Kirkevold M. Issues and innovations in nursing practice. Body care experienced 

by people hospitalized with severe respiratory disease. Journal of Advancod Nursing, 2005; 50 (3), 262– 

271. 

8. Martinez JA, Straccia L, Sobrani E, Silva GA, Vianna EO, Filho JT. Dyspnea scales in the assessment of illiterate 

patient with chronic ostructive pulmonary disease. Am J Med Sci. 2000 Oct; 320 (4): 240–3. PMID: 

11061348(PubMed-indexed for MEDLINE). 

9. Meek M, Schwartzstein M, Adams L in sodel. Dyspnea. Am J Respir Crit Care Med 1999; Vol 159: 321–40. 

10. Øorli J, Fleæar M. Dihala. Kliniœna preiskava 2000; 7: 69–73. 

37

Uporaba elektronskih medijev 

za zdravstveno-vzgojno izobraæevanje 

pri bolnikih s KOPB 

Judita Slak, Katja Zupanc 


E-poøta: judita.slak@klinika-golnik.si; katja.zupanc@klinika-golnik.si 

UVOD 

Ogromen tehnoloøki napredek, ki ga je medicinska znanost dosegla na podroœju diagnostike in zdravljenja 

bolezni, doseæe svoj namen samo takrat, ko ne upoøteva samo bolezni, ampak tudi œloveka 

kot celoto. 

Zmotno je mnenje, da je zdravljenje bolezni problem zdravstvenih delavcev, saj je vsak œlovek tudi 

sam odgovoren za svoje zdravje in tega bi se moral zavedati vsak posameznik. Velik problem predstavlja 

dejstvo, da posamezniki premalo vedo o tem, kako in zakaj je mogoœe ukrepati za izboljøanje 

kakovosti æivljenja, utrjevanje zdravja, prepreœevanje bolezni oziroma njenega poslabøanja (1). Pomembno 

je aktivno sodelovanje posameznika za doseganje oziroma izboljøanje zdravja. To je tudi 

predpogoj, da ljudje prevzamejo del odgovornosti za lastno zdravje zdravje, kar je moæno le, œe so 

ustrezno informirani in motivirani (2). 

Informacijska tehnologija je dandanes prisotna skoraj na vseh podroœjih, od znanosti do domaœe 

uporabe. Zasiœenost z informacijami s podroœja zdravja postaja vse oœitnejøa in kakovost informacij 

se zelo spreminja, od dragocenih in preverjenih do zavajajoœih ali celo økodljivih. Medmreæje, œasopisi, 

revije, radio, televizija in vsi drugi mediji predstavljajo vir zdravstvenih podatkov (3). Ti mediji so 

svet povezali v globalno informacijsko druæbo, kjer so zahteve uporabnikov po toœno doloœeni informaciji 

iz dneva v dan veœje, skladno s tem pa se poveœuje tudi ponudba informacijskih storitev. 

Podroœje medicine nudi zelo razgibano bazo podatkov in znanj, ki jih je moœ ponuditi strokovni in 

sploøni javnosti. Informiranje bolnikov (t. i. zdravstvena vzgoja) vkljuœuje prenaøanje znanja v zvezi 

z zdravjem z razliœnih zdravstvenih virov na bolnike – kot tudi uœenje bolnikov, kako vgrajevati to 

znanje v svoje æivljenje. Glavno vlogo v oblikovanju, razvoju in implementiranju inovativnih prijemov 

v zdravstveni vzgoji so æe leta igrale medicinske sestre (4). Trenutno najdostopnejøi vir podatkov so 

raœunalniøke tehnologije, vkljuœno z medmreæjem. 

Kot vsak vir informacij ima tudi internet svoje prednosti in slabosti. Pouœen bolnik je zagotovo najbolje 

pripravljen na aktivno sodelovanje pri svojem lastnem zdravljenju. Internet predstavlja revolucijo v dostopnosti 

in moænosti za izobraæevanje bolnikov (5). Prednosti interneta pred ostalimi mediji so oœitne. 

Do informacij lahko dostopamo kjer koli in kadar koli, omogoœen je hiter in enostaven dostop. Bolniki 

se premalo zavedajo pasti, v katere se lahko ujamejo, ko se odloœijo za samozdravljenje s pomoœjo 

interneta in se predhodno o tem ne posvetujejo z zdravnikom. Mnogi od dostopnih podatkov so bolniku 

nerazumljivi in jih teæko vgrajujejo v svoje æivljenje. Kljuœni dejavnik zaupanja je prepoznavanje 

38

ponudnika informacij. Na sploøno velja, da so bolj zanesljive tiste informacije, ki jih nudijo uradne in 

pooblaøœene zdravstvene in znanstvene ustanove (6). 

Internet ne more nadomestiti osebne komunikacije med bolnikom in zdravstvenim osebjem, lahko pa 

jo izboljøa. Namen nudenja podatkov na spletnih straneh je zagotovo izboljøanje oskrbe bolnikov, izidov 

zdravljenja in njihove kakovosti æivljenja (5). 

RAZISKAVA 

Pouœen bolnik je zagotovo najbolje pripravljen na aktivno sodelovanje pri svojem lastnem zdravljenju. 

Elektronski mediji predstavljajo revolucijo v dostopnosti informacij in moænosti za samoizobraæevanje 

bolnikov. 

Namen raziskave je bilo ugotoviti, iz katerih virov bolniki s KOPB pridobivajo informacije o zdravem 

naœinu æivljenja, o svoji bolezni in zdravljenju, v kolikøni meri pridobivajo informacije prek elektronskih 

medijev – interneta in kakøno zdravstveno-vzgojno izobraæevanje si æelijo v prihodnosti. 

Naœin zbiranja podatkov je bila deskriptivna metoda, podatki so bili zbrani z anketo. Anketni vpraøalnik 

je bil poslan na 48 domaœih naslovov bolnikov s KOPB. 

Za raziskavo je bil uporabljen enostavni sluœajni vzorec 28 bolnikov s KOPB, ki so se predhodno 

zdravili v Bolniønici Golnik – KOPA. Raziskovalni vzorec je obsegal 86 % bolnikov moøkega spola in 

14 % bolnic s KOPB (razmerje med moøkimi in æenskimi bolniki, ki jih bolezen prizadene, je 4 : 1) (7). 

Rezultati 

Raziskovalni vzorec 

Raziskovalni vzorec: od 48 po poøti poslanih anketnih vpraøalnikov bolnikom s KOPB je bilo vrnjenih 

28 anketnih vpraøalnikov (58 %). 

Anketirani po spolu: izpolnjen anketni vpraøalnik so vrnile 4 bolnice s KOPB (14 %) in 24 bolnikov (86 %). 

Starost anketiranih: povpreœna starost vseh anketiranih je bila 57 let, povpreœna starost anketiranih 

æensk je bila 52 let, povpreœna starost anketiranih moøkih je bila 60 let. 

Izobrazba anketiranih: 10 anketiranih (36 %) se je øolalo 8 let ali manj, 12 anketiranih nad 8 do 12 let 

(43 %), 6 anketiranih se je øolalo nad 12 let (21 %). 

Œas obolevnosti za KOPB: anketirani bolniki v povpreœju obolevajo za KOPB 6 let (od 0 do 30 let). 

Dosedanje pridobivanje informacij o zdravem naœinu æivljenja, o bolezni in zdravljenju 

Veœina anketiranih bolnikov s KOPB – 21 (75 %) je do sedaj pridobivala zdravstvenovzgojne informacije 

v zdravstveni ustanovi, 11 anketiranih (39 %) iz knjig, revij in broøur, 9 anketiranih (32 %) 

prek sredstev javnega obveøœanja (TV, radio, œasopis…). Prek interneta sta pridobivala informacije 

2 bolnika (7 %), 1 anketirani ni pridobival informacij o zdravem naœinu æivljenja, o bolezni in zdravljenju 

(3,5 %). 

Moænosti hitrega informiranja o bolezni in zdravljenju pri zdravstvenem delavcu 

17 anketiranih (61 %) nima telefonske øtevilke zdravstvenega delavca za hitro informiranje o bolezni 

in zdravljenju, 8 anketiranih (29 %) ima telefonsko øtevilko zdravnika ali med. sestre, 3 anketirani (11 

%) pa imajo elektronski naslov zdravstvenega delavca za pridobivanje hitrih informacij o bolezni in 

zdravljenju. 

Urejenost dostopa do interneta 

Urejenost dostopa do interneta: do interneta ima dostop 11 anketiranih bolnikov (39 %), 17 anketiranih 

(61 %) pa nima urejenega dostopa do medmreæja. 

Mesto dostopa do interneta: od 39 % anketiranih bolnikov, ki imajo urejen dostop do interneta, imajo 

vsi bolniki (100 %) urejen dostop doma, 2 anketirana (18 %) pa tudi na delovnem mestu. 

39

Zdravstveno-vzgojno izobraæevanje prek interneta 

Medmreæje uporabljajo za zdravstveno-vzgojno izobraæevanje 4 anketirani bolniki (14 %). 

Mnenje anketiranih o primernosti zdravstveno-vzgojnega izobraæevanja prek interneta 

Prednosti zdravstveno-vzgojnega izobraæevanja prek interneta: anketirani veœinoma menijo, da je 

zdravstveno-vzgojno izobraæevanje prek interneta primerno, ker: 

• œas in kraj izobraæevanja izbirajo sami, 

• dostop do informacij je enostaven, hiter in poceni, 

• prihranijo œas, 

• imajo moænost izmenjave izkuøenj z drugimi bolniki, 

• uœne vsebine so primerne. 

Slabosti zdravstveno-vzgojnega izobraæevanja prek interneta: anketirani veœinoma menijo, da je 

zdravstveno-vzgojno izobraæevanje prek interneta neprimerno, ker: 

• niso vajeni raœunalnika, 

• ni osebnega stika, 

• zahteva individualen pristop in samodisciplino. 

Zdravstveno-vzgojno izobraæevanje, ki si ga anketirani æelijo v prihodnosti 

Najveœ anketiranih – 21 (75 %) si v prihodnosti æeli zdravstveno-vzgojnega izobraæevanja neposredno 

od zdravstvenih delavcev, 8 anketiranih (29 %) iz knjig, revij in broøur, 7 anketiranih (25 %) prek interneta 

in 6 anketiranih (21 %) prek sredstev javnega obveøœanja. 

ZAKLJUŒEK 

Raziskava je pokazala, da veœina anketiranih bolnikov s KOPB v najveœji meri pridobiva in æeli tudi 

v prihodnje pridobivati zdravstveno-vzgojne informacije neposredno od zdravstvenih delavcev. Uporaba 

interneta za informiranje o zdravstveno-vzgojnih vsebinah je majhna, predvsem zaradi nevajenosti 

dela z raœunalnikom, neurejenega dostopa do interneta, na uporabo raœunalnika pri pridobivanju 

zdravstveno-vzgojnih informacij pa verjetno vpliva tudi starost anketiranih bolnikov. 

Anketirani sicer zaupajo internetnim vsebinam, œeprav strokovnjaki opozarjajo na prepoznavanje ponudnika 

informacij na medmreæju in s tem tudi na kakovost ponujenih informacij. 

Zdravstveni delavci se moramo zavedati, da internet ne predstavlja »naøe konkurence« pri podajanju 

zdravstveno-vzgojnih vsebin in ne more nadomestiti osebne komunikacije med bolnikom in zdravstvenim 

delavcem. Je le eden od pripomoœkov oskrbe bolnikov z informacijami v okviru 

zdravstveno-vzgojnega izobraæevanja. 

Zdravstveni delavci moramo poskrbeti oziroma opozoriti bolnike na kakovostne informacije, ki jih 

bodo poiskali na internetu. Predvsem pa je treba izkoristiti uporabo interneta med mladimi, saj jih 

lahko s primerno predstavitvijo zdravstveno-vzgojnih vsebin vzpodbudimo k spremembi nezdravega 

æivljenjskega stila øe pred izkuønjo bolezni (8). 

Literatura 

1. Patel C. Flightin heart disease. The British holistic medical association, 1987. 

2. Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in prosveta. Ljubljana: Tehniœna zaloæba, 1995. 

3. Robertson RG, Currey L. How to make the media your public health partner. Form pract monag, 2004; n (5): 

40–42. 

4. Lewis D. Computer in patient education. Computinform nurs 2003; 21 (2): 86–88. 

5. Peterson MU, Fretz PC. Patient use of the internet for information in a lung cancer clinic. Chest 2003; 123 (2): 

452–453. 

6. http://www.drmed-mb.org. 

7. Kocjanœiœ A et al. Interna medicina. Ljubljana, 2005: 321. 

8. Œernigoj – Sadar N. Vpliv socialnega poloæaja na zdravstveno stanje. V: Svetlik I. Kakovost æivljenja v Sloveniji. 

Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede, 1996. 

40

Pouœenost bolnikov, ki se zdravijo 

s specifiœno imunoterapijo za strupe 

æuæelk – izpostavljenost dejavnikom 

tveganja 

Karmen Œesen 


E-poøta: karmen.cesen.@klinika-golnik.si 

UVOD 

Specifiœna imunoterapija (SIT) je desenzibilizacija imunskega sistema. Desenzibilizacija poteka s 

poznanimi alergeni, ki povzroœajo hipersenzibilizacijo. S tovrstno terapijo se zdravi ljudi, ki so imeli 

preobœutljivostno reakcijo tretje ali œetrte stopnje po piku æuæelke – koæekrilca (osa, œebela). Zdravi 

se tudi bolnike, ki so sicer imeli blaæjo sistemsko reakcijo, pa so bolj izpostavljeni pikom ali so zaradi 

morebitne spremljajoœe bolezni bolj ogroæeni med anafilakso. 

Za uspeønost terapije je velikega pomena strokovna usposobljenost osebja in dobro sodelovanje ter 

pouœenost bolnikov. 

Bolnika, ki je imel alergijsko reakcijo po piku koæekrilca in potrebuje zdravljenje s SIT, je treba pouœiti 

o naœinu zdravljenja, ukrepih, ki pik koæekrilca lahko prepreœi in o ukrepih, kako reagirati v primeru 

pika. Vse bolnike se opremi tudi s setom tablet za samopomoœ, nakaterim zdravnik predpiøe tudi samoinjektor 

adrenalina. Bolnike se pouœuje ob prvem stiku (hospitalizacija, ambulanti pregled), kot tudi 

ob nadaljnjih ambulantnih obiskih. Navodila dobijo od zdravnika in medicinske sestre. Bolnik dobi informacije 

v ustni in pisni obliki (zloæenke, navodila), bolnikom, ki imajo predpisan adrenalin, se prikaæe 

tudi postopek aplikacije adrenalina. 

Bolniki, ki se zdravijo s SIT, se morajo zavedati, da sta pouœenost in tudi preventivno vedenje njih 

samih pomemben dejavnik, da se ponovnim pikom znajo izogibati oziroma ob njih pravilno ukrepati. 

NAMEN RAZISKAVE 

Zanimalo nas je, kako dobro so bolniki, ki se zdravijo s SIT, pouœeni; ali se znajo izogibati ponovnim 

pikom; katerim dejavnikom tveganja so izpostavljeni; koliko so omejeni pri svojih hobijih, dejavnostih 

in kaj so sami pripravljeni storiti za svojo varnost pred piki æuæelk. 

Raziskava je potekala anonimno, bolniki so bili izbrani nakljuœno. Anketirali smo bolnike, ki se zdravijo 

s SIT v pulmoloøki ambulanti (PA) v Ljubljani in na Golniku, bolnike, ki se zdravijo na oddelku, 

æeleli pa smo zajeti tudi skupino bolnikov, ki se zdravijo v drugih enotah po Sloveniji. 

Anketa, ki so jo bolniki prejeli, je bila precej obseæna po øtevilu vpraøanj, vendar so bila vpraøanja 

kratka in razumljiva ter razdeljena v veœ sklopov, ki so bili med seboj povezani. 

UGOTOVITVE RAZISKAVE 

Anketirali smo 20 (25 %) bolnikov v PA Ljubljana, 20 (25 %) bolnikov v PA Golnik, 9 (11 %) bolnikov, 

ki se zdravijo na bolniøkem oddelku na Golniku, poslali smo tudi 50 anket po poøti in tako zajeli bol- 

41

nike po drugih koncih Slovenije. Bolniki, ki so ankete prejeli v roke, so radi sodelovali, vse ankete smo 

dobili vrnjene in izpolnjene (Ljubljana, Golnik). Od 50 anket, poslanih po poøti, smo dobili 31 vrnjenih 

(62 %). Od bolnikov, ki so sodelovali po poøti, se jih 14 % zdravi v Topoløœici, 10 % na Pohorju 

(Maribor), 4 % v Celju, 10 % anketiranih po poøti pa se zdravi v PA Ljubljana. 

Analizirali smo skupaj 80 izpolnjenih anket. V anketah je sodelovalo 42 moøkih in 38 æensk. 7 % bolnikov 

je bilo starih od 18–25 let, 19 % bolnikov je bilo starih od 25–35 let, 40 % bolnikov je bilo starih 

od 35–50 let, starih od 50–60 let je bilo 24 % bolnikov, starejøih od 60 let je bilo 10 % bolnikov. 

Najmlajøi bolnik je bil star 20 let, najstarejøi pa 67 let. Glede na stopnjo zakljuœene izobrazbe, je 7 % 

anketirancev zakljuœilo osnovno øolo, 57 % srednjo øolo, 15 % viøjo/visoko øolo, univerzitetno stopnjo 

ali veœ pa je zakljuœilo 6 % anketiranih. V skupini anketirancev je bilo 6 upokojencev in 1 nezaposlen. 

62 % anketiranih bolnikov se zdravi s SIT za strup ose, 34 % se zdravi s SIT œebele, 4 % bolnikov pa 

se zdravi s SIT za oso in œebelo. 

Tabela 1: Pregled bolnikov glede na vrsto strupa æuæelke 

ALERGIJA NA STRUP osa œebela osa in œebela 

% anketiranih 62 34 4 

Tabela 2: Bolniki glede na starostne skupine 

STAROSTNE SKUPINE 18–25 let 25–35 let 35–50 let 50–60 let starejøi od 60 let 

% anketiranih 7 19 40 24 10 

Zaradi povezanosti podatkov nas je zanimal tudi œasovni razmik v prejemanju vzdræevalnega odmerka 

zdravljenja: 14 % bolnikov prejema SIT na 1–4 tednov (prvo leto), 31 % bolnikov na 4–6 tednov 

(drugo leto), 26 % bolnikov na 6–8 tednov (tretje leto), 29 % bolnikov pa na 8–12 tednov (œetrto, 

peto leto). 

Zanimalo nas je okolje, v katerem bolniki æivijo in delujejo. Ugotovili smo, da 69 % anketiranih bolnikov 

æivi na podeæelju, 31 % æivi v mestu. Podobni so podatki o delovnem okolju, kjer 59 % anketiranih 

opravlja svoje delo v naravi ali na terenu, drugi delujejo v zaprtih prostorih. Menimo, da so ljudje, 

ki æivijo na podeæelju in opravljajo delo na terenu ali v naravi bolj izpostavljeni pikom æuæelk. 

Tabela 3: Pregled bolnikov glede na prebivaliøœe in delovno okolje 

PREBIVALIØŒE 

% anketiranih 

DELOVNO OKOLJE 

% anketiranih 

podeæelje 

mesto 

69 31 

v naravi, na terenu 

v zaprtih prostorih 

59 41 

Prve informacije o SIT je vsem anketiranim podal zdravnik (100 %), v 74 % so se posvetovali tudi z 

medicinsko sestro, 34 % anketiranih je dobilo tudi pisna navodila, 11 % je opazilo plakat na oddelku, 

14 % vpraøanih pa je dodatna znanja iskalo tudi preko medijev (internet, revije, radio in televizija). 

Pri alergiji za pike æuæelk je zelo pomembno, da so o vrsti alergije in ukrepih pouœeni ne le bolniki, 

ampak tudi njihova okolica. Anketirane smo vpraøali, koga so o svoji alergiji in ukrepih obvestili in 

pouœili. Rezultati, ki smo jih prejeli, so sledeœi: seznanjenih je 85 % bliænjih sorodnikov (moæ, æena, 

otroci), 52 % prijateljev, 44 % sodelavcev in 29 % sosedov. Podatki kaæejo, da se bolniki zavedajo, 

da so lahko odvisni tudi od pomoœi bliænjih, zato so ti veœinoma pouœeni. 

Med zdravljenjem s SIT je pik æuæelke doæivelo 29 % anketiranih bolnikov. Nihœe od njih ni imel sistemske 

alergijske reakcije, opisujejo le manjøo lokalno rdeœino ali oteklino. Bolniki so pik doæiveli 

42

obiœajno v okolici hiøe (terasa, dvoriøœe, vrt, travnik), opisani so tudi primeri pika æuæelke na motorju, 

v avtomobilu in v sadovnjaku ter v neposredni bliæini œebelnjaka. 

V anketi smo postavili tudi vpraøanje, kako pravilno ukrepati v primeru pika æuæelke. 92 % bolnikov 

je odgovorilo pravilno, 4 % so sicer odgovorili napaœno (ker niso vedeli, kdaj si aplicirati adrenalin, 

vendar ga nimajo predpisanega in ga niso nikoli uporabljali), vendar so ostali njihovi odgovori pravilni, 

zato menimo, da ti bolniki znajo pravilno ukrepati. 4 % bolnikov ni odgovorilo na naøe vpraøanje 

in vnaprej napisane odgovore, ampak so dopisali, da jim ni treba vedeti, ker jim SIT pomaga in nimajo 

teæav. Skupno 96 % anketiranih zna pravilno ukrepati v primeru pika, ostali 4 % bolnikov prejema 

SIT æe tretje leto tako, da so sicer po vsej verjetnosti zaøœiteni. Kljub temu bi bilo dobro vedeti, 

kaj bi storili v primeru pika in morebitne alergijske reakcije. 

Bolniki naj bi imeli pri sebi set za samopomoœ (antihistaminik, kortikosteroid) in adrenalin (œe jim ga 

je zdravnik predpisal). Set za samopomoœ ima pri sebi vedno 67 % bolnikov, 15 % bolnikov ga ima 

pri sebi obœasno (samo doma, izlet, koønja), 10 % nikoli (pozabljivost), 5 % anketiranih pa seta za 

samopomoœ nima (nimajo teæav po piku). Zanimiv je podatek, da bolniki, ki so odgovorili, da imajo 

set za samopomoœ vedno pri sebi, vedo za njegov rok uporabe v 70 %. Bolniki, ki seta nimajo vedno 

pri sebi ali ga nimajo, se zdravijo s SIT tretje leto ali dlje. 

Tabela 4: Deleæ bolnikov glede na opremljenost s setom za samopomoœ 

SET ZDRAVIL 

ZA SAMOPOMOŒ 

VEDNO PRI SEBI 

OBŒASNO 

NIKOLI NIMA 

PRI SEBI 

% anketiranih 67 15 10 5 

SETA ZDRAVIL 

NIMA 

Injekcijo adrenalina je zdravnik predpisal 21 % (17 bolnikov) anketiranih, od tega 5 bolnikov adrenalina 

ne potrebuje veœ in ga nimajo pri sebi. Vsi bolniki, ki so jim predpisali adrenalin, ga znajo pravilno 

hraniti in uporabljati. Prikaz aplikacije adrenalina jim je pokazal zdravnik ali medicinska sestra, 

prebrali pa so tudi priloæena navodila. 

Nevarnost pika æuæelke preti tudi v avtomobilu (odprta okna, streha) in na motornem kolesu (neprimerna 

uporaba œelade, zaøœitne obleke). Z motornim kolesom se vozi 16 % (13 bolnikov) anketiranih, 

od tega jih le 38 % (5 bolnikov) uporablja zaøœitna oblaœila, ravno tako 38 % nepravilno uporablja 

œelado (odprta) ali je sploh ne. Eden od anketiranih je doæivel pik æuæelke na motorju (med voænjo). 

Dva primera opisujeta pik æuæelke v avtomobilu (sedel na æuæelko, med voænjo). Z odprto streho ali 

okni v avtomobilu se vozi 22 % anketiranih. Vzrok takønemu ravnanju anketiranih (odprta okna, neprimerna 

motoristiœna oprema) so obiœajno vroœina in slabo zraœenje v avtomobilu. 

Œebelarstvo je lahko razlog, da so ljudje pik æuæelke doæiveli in preæiveli alergijsko reakcijo ter bili napoteni 

na zdravljenje s SIT. 27 (34 %) anketirancev se zdravi s SIT za strup œebele, od tega jih ima 

doma 6 (22 %) øe vedno svoj œebelnjak. Ena anketirana oseba je rejo œebel zaradi alergije na strup 

œebele opustila. Kljub temu, da so bolniki lahko æivljenjsko ogroæeni zaradi alergijske reakcije, reje 

œebel ne opuøœajo. S œebelarstvom se vsi anketirani ukvarjajo iz ljubezni do æivali in za hobi. Ponovni 

pik sta doæivela dva œebelarja, oba sta imela le lokalno reakcijo. Set za samopomoœ imajo vsi, 

razen enega, ki pove, da pol leta po zdravljenju s SIT ob piku ni imel nobenih teæav. V neposredni 

bliæini (pri sosedu) ima œebelnjak 15 % anketiranih, ob pikih med zdravljenjem s SIT niso imeli teæav. 

Bolnike smo povpraøali tudi o sploønem znanju, ki je za njih zaradi narave teh æuæelk lahko zelo pomembno. 

Kje so zatoœiøœa œebel in os, ve 93 % anketiranih. Kaj privablja æuæelke (hrana, voda, 

diøave), ve 93 % anketiranih. 89 % anketiranih ve, da je treba biti pozoren pri øportu. Glede na podatek, 

da se veliko anketiranih ukvarja tudi s øportnimi dejavnostmi, bi moral biti odstotek pravilno osveøœenih 

bolnikov veœji. Anketirani v 76 % zagotovo vedo, da sredstva za odganjanje mrœesa ne 

odganjajo œebel, os. Drugi anketiranci so v dilemi glede uœinkovitosti sredstev za odganjanje mrœesa, 

43

nekateri jih v ta namen tudi uporabjajo. Pomembno je, da se zavedajo, da tovrstna sredstva niso 

uœinkovita. Pik æuæelke je pogost poleti, ko smo bosi ali imamo le delno zaprto obutev. Æuæelko lahko 

pohodimo kjer koli, ali pa se skriva v obutvi. Anketirani se veœinoma ne obremenjujejo s poletno obutvijo. 

Zaprto obutev (superge, pohodne œevlje) nosi le 42 %, 32 % najraje nosi natikaœe, 22 % sandale, 

4 % anketiranih pa se najraje sprehajajo bosi. 

Veœina anketiranih bolnikov ima aktiven æivljenjski slog, 96 % se jih ukvarja z raznimi hobiji (ribolov, 

hoja v hribe, kolesarjenje, plavanje, øporti z æogo) in jih alergija na pik æuæelke ne ovira. Anketirani se 

udeleæujejo tudi trgatev in obiranja sadja (35 %). 

ZAKJUŒEK 

Anketa se je izvedla z namenom, da ugotovimo, kako dobri smo pri izvajanju zdravstvene vzgoje 

bolnikov, ki se zdravijo s SIT, kot tudi, koliko so sami pripravljeni storiti, da si prilagodijo svoje æivljenje 

tako, da niso neposredno izpostavljeni nevarnosti pika æuæelke in poslediœno alergijski reakciji. 

Veœina anketiranih bolnikov je dobro pouœenih o prepreœevanju pikov in pravilnem ukrepanju. Menim 

pa, da bi bilo potrebno øe pogostejøe opominjanje bolnikov na preventivne ukrepe, primerni bi bili 

plakati v œakalnicah ambulant, kjer bolniki prejemajo vzdræevalni odmerek SIT. Na ta naœin bi bolnike 

øe dodatno vzpodbudili k razmiøljanju, da bi preventivno ravnali, jih opomnili na morebitna neskladja. 

Veseli me, da so bolniki brez zadrækov sodelovali v anketiranju. Njihova mnenja in predlogi so pozitivni, 

vzpodbudni. Zelo so zadovoljni s tovrstnim zdravljenjem, prav tako z osebjem, ki se jim zdi strokovno 

in dostopno za vpraøanja in posvete. Bilo je tudi nekaj priœakovanih pripomb (4 bolniki) zaradi 

œasa œakanja na injekcijo, ena pritoæba je bila, ker je bil anketiranec ob uvodu SIT med hospitalizacijo 

v sobi skupaj z bolnimi. Anketirani so anketo komentirali z napisanimi mnenji: dobra ideja za ponovitev 

snovi; vzpodbudno, da se zanimamo za kakovost svojega dela; dva bolnika smo opomnili, 

da morata zamenjati sete za samopomoœ – zaradi preteœenega roka uporabe, zaæeleli so tudi 

uspeøno obdelavo podatkov. Bilo je tudi nekaj predlogov in vpraøanj: œe bi vzdræevalno zdravljenje 

lahko potekalo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne (zaradi sluæbe), œe bi SIT lahko prejemali øe bliæje 

domu (ZD Cerknica?), nekoga je zanimalo, œe je zdravljenje 100 % uœinkovito, kje lahko preveri 

uspeønost SIT, kako bi lahko dobil adrenalin. 

Iz vseh teh mnenj je razvidno, da so anketirani bolniki, ki se zdravijo s SIT, zadovoljni z naœinom 

zdravljenja in tudi z osebjem, ki to delo izvaja. Bolniki, ki se dolgotrajno zdravijo, obiœajno menijo, da 

æe vse vedo, vendar je øe vedno pomembno, da jih obœasno opomnimo in vzgajamo z namenom, da 

si zagotovijo øe bolj polno in kakovostno æivljenje. 

Literatura 


2. Mivøek Muøiœ E., Muøiœ P. Alergoloøke tablice z razlago in nasveti. Ljubljana: Schering-Plough, 

2005. 

3. Peternelj A. Astma – Vloga medicinske sestre pri anafilaktiœni reakciji. Golnik: Klinika za pljuœne bolezni 

in alergije, 2000. 

44

Pripravljenost pacienta na odpust 

Katja Vrankar 


E-poøta: katja.vrankar@klinika-golnik.si 

Kljuœne besede: odpust, pacient, zdravstvena vzgoja 

Povzetek 

Podroœje, ki je veœinoma zapostavljeno in je prav tako pomembno, je naœrtovanje odpusta. Pravoœasno 

naœrtovanje odpusta pomembno vpliva na izid pacientovega stanja. Za pacienta, ki ima kroniœno 

bolezen ali drugo vrsto odvisnosti, je zelo pomembno, da ima narejeno oceno potreb po 

zdravstveni in socialni oskrbi, ki jo izdela multidisciplinarni tim. V naœrtovanje odpusta pacienta so 

vkljuœeni: medicinska sestra, zdravnik, socialna delavka, dietetik, fizioterapevt, koordinator odpusta. 

Pri zdravstveni vzgoji pacienta, naœrtovanju aktivnosti, ki jih bo treba izvajati tudi v domaœem okolju, 

morajo imeti pacient in svojci aktivno vlogo. 

Vkljuœevanje pacientov med hospitalizacijo v zdravstveno-vzgojne programe (ZV) za Kroniœno obstruktivno 

pljuœno bolezen (KOPB) in Trajno zdravljenje s kisikom na domu (TZKD), je del priprave 

na odpust pacienta. Vsi anketirani pacienti so opravili ZV program na dan odpusta. Œe bi ZV opravili 

prej, bi bila moæna evalvacija pacientovega pridobljenega znanja in zmanjøanje strahu pacientov, 

ki odhajajo domov s TZKD. 

Uvod 

Odpusti pacientov iz bolniønice v domaœo oskrbo predstavljajo zaposlenim v bolniønici precejønje 

izzive. V naœrtovanje odpusta pacienta je vkljuœen multidisciplinarni tim: medicinska sestra, zdravnik, 

socialna delavka, fizioterapevt, koordinator odpusta. 

Krajøa leæalna doba pacientov v bolniønici vodi v zgodnejøi odpust pacienta v domaœe okolje, to pa 

v zahtevnejøo nalogo – odpustiti paciente iz bolniønice v domaœo oskrbo, pripravljene na æivljenje s 

kroniœno boleznijo doma. Priprava pacienta na odpust se mora zaœeti æe ob sprejemu v bolniønico. 

Zaradi narave bolezni je v vseh primerih nemogoœe, da bi naœrtovali odpust takoj od sprejema dalje, 

saj ob sprejemu øe ni znan konœen izid zdravljenja. Vsekakor pa je treba œim prej po sprejemu razmiøljati 

o odpustu in izvajati aktivnosti zdravstvene vzgoje pacienta in pacientovih svojcev. 

Pacienti starosti 65 let in veœ imajo pribliæno dvakrat toliko hospitalizacij kot veœina hospitaliziranih in 

pribliæno dvakrat daljøo leæalno dobo, kot je povpreœna leæalna doba (1). 

45

Pojavnost kroniœnih zdravstvenih problemov med starejøo populacijo naraøœa in s tem naraøœa tudi 

verjetnost, da bodo potrebovali pomoœ tudi doma (1). 

American Hospital Association je naœrtovanje odpusta opredelilo s 4 fazami: ocenjevanje potreb pacienta, 

razvijanje naœrtovanja odpusta, zdravstvena vzgoja pacienta in svojcev, povezovanje z drugimi 

institucijami, ki nudijo oskrbo pacientov in pomoœ na domu, in zadnja faza – vrednotenje (2). 

Koordinator odpusta ima pomembno vlogo pri naœrtovanju odpusta. Dobra priprava odpusta pacienta 

vpliva na zmanjøanje øtevila hospitalizacij, manj je obiskov v ambulantah, manj zapletov pri jemanju 

predpisane terapije, boljøe je poznavanje bolezni. Vse to vodi v veœjo samooskrbo pacienta 

in veœa kakovost æivljenja doma (3). 

Pacienta in njegove svojce je med hospitalizacijo treba pritegniti k sodelovanju, jih seznaniti s potrebami 

pacienta, ki jih bo treba zagotavljati tudi v domaœem okolju. 

V primeru, ko pacient po zakljuœenem zdravljenju potrebuje socialno oskrbo, socialni delavec skupaj 

z njim in/ali njegovimi svojci naœrtuje ustrezno oskrbo po zakljuœenem zdravljenju. Œe svojci vzamejo 

pacienta v domaœe okolje, se svojcem nudi pomoœ na domu in uredi vse potrebne tehniœne 

pripomoœke za nego na domu. Kadar pa svojci ne zmorejo za pacienta skrbeti doma ali pacient svojcev 

nima, se ureja institucionalno varstvo (2). 

RAZISKOVALNI DEL 

Metode 

V mesecu maju in juniju 2008 je bila pri 30 pacientih izvedena anketa s pomoœjo strukturiranega intervjuja 

na bolniøkih oddelkih v Bolniønici Golnik – Kliniœni oddelek za pljuœne bolezni in alergijo 

(KOPA). V intervjuju je bilo zajetih 15 pacientov na dan odpusta, ki so bili udeleæenci ZV programa 

TZKD in 15 pacientov na dan odpusta, ki so bili udeleæenci ZV programa KOPB. Pacienti so bili izbrani 

nakljuœno, sicer je bilo v tem obdobju vkljuœenih v ZV programe bistveno veœ pacientov. Anketa 

je bila izvedena pri pacientih s tremi izpraøevalci. Pri izvajanju ankete je bilo treba pacientom 

razloæiti posamezna vpraøanja, da je bil izpolnjen namen vpraøanj. 

Podatki o naœrtovani in izvedeni ZV pacienta na bolniøkem oddelku ter drugi identifikacijski podatki 

so bili povzeti iz popisa pacientov. Œas obiska pacientov ni bil napovedan, vsi anketirani pacienti so 

pred intervjujem privolili v sodelovanje. Namen ankete je prikazati primerjavo pripravljenosti pacientov 

s KOPB in pacientov na TZKD na odpust. Od øtiriindvajsetih vpraøanj je prvi sklop zajemal identifikacijske 

podatke o pacientu, drugi sklop je obsegal podatke o naœrtovanih in izvedenih 

zdravstveno-vzgojnih aktivnostih, tretji sklop je zajemal vpraøanja o naœinu posredovanih informacij, 

vkljuœenosti svojcev in izvajalcih. Œetrti sklop je obsegal informiranost pacienta, svojcev in patronaæne 

sluæbe o œasovnem predvidenem odpustu. 

Rezultati 

Anketirani pacienti na TZKD: 

Raziskovalni vzorec za paciente je obsegal 40 % (N = 6) moøkih in 60 % (N = 9) æensk, njihova povpreœna 

starost je bila 68 let. Povpreœno øtevilo dni hospitalizacije anketiranih je 9,2 dni. 13 % (N = 2) 

pacientov je bilo prviœ hospitaliziranih, ponovno pa 87 % (N = 13). Po opravljenem ZV programu je 

bilo pri 54 % (N = 8) poroœilo sluæbi zdravstvene nege posredovano patronaænim medicinskim sestram. 

Pri 60 % (N = 9) pacientov je bila naœrtovana ZV jemanja inhalacijske terapije in druge medikamentozne 

terapije na bolniøkem oddelku izvedena v 67 % (N = 10). ZV jemanja inhalacijske terapije 

ni bila naœrtovana v 20 % (N = 3), pri 13 % (N = 2) pacientov ni bila predpisana inhalacijska terapija, 

pri enem pacientu pa je bila naœrtovana ZV le delno. Pri 67 % (N = 10) je bila izvedena ZV jemanja 

inhalacijske terapije, kar je 7 % (N = 1) veœ od naœrtovane. Izvajalci ZV dela na bolniøkih oddelkih so 

46

v 26 % DMS/VMS, v 13 % zdravnik in v 7 % ZT/MS. Pri 40 % sta ZV delo opravljala ZT in DMS, 7 % 

DMS in zdravnik ter v 7 % DMS/VMS, zdravnik in ZT. 

Pri 60 % so bili svojci pacienta vkljuœeni v ZV program,pri 40 % se je ZV svojcev izvajala na bolniøkih 

oddelkih. 73 % (N = 11) pacientov pred odpustom je dobilo vse æelene informacije. Najveœ pacientov, 

40 %, je informacije pridobilo s prebiranjem broøur, v øoli TZKD in od zdravnika. 33 % je navedlo, 

da so pomembne informacije pridobili od zdravnika, 27 % pa v øoli TZKD. 

53 % (N = 8) pacientov se ne boji odpusta, 40 % (N = 6) pacientov ima obœutek, da niso pripravljeni 

na odpust, imajo premalo znanja ali nimajo pomoœi svojcev, v 7 % (N = 1) so izrazili strah pred nesigurnostjo 

obiska patronaæne medicinske sestre. 40 % (N = 6) pacientov je patronaæna medicinska 

sestra obiskovala æe do sedaj, 20 % (N = 3) pacientov je dobilo povratno informacijo od oddelœne 

medicinske sestre, da je patronaæna medicinska sestra obveøœena o potrebi o obisku pacienta. V primeru 

poslabøanja zdravstvenega stanja se bo na svojega osebnega zdravnika obrnilo 67 % (N = 10) 

pacientov, na zdravnika v KOPA 7 % (N = 1) in na medicinsko sestro v KOPA 27 % (N = 4). 60 % (N 

= 9) pacientov je prejelo kontaktno telefonsko øtevilko KOPA za primer poslabøanja. Ob odpustu pacienta 

jih je 47 % (N = 7) prejelo pisna navodila, 27 % (N = 4) jih meni, da jim bodo pri vodenju bolezni 

pomagala pisna navodila, œe so jih ali bi jih dobili. Ustne informacije so bile v 27 % (N = 4) 

posredovane samo pacientu, v 73 % (N = 11) pacientu in svojcem. Odpust pacientov je bil naœrtovan 

nekaj dni vnaprej pri 33 % (N = 5), en dan prej pri 47 % (N = 7) in nekaj ur prej pri 20 % (N = 3). 

Anketirani pacienti s KOPB: 

Raziskovalni vzorec za paciente je obsegal 73 % (N = 11) moøkih in 27 % (4) æensk, njihova povpreœna 

starost je prav tako 68 let. Povpreœno øtevilo dni hospitalizacije med anketiranjem je 6,4 dni. 

47 % (N = 7) pacientov je bilo prviœ hospitaliziranih, ponovno pa 53 % (N = 8). Po opravljenem ZV 

programu je bilo pri 40 % (N = 6) poroœilo sluæbi zdravstvene nege posredovano patronaæni sluæbi. 

Pri 93 % (N = 14) pacientov je bila naœrtovana ZV jemanja inhalacijske terapije in druge medikamentozne 

terapije na bolniøkem oddelku izvedena 100 % (N = 15). Izvajalci ZV dela na bolniøkih oddelkih 

so v 7 % DMS/VMS, v 7 % zdravnik in v 47 % ZT/MS. V 33 % sta ZV delo opravljala ZT in DMS, 

7 % ZT/DMS in zdravnik. 

Graf 1 

47

Graf 2 

Noben pacient ni imel vkljuœenega svojca v programu ZV, v 7 % (N = 1) se je ZV svojcev izvajala na 

bolniøkih oddelkih. V 67 % (N = 10) so pacienti navedli, da so pred odpustom dobili vse æelene informacije. 

Najveœ pacientov, 47 % (N = 7), je povedalo, da so informacije pridobili v øoli KOPB, od 

zdravnika 40 % (N = 6) in 13% (N = 2) s prebiranjem broøur. 

Vsi anketirani pacienti s KOPB so navedli, da jih ni strah odpusta domov. 7 % (N = 1) pacientov je 

patronaæna medicinska sestra obiskovala pred sedanjo hospitalizacijo, v 7 % (N = 1) so pacienti dobili 

povratno informacijo od oddelœne medicinske sestre, da je patronaæna sluæba obveøœena o njihovem 

odpustu. V primeru poslabøanja zdravstvenega stanja se bo na svojega osebnega zdravnika 

obrnilo 71 % (N = 10) pacientov, na zdravnika v KOPA 22 % (N = 3) in na medicinsko sestro v KOPA 

7 % (N = 1). 27 % (N = 4) pacientov je prejelo kontaktno telefonsko øtevilko KOPA za primer poslabøanja. 

Ob odpustu pacienta jih je 13 % (N = 2) prejelo pisna navodila, 60 % (N = 9) jih je menilo, 

da jim bodo pri vodenju bolezni pomagala pisna navodila, œe so jih ali bi jih dobili. Ustne informacije 

so bile v 80 % (N = 12) posredovane samo pacientu, v 20 % (N = 3) pacientu in svojcem. Odpust 

pacientov je bil naœrtovan nekaj dni vnaprej pri 13 % (N = 2), en dan prej pri 60 % (N = 9) in nekaj 

ur prej pri 27 % (N = 4). 

Razprava in zakljuœek 

Ugotovljeno je bilo, da so pacienti s KOPB manj zaskrbljeni glede pripravljenosti na odpust v domaœe 

okolje. Rezultati so pokazali, da je najveœ pacientov seznanjenih s predvidenim odpustom en dan 

prej. Pridobljeno znanje o bolezni in naœinu jemanja terapije je poglaviten pokazatelj pripravljenosti 

pacienta na odpust. Programi ZV se v veliki veœini izvajajo na dan odpusta, kar pa je pomanjkljivost 

na podroœju evalvacije pridobljenega znanja pacienta. Naœrtovan odpust nekaj dni vnaprej zmanjøuje 

strah pred nepripravljenostjo. Veœji strah pred nepripravljenostjo na odpust v domaœe okolje je izraæen 

pri bolnikih na TZKD. 

Poglavitno vlogo pri pacientih na TZKD igrajo tudi svojci æe v œasu hospitalizacije, ko se vkljuœujejo 

skupaj s pacientom v ZV programe in tudi v ZV na bolniøkih oddelkih. 

48

Literatura 

1. William MC, Sangester CL, JF. Managing Patient Discharge to Home: The Challenges of Achieving 

Quality of Care,. International Journal for Quality in Health Care 1994, Vol. 6 (2): 147–161. 

2. Kriæman L. Timska obravnava bolnika po okvari centralnega æivœnega sistema. Pridobljeno 1. 7. 

2008 iz http://www.sb-mb.si/uploads/media/PRISPEVEK_FIZIOTERAPIJA.pdf. 

3. Peternelj A. Novi pristopi v organizaciji celostne obravnave bolnika – integriran pristop. V: 4. golniøki 

simpozij: Golnik, 14–15. oktober, 2005. 

4. Mamon J, Steinwachs DM, Fahey M, Bone LR, Oktay J, Klein L. Impact of hospital Discharge Planing 

on Meeting Patient Needs after Returning home. Health Ser Res 1992, 2 (27): 155–175. 

5. Jones, EW, Densen PM, Brown SD. Posthospital needs of elderly people at home. Health Serv 

Res. 1989, 5 (24): 643–64. 

49

Nosni lavat – kakovostni odvzem 

Ljubica Ravnikar 


E-poøta: ljubica.ravnikar@klinika-golnik.si 

Nosni lavat ali izpirek v KOPA Golnik uporabljamo kot pomembno diagnostiœno metodo v diagnostiki 

alergiœnega rinitisa. 

Z odvzemom celic in vnetnih mediatorjev iz nosne votline in nosnega dela ærela za citoloøki pregled 

ugotavljamo tip vnetja, ki povzroœa simptome kroniœnega rinitisa. 

Izvid izpirka nam omogoœa razloœevanje alergiœnega rinitisa od drugih vrst. Øtevilo in vrsto celic analiziramo 

v citoloøkem laboratoriju. Za npr. alergiœni rinitis (in nekatere druge vrste rinitisov, npr. nosno 

polipozo pri bolnikih z aspirinsko intoleranco) je znaœilna velika koliœina eozinofilcev v izpirku. Pri rinitisu 

zaradi okuæbe ali izpostavljenosti prahu v izpirku prevladujejo nevtrofilci. Pri vazomotornem rinitisu 

je v izpirku zelo malo vnetnih celic in prevladujejo celice epitela. 

IZVEDBA NOSNEGA LAVATA 

(Standard Sluæbe zdravstvene nege in oskrbe, dne 25. 1. 2006) 

Nosni lavat izvaja medicinska sestra. Pred posegom bolniku razloæi postopek in ga pouœi o njegovem 

namenu. Œe ima bolnik zamaøen nos, je treba v vsako nosnico vkapati po 1–2 gtt dekongestiva. 

Po desetih minutah medicinska sestra preveri prehodnost nosu (vsako nosnico posebej). Œe je nos 

prehoden, zaœne s postopkom. Bolnika je treba namestiti v sedeœi poloæaj in ga zaøœititi s kompreso. 

Enako je potrebna tudi zaøœita medicinske sestre (zaøœitne rokavice in maska). Bolnik s pomoœjo 

medicinske sestre nagne glavo nazaj, skozi usta zajame sapo in jo za dræi. Medicinska sestra 

vbrizga v obe nosnici hkrati po 5 ml fizioloøke raztopine. Bolnik nato nagne glavo naprej in izpusti 

tekoœino, da odteœe v ledviœko. Bolnik in medicinska sestra ponovita celoten postopek øe dvakrat. 

Izpirek se takoj odnese v citoloøki laboratorij. Takojønja dostava nosnega izpirka v citoloøki laboratorij 

zagotovi pravilno analizo (celice zelo hitro razpadejo, zato po nekaj minutah niso veœ primerne 

za analizo). 

ANALIZA NOSNIH LAVATOV 

Leta 2005, øe pred uvedbo standarda, smo analizirali 106 vzorcev; 84 vzorcev je bilo ustreznih (79,25 

%), 22 pa jih je bilo neustreznih (20,75 %). 

Ker z rezultati nismo bili zadovoljni, smo 25. 1. 2006 uvedli standard, ki naj bi omogoœil enako kakovosten 

odvzem. 

50

ANALIZA NOSNIH LAVATOV PO UVEDBI STANDARDA 2006 

V dveh letih smo izvedli 544 posegov, od teh je bilo ustreznih 405 (74,4 %), neustreznih pa 139 (25,6 

%). Deleæ ustreznih vzorcev se ni poveœal kljub doslednemu izvajanju. 

Poseg so izvajale iste osebe (tri medicinske sestre) na isti lokaciji (prej veœ oseb), vbrizgana koliœina 

fizioloøke raztopine je bila poveœana na 30 ml (prej 10 ml), vedno se je zaœelo z aplikacijo dekongestiva, 

vzorec se je takoj dostavil v citoloøki laboratorij. 

ZAKLJUŒEK 

Ponovno ugotavljamo previsok deleæ neustreznih vzorcev. Morda je za to kriv preøirok spekter indikacij 

za to preiskavo, pri sami tehniki izvedbe pa bi mogoœe bilo smiselno podaljøati œas zadræevanja 

vbrizgane NaCl v nosu (10 sekund), za kar bo potrebno maksimalno sodelovanje pacienta. 

Literatura 

1. Pongrac I. Atlas pulm. citologije. ZG: Medicinska naklada, 2006. 

2. Standard sluæbe zdravstvene nege, Bolniønica Golnik – KOPA, 25. 1. 2006. 

3. Podboj. J. Rinitis-Rinosinusitis-Sinusitis Osnove kliniœne alergologije in astme, Kranjska Gora 2008 

51

Ocena kakovosti æivljenja bolnika 

s kroniœno obstruktivno pljuœno 

boleznijo 

Vpraøalnik st. George v povezavi 

s funkcijskimi testi 

Marjana Bratkoviœ, Sabina Kristan – Økrgat, Miljana Vegnuti, Jurij Øorli 


E-poøta: marjana.bratkovic@klinika-golnik.si, sabina.skrgat@klinika-golnik.si; 

miljana.vegnuti@klinika-golnik.si; jure.jr_sorli@klinika-golnik.si 

UVOD 

KOPB lahko opredelimo kot napredujoœo obstruktivno motnjo ventilacije, ki ni povsem reverzibilna. 

Motena je mehanika dihanja zaradi hiperinflacije pljuœ. KOPB zelo vpliva na obseg in intenzivnost 

dnevnih aktivnosti in tako na kakovost æivljenja, vezano na zdravje (angl. HRQoL – health related 

quality of life). V zadnjem œasu cilj zdravljenja ni samo lajøanje simptomov s simptomatsko terapijo, 

ampak vse bolj izboljøanje HRQoL. Razviti so bili razliœni instrumenti, ki ocenjujejo vpliv KOPB na 

bolnikovo æivljenje, zdravje in kakovost bivanja. V kliniœnih raziskavah se uporabljajo za oceno spremembe 

HRQoL, pri œemer se merijo razlike med posameznimi bolniki. 

Eden od instrumentov je vpraøalnik »St. Georges Respiratory Questionnaire« (SGRQ), s katerim lahko 

merimo HRQoL. 

Osnovni namen raziskave je primerjava HRQoL med bolniki, ki se trajno zdravijo s kisikom na domu, 

v primerjavi z bolniki s KOPB, ki tovrstnega zdravljenja øe ne potrebujejo. Zanimalo nas je, kakøna 

je korelacija med rezultatom vpraøalnika SGRQ-C in øestminutnim testom hoje ter parametri pljuœne 

funkcije. 

RAZISKAVA 

Vsi pacienti, zajeti v raziskavi, so bili pregledani v isti ambulanti Bolniønice Golnik — Kliniœni oddelek 

za pljuœne bolezni in alergijo. Pregledani so bili v obdobju od januarja 2007 do aprila 2008. Vzorec 

zajema 13 bolnikov s povpreœno starostjo 67,7 let, od tega 3 æenske in 10 moøkih, ki se zdravijo 

s kisikom na domu. Primerjalno skupino predstavlja 37 bolnikov s povpreœno starostjo 58,4 leta, v razmerju 

9 æensk in 28 moøkih, ki tovrstnega zdravljenja øe ne potrebujejo. 

Diagnoza KOPB je bila potrjena s spirometrijo (FEV1/FVC £ 70 %, FEV1 £ 80 %) in odsotnostjo odziva 

na bronhodilatator. Opravili so øestminutni test hoje, s katerim merimo bolnikovo telesno zmogljivost. 

Izpolnili so vpraøalnik SGRQ-C o kakovosti æivljenja. 

Instrumenti za meritev 

Vpraøalnik SGRQ je standardiziran vpraøalnik o boleznih dihalnih poti, ki ga lahko sodelujoœi sam 

izpolni in je razdeljen v tri kategorije: simptomi (1–8), dejavnost (11 in 15) in vplivi (9–10, 12–14, 16– 

17). Rezultati SGRQ so bili izraœunani z uporabo algoritma za izraœun rezultatov po priporoœilu avtorja 

vpraøalnika (P. W. Jones, St. George's Hospital Medical School, London, SW17 ORE UK). 

52

Za vsako kategorijo in za celoten vpraøalnik se rezultati gibljejo v odstotkih od niœ (nobenih teæav) do 

100 (maksimalna prizadetost pri obiœajnem æivljenju) (2). 

Vsak odgovor v vpraøalniku ima empiriœno izpeljan koeficient ali ponder. Preraœunani so rezultati 

vseh treh komponent vpraøalnika – simptomi, aktivnosti in vpliv ter skupen rezultat vseh treh. Vsaka 

komponenta vpraøalnika je preraœunana loœeno v treh korakih: 

• Koeficienti vseh pozitivnih odgovorov so seøteti. 

• Koeficienti manjkajoœih odgovorov so odbiti od maksimalnih moænih toœk za vsako komponento. 

Manjkajoœi koeficienti vseh komponent so odøteti od celotnega øtevila toœk. 

• Rezultat je izraœunan z deljenjem seøtevka pozitivnih odgovorov z maksimalnim øtevilom toœk in je 

izraæen v odstotkih. 

Vsota maksimalnih moænih toœk za vsako komponento skupno znaøa: 

• simptomi 662.5, 

• aktivnosti 1209.1, 

• vpliv 2117.8, 

• vsota 3989.4. 

Narejene so bile razliœne modifikacije vpraøalnika in prouœeni uœinki manjkajoœih odgovorov. Tako sta 

v primeru simptomov dovoljena dva manjkajoœa odgovora, pri aktivnostih øtirje in pri vplivu øest manjkajoœih 

odgovorov. V naøi raziskavi je bilo tako maksimalno zbranih naslednje øtevilo toœk: 

• simptomi 573.3, 

• aktivnosti 982.9, 

• vpliv 1653.1, 

• vsota 3209.3. 

Preiskava pljuœne funkcije je bila izvedena na spirometru Master Scope CT IOS. Izmerjena je bila 

poœasna vitalna kapaciteta (SVC), forsiran ekspirij v eni sekundi (FEV1), forsirana vitalna kapaciteta 

(FVC), indeks Tiffneau in opravljen bronhodilatatorni test. 

Øestminutni test hoje (6-MTH) je varen, enostaven za izvedbo in bolje odraæa bolnikovo zmoænost 

opravljanja dnevnih aktivnosti kot drugi testi (23). Pri tem testu merimo prehojeno razdaljo, lahko pa 

tudi saturacijo hemoglobina s kisikom in bolnikovo zaznavanje dispneje med naporom. Bolnik mora 

hoditi sam, brez spremstva drugih bolnikov ali terapevta. Terapevt oziroma raziskovalec prav tako 

ne sme pomagati prenaøati rezervoarja kisika, œe ga bolnik uporablja. Najpogosteje se uporablja za 

oceno funkcionalnega statusa in uspeønosti farmakoloøke terapije in rehabilitacijskega programa pri 

bolnikih s KOPB. Pri øestminutnem testu hoje mora biti razlika v prehojeni razdalji vsaj 54 metrov, da 

se lahko prizna za kliniœno pomembno (25). Test je najbolj zanesljiv, œe se izvaja po standardiziranem 

protokolu in se ponovi najmanj dvakrat (26) (4). 

Statistiœne metode 

Za prikaz porazdelitev podatkov so uporabljene mere srednjih vrednosti in razprøenosti: aritmetiœna 

sredina, mediana, standardna deviacija in koeficient variabilnosti, ki predstavlja razmerje med standardno 

deviacijo in aritmetiœno sredino. Za testiranje razlik med skupinama je bil uporabljen Mann- 

Whitney U test; za korelacije med spremenljivkami pa Spearmanova korelacija rangov. Statistiœno 

znaœilnost smo preverjali v intervalu 95 % zaupanja oziroma z napako za zavrnitev niœelne hipoteze 

v velikosti = 0,05. 

REZULTATI 

1. Opis vzorca 

Povpreœna starost bolnikov v skupnem vzorcu je 60,8 let. Tretjino opazovanih bolnikov predstavljajo 

æenske, dve tretjini pa moøki. 

SGRQ-rezultate, ki jih dobimo z vpraøalnikom, lahko razdelimo na tri podroœja: simptomi (kaøelj, sputum), 

aktivnosti (fiziœna aktivnost, omejena z obœutkom teæke sape), vplivi (socialni in psiholoøki vplivi 

bolezni). 

53

Najveœjo variabilnost med bolniki, ki jo izraæa koeficient variacije kot relativno razmerje med standardno 

deviacijo in aritmetiœno sredino, smo opazili pri ocenjevanju lestvice BORG, zelo veliko variabilnost 

pa izraæajo bolniki tudi pri ocenjevanju vplivov bolezni v sestavu rezultata SGRQ. Druge 

spremenljivke v vzorcu imajo koeficient variabilnosti pod 50 %, kar lahko kaæe tudi na razmeroma 

veœjo homogenost skupine (Tabela 1). 

Tabela 1: Povpreœne vrednosti in razprøenost podatkov za merjene spremenljivke na celotnem vzorcu 

(n = 50) 

Aritmetiœna 

sredina 

SD Minimum Maksimum 

Razlika 

Min/Maks 

Koeficient 

variabilnosti 

starost 60,8 8,1 48 77 29 13,3 % 

borgD1 0,9 1,2 0 5 5 131,3 % 

borgD2 3,8 2,9 0,5 10 9,5 77,8 % 

hoja 360,4 129,0 80 630 550 35,8 % 

SVC(L) 3,4 1,0 1,39 5,48 4,09 29,3 % 

FEV1(L) 1,4 0,7 0,48 3,08 2,6 47,5 % 

FCV(L) 3,4 1,0 1,37 5,55 4,18 28,1 % 

IT 41,0 11,9 20 66 46 29,0 % 

SVC(L)% 83,8 17,2 46 115 69 20,6 % 

FEV(1)% 45,0 18,3 16 80 64 40,7 % 

FCV(L)% 86,6 17,6 50 120 70 20,4 % 

SGRQ_C 50,1 22,8 13,6 96,4 82,8 46,3 % 

VPLIV 38,7 31,2 0 95,0 95,0 63,4 % 

AKTIVNOST 63,9 68,4 14,9 100 85,1 42,4 % 

SIMPTOMI 59,2 57,4 0 100 100 45,9 % 

Tabela: SVC – poœasna vitalna kapaciteta, FEV1 – forsiran ekspirij v sekundi, FVC – forsirana vitalna 

kapaciteta, IT – indeks Tiffneau 

2. Razlike med skupinama bolnikov 

Glede na razliœne instrumente merjenja, s katerimi smo ocenjevali kliniœno, fiziœno in psihosocialno 

stanje bolnika, pri œemer so nekatere ocene lahko tudi subjektivne (vpraøalnik SGRQ), druge pa razmeroma 

bolj ali celo zelo objektivne (BORG, test hoje in meritve pljuœne funkcije), lahko analiziramo, 

ali se med skupinama bolnikov s KOPB kaæejo specifiœne razlike, in to morda pri kateri od uporabljenih 

metod bolj kot pri drugi. 

Tabela 2: Razlike skupin (skupina s kisikom, brez kisika) glede na poloæaj vrednosti opazovanih spremenljivk 

Povpreœna vrednost 

SD 

Mann-Whitney 

Skupina 

Skupina 

U test 

KOPB+KISIK KOPB KOPB+KISIK KOPB Z p 

starost 67,7 58,4 7,4 7,0 -3,436 0,001 

borgD1 1,8 ,8 1,6 1,2 -2,787 0,005 

borgD2 7,1 2,8 2,3 2,3 -4,026 0,000 

hoja 238,3 397,7 113,7 109,8 -3,469 0,001 

SVC(L ) 2,5 3,7 ,8 ,9 -3,473 0,001 

FEV1(L) ,8 1,6 ,3 ,7 -3,993 0,000 

54

Povpreœna vrednost 

SD 

Mann-Whitney 

Skupina 

Skupina 

U test 

KOPB+KISIK KOPB KOPB+KISIK KOPB Z p 

FCV(L) 2,5 3,6 ,9 ,9 -3,55 0,000 

IT 35,4 42,9 11,1 12,1 -1,937 0,053 

SVC(L) % 66,0 89,2 13,4 14,2 -4,072 0,000 

FEV1(L) % 29,3 49,4 8,0 17,8 -3,684 0,000 

FCV(L) % 67,5 91,9 14,6 14,8 -3,994 0,000 

VPLIV 59,9 31,2 19,0 20,6 -3,904 0,000 

AKTIVNOSTI 90,1 54,7 8,8 24,5 -4,189 0,000 

SIMPTOMI 69,7 55,6 23,9 26,9 -1,637 0,102 

SGRQ_C 70,9 42,8 14,7 20,5 -3,727 0,000 

Tabela: SVC – poœasna vitalna kapaciteta, FEV1 – forsiran ekspirij v sekundi, FVC – forsirana vitalna 

kapaciteta, IT – indeks Tiffneau 

Skupini (KOPB s kisikom in KOPB) se statistiœno znaœilno razlikujeta v vseh opazovanih spremenljivkah, 

razen v oceni simptomov (podlestvica SGRQ). Statistiœno znaœilno razliœna je tudi starost 

skupin: v povpreœju je skupina s kisikom 9,5 let starejøa. 

Kazalci pljuœne funkcije so pri skupini bolnikov s KOPB, ki imajo terapijo s kisikom, pribliæno od 30 

do 50 % slabøi. 

Slika 1: Povpreœni odstotek posameznih komponent lestvice SGRQ glede na primerjavo med skupinama 

Odstotek celotnega zbira toœk na vpraøalniku SGRQ je pri bolnikih s KOPB samo 42,8 v primerjavi z 

bolniki KOPB s kisikom, ki imajo 70,9 %. Najveœjo razliko znotraj lestvice SGRQ predstavlja komponenta 

aktivnosti, ki je pri bolnikih s kisikom mnogo viøja od primerjalne skupine. Viøji odstotek SGRQ 

pomeni veœjo prizadetost bolnika oziroma slabøo kakovost æivljenja. 

55

Slika 2: Porazdelitev lestvice SGRQ glede na skupini bolnikov KOPB 

3. Vloga razliœnih testov pri opisu stanja bolnika 

Vpraøalnik SGRQ, ki ga izpolnjuje bolnik sam, predstavlja osebno zaznavanje bolezni in ima teoretiœno 

vse moænosti za pristransko oceno, ki se ne bi ujemala s kliniœno sliko in fiziœnim stanjem na preizkusu 

zmoænosti. Po pregledu korelacij med rezultatom SGRQ in drugimi meritvami, vkljuœno s 

starostjo, ugotovimo, da so na vzorcu naøih bolnikov statistiœno znaœilne vse medsebojne korelacije. 

Bolniki z visokimi odstotki na lestvici SGRQ (veœji upad aktivnosti, veœ simptomov in veœji vpliv na bolnikovo 

socialno funkcioniranje) imajo znaœilno niæje kazalce pljuœne funkcije in so zmoæni prehoditi 

krajøe razdalje. 

Slika 3: Korelacije med opazovanimi spremenljivkami na celotnem vzorcu 

56

4. Skupina bolnikov na trajnem zdravljenju s kisikom in brez 

Slika 4: Primerjava øestminutnega testa hoje, IT in SGRQ med skupino opazovancev na trajnem zdravljenju 

s kisikom in brez 

57

Pri bolnikih, ki so na TZKD, nam FEV1 le malo pove o njihovi kakovosti æivljenja. Medtem ko øestminutni 

test hoje tudi pri slabøih bolnikih da dober vpogled v njihovo kakovost æivljenja. Iz tega sledi, 

da je za oceno kakovosti æivljenja ob vpraøalniku povednejøa bolnikova telesna zmogljivost kot preiskave 

pljuœne funkcije (7). 

RAZPRAVA IN ZAKLJUŒEK 

Z zdravjem povezana kakovost æivljenja (HRQL) je postala pomemben element za bolnike z boleznimi 

dihal, saj je bilo v zadnjih letih razvitih veœ vpraøalnikov o kakovosti æivljenja, povezani z zdravjem, 

ki so bili oblikovani posebej za bolezni dihal. 

Med njimi je vpraøalnik o boleznih dihal St. George (SGRQ) postal najøirøe uporabljeni instrument za 

ocenjevanje z zdravjem povezane kakovosti æivljenja pri bolnikih z boleznimi dihal, poleg tega je bil 

preveden v veœ jezikov. Uporabili smo ga tudi v naøi raziskavi. 

Osnovni namen raziskave je primerjava HRQoL med bolniki, ki so na trajnem zdravljenju s kisikom 

na domu, v primerjavi z bolniki s KOPB, ki tovrstnega zdravljenja øe ne potrebujejo. Zanimalo nas je, 

kakøna je korelacija med rezultatom vpraøalnika SGRQ-C in øestminutnim testom hoje ter parametri 

pljuœne funkcije. 

Skupini (KOPB s kisikom in KOPB) se statistiœno znaœilno razlikujeta v vseh opazovanih spremenljivkah, 

razen v oceni simptomov (podlestvica SGRQ). Pomembno je poudariti, da se skupini razlikujeta 

tudi v starosti preiskovancev. Bolniki na TZKD so v povpreœju 9,5 let starejøi. 

Vpraøalnik SGRQ, ki ga izpolnjuje bolnik sam, predstavlja osebno zaznavanje bolezni. Odstotek celotnega 

zbira toœk na vpraøalniku SGRQ je pri bolnikih s KOPB samo 42,8 v primerjavi z bolniki KOPB 

s kisikom, kjer znaøa 70,9 %. Najveœjo razliko znotraj lestvice SGRQ predstavlja komponenta aktivnosti 

(fiziœna aktivnost, omejena z obœutkom teæke sape), ki je pri bolnikih s kisikom 90,1 in je mnogo 

viøja od primerjalne skupine, kjer znaøa 54,7. Sledi ji podskupina vplivi (socialni in psiholoøki vplivi 

bolezni): 59,9 proti 31,2. Najmanj razlik med skupinama preiskovancev opazimo pri kategoriji simptomi 

(kaøelj, izmeœek): 69,7 proti 55,6. Viøji odstotek SGRQ v skupnem seøtevku in za posamezne 

komponente pomeni veœjo prizadetost bolnika oziroma niæjo kakovost æivljenja (razpon od 0 do 100). 

Po pregledu korelacij med rezultatom SGRQ in drugimi meritvami ugotovimo, da so bolniki z visokimi 

odstotki na lestvici SGRQ (veœji upad aktivnosti, veœ simptomov in veœji vpliv na bolnikovo socialno 

funkcioniranje) zmoæni prehoditi krajøe razdalje (238,3 proti 397,7) in imajo 30 do 50 % niæjo pljuœno 

funkcijo. 

Ocenjujemo, da je kakovost æivljenja bolnika s KOPB na TZKD v primerjavi z bolniki s KOPB, ki tovrstnega 

zdravljenja øe ne potrebujejo, po izvedenih subjektivnih (SGRQ) in objektivnih meritvah 

(øestminutni test hoje, preiskava pljuœne funkcije) bistveno slabøa. 

KOPB se v napredovani fazi bolezni kaæe s prizadetostjo celega organizma. Napredujoœa funkcijska 

okvara pljuœ bolnika vse bolj omejuje v gibljivosti in vodi v socialno izolacijo in depresijo. Zaradi citokinov, 

ki se v obilici sproøœajo v bolezensko vnetih pljuœih in preplavijo organizem, periferno miøiœje 

58

propada, bolniki tudi hujøajo. Zaradi slabe prehrane in pomanjkanja gibanja se pri bolnikih pogosto 

razvije pomembna osteoporoza (6). Vse naøteto vpliva na kakovost æivljenja, povezano z zdravjem. 

V naøem preiskovalnem vzorcu je v skupini bolnikov na TZKD bolezen bolj napredovala, kar se kaæe 

v slabøi pljuœni funkciji, telesni zmogljivosti in kakovosti æivljenja. Pri oceni korelacij med vpraøalnikom 

SGRQ in øestminutnim testom hoje vidimo, da dobro prikaæe kakovost æivljenja bolnika, medtem 

ko ima pljuœna funkcija slabøo napovedno vrednost. Iz tega sledi, da je za oceno kakovosti æivljenja 

ob vpraøalniku povednejøa bolnikova telesna zmogljivost kot preiskave pljuœne funkcije. 

Vpraøalnik SGRQ se pogosto uporablja pri raziskavah z deskriptivnim in terapevtskim vrednotenjem 

(bronhodilatorji, terapija s kisikom, psihoterapija in respiratorna rehabilitacija), vendar je ta obseæna 

uporaba omejena veœinoma na raziskovalno okolje. Meritve z zdravjem povezane kakovosti æivljenja 

imajo øtevilne slabe strani, zlasti kar zadeva njihovo uporabo v kliniœni praksi. Dejansko je bilo ugotovljeno, 

da je razlaga rezultatov vpraøalnikov o z zdravjem povezani kakovosti æivljenja ena od glavnih 

ovir za njihovo øirøo uporabo v kliniœnem okolju (3). 

Raziskava »COPE self-management« je velika kontrolna raziskava, ki naj bi ocenila uœinkovitost programa 

izobraæevanja za samostojno zdravljenje (self-management programme) in fitnes programa 

za KOPB. 

Ta raziskava je potrdila najmanj 3 elemente HRQoL, ki jih vpraøalnik SGRQ ni primerno predstavil: 

samozavest, obœutek varnosti, socialna izolacija. Raziskava je tudi potrdila, da je za maksimalno 

HRQoL pri KOPB bolnikih potrebna dobra ocena fizioloøkih parametrov (1). 

Naslednja raziskava, ki je bila predstavljena v œlanku (5), se je dotaknila ravno teh vpraøanj glede 

ocene kakovosti æivljenja z vidika bolnika. Ugotovitve, predstavljene v tem œlanku, ponujajo nekaj 

vpogleda v to, kako pomembno je za bolnike sodelovanje v fiziœnih in druæbenih dejavnostih kljub njihovim 

fiziœnim omejitvam. 

Iz vsega povedanega lahko zakljuœimo, da nas mora pri obravnavi bolnikov s KOPB voditi misel o 

izboljøanju njegove kakovosti æivljenja. Œe æelimo doseœi to, pa moramo v sklopu ocene njegovega 

stanja opraviti tudi meritve, ki so s kakovostjo æivljenja tesneje povezane kot preiskava pljuœne funkcije 

(vpraøalniki o HRQoL, ocena telesne zmogljivosti …). 

LITERATURA 

1. Monninkhof E, van der Aa M, van der Valk P, van der Palen J, Zielhuis G, Koning K, Pieterse M. A qualitative 

evaluation of a comprehensive self-management programme for COPD patients: effectiveness from the patients' 

perspective. Patient Educ Couns. 2004 Nov; 55 (2): 177–84. 

2. Jones PW,Spencer S, Adie S. The St Georges respiratory questionnaire manual. 

http://www.aamr.org.ar./cms/archivos/secciones/rehab/sgrq manual may03.doc 

3. Ferrer M, Villasante C, Alonso J, Sobradillo V, Gabriel R, Vilagut G, Masa J F, Viejo JL, Jiménez-Ruiz CA, Miravitlles 

M. Interpretation of quality of life scores from the St George's RespiratoryQuestionnaire. Eur Respir J. 

2002 Mar; 19 (3): 405–13. 

4. Murnik M. Primerjava øestminutnega testa hoje in stopenjskega testa hoje pri bolnikih s KOPB, 2005. 

5. Williams V, Bruton A, Ellis-Hill C, McPherson K. What really matters to patients living with chronic obstruktive 

pulmonary diseases? An exploratory study. Chron respir Dis. 2007; 4, 77. 

6. Øuøkoviœ S. Zgodnje odkrivanje kroniœne obstruktivne bolezni: ali se splaœa in kako to naredimo? Med Razgl 

2003; 42: S 4: 5–9. 

7. Øorli J ml. Nefarmakoloøka obravnava bolnika s KOPB – rehabilitacija. Med Razgl 2003; 42: S 4: 15–17. 

59

Vpliv pogonskega kisika 

za nebulizacijo zdravil 

na izmenjavo plinov 


Marjana Bratkoviœ, doc. dr. Matjaæ Fleæar 


E- poøta: marjana.bratkovic@klinika.golnik.si, matjaz.flezar@klinika-golnik.si 

UVOD 

Kroniœna obstruktivna pljuœna bolezen (KOPB) je kroniœno obolenje dihal, ki ga najpogosteje 

sreœujemo pri dolgoletnih kadilcih. Zboli le pribliæno 20 % kadilcev. Okvarjeni so bronhiji (bronhitis), 

ki so zoæeni, in neæne membrane pljuœ, kjer sicer poteka izmenjava plinov med okoljem in pljuœi (emfizem). 

Spremembe na pljuœih so nepopravljive (2). Z napredovanjem pljuœne bolezni se slabøajo tudi 

pogoji plinske izmenjave v pljuœih, tako da kljub vsem kompenzacijskim mehanizmom, ki jih organizem 

uporablja, ni moæno veœ vzdræevati ustrezne preskrbe tkiv s kisikom. V takih primerih je na mestu 

dodajanje kisika vdihanemu zraku (3). 

Vrsto in koliœino zdravil odredimo po simptomih KOPB, razen kisika, ki ga dodamo bolnikom v respiracijski 

insuficienci. Pri akutnem poslabøanju KOPB poveœamo odmerek ali pogostost jemanja 

bronhodilatatorja. Velik odmerek bronhodilatatorja je laæje dajati prek nebulizatorja, œeprav je inhaliranje 

iz prøilnika prek velikega nastavka podobno uœinkovito. Bolniki z zelo majhno inspiratorno silo 

niso sposobni odpreti plastiœne zaklopke na nekaterih velikih nastavkih (3) . 

Bronhodilatator (najveœkrat Berodual v raztopini) se pri bolnikih s KOPB v Bolniønici Golnik – KOPA 

inhalira s prikljuœitvijo na stenski kisik. Med nebulizacijo bolnik torej prejema veœje pretoke kisika, kot 

jih ima predpisane v obdobju, ko inhalacij ne prejema. 

Namen raziskave je pokazati, kako pri bolniku s KOPB, ki potrebuje nizke pretoke kisika (do 31 % 

maske) uporaba stenskega kisika za nebulizacijo zdravila vpliva na acidobazno stanje njegove krvi. 

Hipoteza je, da se bolniku zaradi visoke koncentracije vdihanega kisika med nebulizacijo zdravila poslabøa 

respiracijska acidoza. 

Plini v arterijski krvi in dodatni kisik 

Atmosferski zrak vsebuje pribliæno 21 % kisika in zelo malo ogljikovega dioksida. 

Plinske meritve arterijske krvi se opravijo za izmero delnega pritiska (koncentracije) kisika (PaO 2 

) in 

ogljikovega dioksida (PaCO 2 

) (Okvir 3). Testi krvnih plinov neposredno merijo tudi pH krvi. Neuravnoteæen 

pH – preveœ kisla ali preveœ alkalna kri – je lahko posledica stanja ali bolezni, ki je napadla 

pljuœa, ledvice ali metabolizem. Œe se pH krvi preverja skupaj z delnim pritiskom kisika in ogljikovega 

dioksida, potem ta podatek skupaj z ravnjo hidrogenkarbonata (HCO 3- 

) in razmerjem kislo/baziœno 

60

kliniœnim zdravnikom lahko pomaga ugotoviti, ali je zasoplost teæava, ki izvira iz dihalnega sistema, 

ledvic ali metabolizma (Lynes, 2003). Okvir 3 prikazuje obiœajne plinske vrednosti v arterijski krvi (1). 

Okvir 3: Plinska analiza arterijske krvi 

V vzorcih arterijske krvi izmerimo delni pritisk kisika, delni pritisk ogljikovega dioksida ter kislost in alkaliœnost 

krvi (krvne pline merimo v kilopascalih (kPa)). 

PH: 7,35 – 7,45 

PaCO 2 

: 4,7 – 6,0 kPa 

PaO 2 

: 11,3 – 14,0 kPa (se s starostjo niæa) 

HCO 3- 

: 22 – 26 mEq/L Osnovni preseæek: + ali – 2,5 * miliekvivalentov na liter 

Plinska analiza arterijske krvi (v bolniønici): PaO 2 

< 8 kPa ali SaO 2 

< 90 % oznaœujeta respiracijsko 

insuficienco. Zdravljenje s kisikom je temelj bolniøniœnega zdravljenja poslabøanja KOPB. PaO 2 

naj 

bo > 8 kPa in SaO 2 

> 90 %. Œe je bolnik hiperkapniœen ali celo v respiracijski acidozi, je treba uporabiti 

Venturijevo masko. Po dodatku kisika ponovimo plinsko analizo œez 30 minut. PaCO 2 

> 9,3 kPa 

in pH < 7.3 kaæeta na æivljenje ogroæujoœe poslabøanje (3). Mehanizem poslabøevanja respiratorne 

acidoze med aplikacijo kisika pri bolniku s KOPB pa zajema poveœanje neujemanja ventilacije in 

perfuzije, Haldanov efekt in centralno depresijo dihanja (v najmanjøi meri). 

Vedeti moramo, da med eksacerbacijami, ki se lahko pojavijo pri bolnikih s hudo obliko KOPB, neobiœajne 

ravni ogljikovega dioksida (hiperkapnija), ki jih obiœajno povzroœita utrujenost in dihalna odpoved, 

lahko povzroœijo katastrofalno dihalno odpoved. 

Protokol testiranja 

Pri bolniku, ki je imel predpisano inhalacijsko zdravljenje s solucijo Beroduala prek nebulizatorja in 

je prejemal niæje pretoke kisika (od 1 do 3 litrov ali od 24 do 31 %), smo naredili plinsko analizo arterijske 

krvi tik pred ali nekaj ur pred nebulizacijo zdravila in tik pred koncem inhalacij tega zdravila. 

Za pogonski plin smo uporabili 4–6 litrov stenskega vira kisika. Inhalacije 1 ali 2 ml zdravila v fizioloøki 

raztopini so trajale med 20 in 25 minut. 

Zanimalo nas je, œe se pH arterijske krvi po inhalacijah zmanjøa oziroma PaCO 2 

zviøa. 

Testni vzorec 

Izbrali smo 13 bolnikov, ki so bili hospitalizirani na naøih oddelkih zaradi poslabøanja KOPB in so imeli 

predpisane nizke koncentracije vdihanega kisika in nebulizacijsko terapijo. V povpreœju so prejemali 

2,1 l kisika/minuto prek binazalnega katetra. Protokol testiranja je sprejel strokovni svet bolniønice. 

Rezultati 

Povzetek kislosti krvi in PaCO 2 

je v Tabeli 1. S krepko so oznaœeni tisti bolniki, pri katerih se je PaCO 2 

poveœal po aplikaciji kisika med nebulizacijo. Parni T-test pokaæe mejno signifikantno vrednost p = 

0.054 med vrednostni PaCO 2 

pred in po nebulizaciji, medtem ko se vrednost pH ni spremenila. Srednja 

vrednost PaCO 2 

pred in po nebulizaciji je razliœna za 0.21 kPa. 

Tabela 1: Kislost arterijske krvi in vrednosti PaCO2 pri bolnikih s KOPB (A – pred nebulizacijo; 

B – po nebulizaciji). S krepko so oznaœeni bolniki, ki se jim je po nebulizaciji PaCO2 poveœal. 

Ph_A Ph_B PCO2_A PCO2_B 

7,378 7,379 8,26 9,06 

7,395 7,389 6,48 6,81 

7,409 7,414 6,05 6,27 

7,338 7,326 9,44 9,96 

7,400 7,404 7,05 7,18 

7,377 7,389 6,24 6,14 

7,320 7,330 10,90 10,70 

7,433 7,426 5,21 5,25 

61

Ph_A Ph_B PCO2_A PCO2_B 

7,404 7,425 6,31 6,20 

7,375 7,360 4,61 5,31 

7,370 7,373 6,74 6,85 

7,394 7,372 6,31 6,73 

7,381 7,391 6,18 6,05 

Povzetek 

Pri bolnikih s KOPB v respiracijski insuficienci se veœrat odloœamo za inhalacijsko bronhodilatatorno 

terapijo prek nebulizatorja, ki za pogonski plin uporablja stensko napeljavo kisika. Med postopkom 

je bolnik prikljuœen na viøje koncentracije kisika, kot je zanj predpisano, kar lahko vodi v poglabljanje 

hiperkapnije. V naøi raziskavi smo pokazali, da sicer prihaja do porasta PaCO 2 

za povpreœno 

0.21 kPa, kar pa se ne kaæe s spremembo acidobaznega statusa. Zakljuœujemo torej, da je nebulizacija 

zdravil s pogonskim kisikom pri takih bolnikih s KOPB varna. 

Literatura 

1. Edwards M. Caring for patients with COPD on long-term oxygen therapy. British Journal of Community Nursing; 

Vol 10, No 9. 

2. Økrgat Kristan S. Kroniœna obstruktivna pljuœna bolezen. Obzor Zdr N 2006; 40: 242. 

3. Øuøkoviœ S, Koønik M, Fleæar M in sod. Strokovna izhodiøœa za smernice za obravnavo bolnika s KOPB. Zdrav 

Vestn 2002; 71: 697–702. 

62

Izboljøanje kakovosti æivljenja in 

funkcionalne telesne zmogljivosti (testi 

hoje in vpraøalnikov SGRQ ter MRC) 

pri bolnikih s KOPB, ki so se udeleæili 

pljuœne rehabilitacije (2006–2008) 

Monika Jeruc 


E-poøta: monika.jeruc@klinika-golnik.si 

Rehabilitacija bolnikov s KOPB 

Do sedaj sicer øe nobena prospektivna in radomizirana øtudija ni potrdila podaljøanega preæivetja bolnikov 

s KOPB po programirani pljuœni rehabilitaciji. Rehabilitacijski programi pri bolnikih s KOPB dvignejo 

toleranco na napor in izboljøajo kakovost æivljenja. Obiœajno gre za multidisciplinarne programe, 

ki so sestavljeni iz fizioterapije, miøiœne vadbe, navodil za prehrano, psihoterapije in uœenja. Kandidati 

za rehabilitacijski program so bolniki, ki imajo kljub optimalni medikamentozni terapiji hudo dispnejo, 

zaradi poslabøanj so pogosto hospitalizirani, zaradi slabe pljuœne funkcije so omejeni pri 

dnevnih aktivnostih in imajo slabøo kakovost æivljenja. Izkljuœiti moramo nemo srœno bolezen, ki se 

zaradi omejene aktivnosti bolnika s KOPB predhodno ni manifestirala. Za rehabilitacijo so najbolj primerni 

tisti bolniki, ki ob obremenitvi øe doseæejo anaerobni prag (1, 11). 

Pljuœna rehabilitacija obsega øirok spekter razliœnih terapevtskih konceptov. NIH (National Institute 

of Health) jo je definiral kot multidisciplinarni kontinuum oskrbe, namenjene osebi s pljuœno boleznijo 

oziroma njeni druæini, obiœajno v sklopu ekipe razliœnih specialistov, s ciljem doseœi in vzdræevati najviøjo 

moæno raven posameznikove samostojnosti in vkljuœevanja v druæbo. Znanstvene osnove 

pljuœne rehabilitacije je leta 1999 postavila ATS (American Thoracic Society). Temeljijo na øtevilnih 

øtudijah in njihovih metaanalizah, pljuœna rehabilitacija pa je definirana kot multidisciplinaren program 

oskrbe bolnika s kroniœno respiratorno okvaro, ki je individualno naœrtovana in naravnana k 

optimalni telesni in socialni zmoænosti in neodvisnosti (1, 11). Rehabilitacija je torej v prvi vrsti namenjena 

bolnikom s kroniœno pljuœno prizadetostjo, ki so kljub optimalni farmakoloøki oskrbi øe vedno 

dispnoiœni, telesno manj zmogljivi oziroma obœutijo teæave pri telesnih aktivnostih. Specifiœni izloœitveni 

kriteriji so zlasti prisotnost stanj, ki bi proces bolnikove rehabilitacije motila (hud artritis, nesposobnost 

uœenja, moteœe vedenje …) in stanja, ki bolnika æivljenjsko ogroæajo (huda pljuœna 

hipertenzija, nestabilna angina pectoris, miokardni infarkt v bliænji preteklosti …). Oblika rehabilitacije 

je odvisna od vsakega posameznika in je lahko: hospitalna, ambulantna ali na bolnikovem domu. 

Razdelimo jo na telesno vadbo, edukacijo, psiho-socialno obravnavo in oceno uspeønosti. Osnova 

rehabilitacije je telesna vadba, ki sicer ne daje merljivih uœinkov respiratorne prizadetosti, vpliva pa 

na telesno oslabelost, ki je pomemben komorbidni dejavnik pri napredovali bolezni. Telesna vadba 

naj bi se izvajala v obmoœju 60–90 % predvidene maksimalne srœne frekvence oziroma 50–80 % najviøje 

moæne porabe kisika. Trajala naj bi 20–45 minut 3–4 krat tedensko. Smiselno je trenirati miøiœne 

skupine, ki jih v obiœajnem æivljenju najveœ uporabljamo. Verjetno so poleg vadbe vzdræljivosti koristne 

tudi vadba moœi in seveda tudi vadbe dihalnih miøic. Po prenehanju vadbe pa, kot je æe znano, 

63

pozitivni uœinki vadbe poœasi izzvenijo (1, 2). Ocena uspeønosti je pomembna tako za rehabilitacijsko 

ekipo kot tudi za bolnika. Obsega razliœne ocene telesne pripravljenosti, prehranjenosti in kakovosti 

æivljenja. Smiselne so ocene na 6 oziroma 12 mesecev (11). 

Fizioterapevtski postopki pri bolniku s KOPB 

Bolnik z napredovalo KOPB je zaradi dispneje vse bolj neaktiven. Zaradi strahu pred gibanjem telesno 

propada, dispneja se slabøa, zato tak krog vodi v vedno hujøe propadanje in vse slabøo kakovost 

æivljenja (3, 4). Pljuœna rehabilitacija zahteva sodelovanje in dostopnost razliœnih zdravstvenih 

vej, ki jih usposobljena ekipa vkljuœi v vsestranski, povezan program, oblikovan za vsakega posameznega 

bolnika. Poleg optimalnega farmakoloøkega zdravljenja upoøteva tudi fiziœne, psihiœne, 

emocionalne in socialne probleme. Zastavljen mora biti realno, da omogoœi dejansko sodelovanje. 

Rehabilitacijsko ekipo vodi pnevmolog, vanj pa se vkljuœujejo usposobljen fizioterapevt, medicinska 

sestra, psiholog, nutricionist in po potrebi tudi drugi. Odgovornost v ekipi prehaja meje posameznih 

specialnosti, kljub temu pa so potrebna znanja in tudi individualna odgovornost med njimi omejena 

za vsako stroko posebej. Pomemben dejavnik za uspeh rehabilitacije je izbor bolnikov. Kandidati so 

tisti bolniki, ki jih bolezen omejuje pri vsakdanjem æivljenju, pri tem pa so motivirani, da bi se to stanje 

izboljøalo. Fizikalna rehabilitacija je zahtevna, ker mora bolnik vzdræevati kondicijo vse æivljenje. 

Fizikalna rehabilitacija je kljuœna sestavina pljuœne rehabilitacije. Razliœne tehnike se med seboj prepletajo, 

glavni cilji pa so: izboljøanje œiøœenja dihalnih poti, dihalni retrening, sproøœanje in nadzor dispneje 

ter izboljøanje izmenjave plinov v pljuœih. Namen telesnih vaj je izboljøanje kondicije in 

ekonomiœnosti gibanja za vsakdanje aktivnosti. Upoøtevamo tudi druga spremljajoœa obolenja (11). 

Opravljeni vpraøalniki in meritve 

·• Lestvica dispneje MRC (Medical Research Council) (5) – s to lestvico nam bolnik pove, pri kateri 

stopnji dejavnosti se æe pojavi zadihanost. Na izbiro ima øtevilke od 1 do 5, pri vsaki øtevilki pa 

so dodani øe opisi aktivnosti, ki naj bi povzroœile zadihanost. Ocena 1 predstavlja bolnikovo dobro 

telesno pripravljenost, medtem ko ocena 5 pomeni, da se bolnik zadiha na zelo kratke razdalje oziroma 

æe pri sklanjanju naprej. 

• Borgova lestvica zadihanosti (6) – na skali so trije zapisi, prvi je numeriœen (napisane so øtevilke 

od 0 do 10), drugi del je opisen (pripisani so izrazi, ki naj bi oznaœili stopnjo zadihanosti) ter tretji 

del, ki je tudi vizualen. Zadihanost se proti veœjim øtevilkam stopnjuje. 0 pomeni, da bolnik ni niœ 

zadihan, 10 pa pomeni najveœjo moæno zadihanost. 

• Vpraøalnik bolniønice St. George o dihanju (SGRQ) (7) – z vpraøalnikom æelimo izvedeti œim 

veœ o bolnikovih teæavah z dihanjem in kako to vpliva na njegovo æivljenje. Razdeljen je na dva 

dela. Prvi del zajema vpraøanja o bolnikovih teæavah z dihanjem v zadnjem mesecu. Drugi del 

vpraøalnika pa je sestavljen iz vpraøanj, ki zajemajo pomanjkanje sape, kaøelj, druge posledice 

teæav z dihanjem, zdravljenje, vpliv dihanja na druge telesne dejavnosti in na vsakdanje æivljenje. 

Najveœje øtevilo toœk tega vpraøalnika je 75. Veœ kot bolnik zbere toœk, v tem slabøem stanju je. 

• 6-minutni test hoje (6MTH) (8) – preiskovanci so ga opravili na hodniku, kjer je primerna dolæina 

poligona, to je 25 metrov. Pred testom je vsak preiskovanec opredelil stopnjo dispneje in utrujenost 

nog po Borgovi lestvici. Hitrost hoje so si preiskovanci izbrali sami, po øestih minutah hoje pa so 

ponovno ocenili stopnjo dispneje in utrujenost nog. Pri testu smo za spodbujanje uporabili standardizirane 

fraze, ki so navedene v priporoœilu. Vsak preiskovanec je test opravil dvakrat zaradi 

uœinka uœenja. Med ponovitvama je bilo vedno 30 minut poœitka (8). Razlika v prehojeni razdalji 

mora biti vsaj 54 m, da se lahko prizna za kliniœno pomembno (12). 

6-minutni test hoje je varen, enostaven za izvedbo in bolje odraæa bolnikovo zmoænost za opravljanje 

dnevnih aktivnosti kot drugi testi. Pri tem testu merimo prehojeno razdaljo, poleg tega pa lahko 

øe saturacijo kisika v krvi in bolnikovo zaznavanje dispneje med naporom. Bolnik mora hoditi sam in 

ne v spremstvu drugih bolnikov ali terapevta. Terapevt oziroma preiskovalec ne sme pomagati niti 

pri prenosu rezervoarja kisika, œe ga bolnik uporablja. Rezultati testa niso ustrezni, œe se test izvaja 

na tekoœi preprogi. Prav tako ni priporoœljivo izvajati testa na kroænem ali ovalnem poligonu. Velik 

vpliv na hitrost hoje in s tem na konœno prehojeno razdaljo ima terapevtovo spodbujanje. Za spodbujanje 

bolnika se uporabljajo standardizirane fraze, kajti pretirano spodbujanje lahko povzroœi veœ 

64

kot 30 % spremembe v prehojeni razdalji. Najpogosteje se uporablja za oceno funkcionalnega statusa 

in uspeønosti farmakoloøke terapije in rehabilitacijskega programa pri bolnikih s KOPB. Test je 

zanesljiv, varen in poceni. 6-MTH od bolnika ne zahteva submaksimalnega napora (8, 9). 

• Shuttle test (STH): s stopenjskim testom hoje (STH) lahko spremljamo telesno pripravljenost bolnikov 

s KOPB (13). Primeren je tudi za ocenjevanje bolnikov z drugimi kroniœnimi boleznimi dihal. 

Test je dovolj obœutljiv, da z njim lahko ocenjujemo bolnike v razliœnih fazah bolezni. Ocenjevanje 

bolnikove telesne pripravljenosti nam s tem testom da objektivno oceno bolnikove nezmoænosti. 

Test je v primerjavi s 6-MTH bolj ponovljiv, ko gre za oceno telesne zmogljivosti (14). Novejøa dognanja 

kaæejo, da naj bi STH primerneje ocenil telesno pripravljenost bolnikov s KOPB. Pri STH naj 

bi se bolnik bolj pribliæal submaksimalni obremenitvi kot pri 6-MTH (12). Test je dobro ponovljiv. 

Pri STH je hitrost hoje doloœena s signali na kaseti. Terapevtovo spodbujanje ima manjøi vpliv na 

konœno prehojeno razdaljo. Test se zakljuœi, œe bolnik postane preveœ zadihan, da bi lahko nadaljeval 

s hojo, ali ko ne uspe pravoœasno prehoditi desetmetrske razdalje, to pomeni, da je ob signalu 

veœ kot pol metra oddaljen od stoæca. Test ni primeren za oceno bolnikov z nevroloøkimi in ortopedskimi 

motnjami in za bolnike z okvarami sluha (13). Minimalna kliniœno pomembna razdalja pri 

STH za osebe starejøe od 70 let je 40 m (12). 

Rezultati 

V raziskavo smo vkljuœili bolnike, ki so se pljuœne rehabilitacije udeleæili v obdobju od januarja 2006 

do vkljuœno maja 2008. Od 38 bolnikov so trije bolniki rehabilitacijo predœasno zakljuœili zaradi poslabøanja 

svoje bolezni, eno bolnico smo izkljuœili zaradi pomanjkljivih podatkov o rehabilitaciji in en 

bolnik je rehabilitacijo zapustil iz lastnih razlogov. Tako smo vkljuœili 34 bolnikov. Pri njih je rehabilitacija 

trajala 3 ali 4 tedne. Potek rehabilitacije je bil vnaprej doloœen in podrobno opisan z internimi 

fizioterapevtskimi protokoli. 

Povpreœna starost bolnikov je bila 69 let in njihov odstotek telesne maøœobe je znaøal 41,4 %. Od 

vkljuœenih 34 bolnikov je bilo 38 % (13) æensk in 62 % (21) moøkih. 

SPREMENLJIVKA 

POVPREŒNA 

VREDNOST PRED 

REHABILITACIJO 

POVPREŒNA 

VREDNOST PO 

REHABILITACIJI 

RAZLIKA 

KLINIŒNA 

POMEMBNOST 

(kriteriji) 

MRC 5,15 toœk 4,12 toœke 1,03 toœk DA (1 toœka) 

SGRQ 58 toœk 52 toœk 6 toœk DA (4 toœke) 

MIP 53,3 mmH 2 

0 65,5 mmH 2 

0 12,2 mmH 2 

0 DA (vsaj 10 

MEP 91,2 mmH 2 

0 110,8 mmH 2 

0 19,6 mmH 2 

0 mmH 2 

0) 

6MTH 233,9 m 323,2 m 89,3 m DA (54 m) 

SHUTTLE TEST 163,7 m 217,8 m 54,1 m DA (40 m) 

• VREDNOSTI MIP IN MEP 

Pri bolnikih, ki so obiskovali pljuœno rehabilitacijo, sta se priœakovano izboljøali vrednosti MIP in MEP, 

k œemur je bila vadba usmerjena. Da sta se poveœala oba parametra, je posledica samega izboljøanja 

mehanike dihanja. 

• STOPNJA DISPNEJE 

Kljub temu, da nismo dosegli sprememb v dihalnih volumnih, œesar pravzaprav tudi nismo priœakovali, 

se je pri bolnikih zmanjøal obœutek teæke sape, ocenjevan z vpraøalnikom MRC. Obe spremembi 

sta kliniœno pomembni. Razlog za to je lahko v izboljøani mehaniki dihanja in v veœji ekonomiœnosti 

dihanja, kakor tudi v zmanjøanju hiperinflacije, œesar pa nismo merili. Posledica manjøih teæav z 

oteæenim dihanjem se je pokazala v sploønem (statistiœno in kliniœno pomembnem (za eno toœko)) 

izboljøanju kakovosti æivljenja (3, 11). 

• ØESTMINUTNI TEST HOJE 

Poslediœno se je zaradi boljøe telesne pripravljenosti in tudi manjøih teæav z dihanjem poveœala prehojena 

razdalja v øestih minutah, in sicer v povpreœju za 89 m, kar je precej veœ, kot je meja za kliniœno 

pomembno spremembo (meja je 54 m). Vpraøati pa se je treba, ali se je prehojena razdalja 

65

olnikov na pljuœni rehabilitaciji res poveœala samo na raœun vadbe ali je mogoœe, da je poveœanje 

tudi posledica velike motivacije bolnikov in uœinka uœenja (izboljøati rezultat, ki so ga dosegli ob 

prvem merjenju). 

• KAKOVOST ÆIVLJENJA 

Oboleli s KOPB imajo pogosto slabøo kakovost æivljenja. Zaradi oteæenega dihanja nekateri ne zmorejo 

veœ sprehodov, hoje do trgovine, poøte, banke ali nakupovanja. Pri nadaljnjem razvoju bolezni 

obœutijo teæave æe pri govorjenju, pripravi jedi, hranjenju in oblaœenju. Vse bolj so neaktivni, kar jim 

slabøa miøiœno moœ. Socialno se izolirajo zaradi sramu nenadnega napada kaølja ali oteæenega dihanja, 

v druæinskem krogu pa se poœutijo odveœ. Bolniki, ki so se vkljuœili v program pljuœne rehabilitacije, 

so navedli precejønje izboljøanje kakovosti æivljenja, ki smo ga merili z vpraøalnikom St. 

George. Ta sprememba je prav tako presegla mejo kliniœne pomembnosti, ki je definirana kot sprememba 

za veœ kot øtiri toœke (3). 

Raziskava je torej potrdila, da se bolniki z napredovalo KOPB dobro odzovejo æe na enostavne ukrepe 

za izboljøanje miøiœne moœi. Œe hoœemo doseœi najboljøi uœinek rehabilitacije, je treba vrsto in naœin 

vadbe prilagoditi vsakemu posamezniku (zdravstvenemu stanju in telesni pripravljenosti). Pomembno 

je, da bolnik pri tej vadbi vztraja in je dosleden, saj pozitivni uœinki ob prenehanju hitro izzvenijo. 

Zagotovo je bistvenega pomena, da znamo bolnika spodbujati in mu nuditi pomoœ ter podporo pri 

njegovi rehabilitaciji, saj so ti bolniki pogosto slabo motivirani in zaradi obilice drugih zdravstvenih 

teæav slabo pripravljeni za izvajanje kakrøne koli telesne aktivnosti. 

Literatura 

1. Sakeløek- Jeras L. Fizikalna terapija in vzdræevanje kondicije bolnika s KOPB. V: Zbornik predavanj obravnave 

bolnika s KOPB, Portoroæ 13.-14. junij 1997. Ljubljana: Pnevmoloøka sekcija Slovenskega zdravniøkega 

druøtva, 1997: 94. 

2. Smeets F. Pulmonary rehabilitation. V: Zbornik predavanj obravnave bolnika s KOPB, Portoroæ 13.-14. junij 

1997. Ljubljana: Pnevmoloøka sekcija Slovenskega zdravniøkega druøtva, 1997:86. 

3. American Association of Cardiovascular and Pulmonary Rehabilitation (AACVPR). Promoting health & Preventing 

disease. Guidelines for pulmonary rehabilitation programs. 2 nd ed. Human Kinetics 1998: 65-69, 175- 

231. 

4. Siafakas NM, Vermeire P, Pride NB, Paoleti P, Crouch R, Dorko ME, Fahy B, Lopes D, Villalobos JS, Southard 

DR, Tolep K, ZuWallack RL. Optimal assessment and management of COPD: The European Respiratory Society 

Task Force. Eur Respir J 2003; 8, 1398-1420. 

5. Smiths AM. The MRC Scale. Respir Care 2003; 48: 234-45. 

6. Borg GA. Borg's perceived exertion and pain. Champaign: Human Kinetics 1998: 32-43. 

7. Hodgkin JE, Celli BR and Connors LG. Pulmonary rehabilitation - Guidelines to Success. 3 rd ed. Lippincott Williams 

&Wilkins, Baltimore 2000: 596-607. 

8. Enright PL. The Six-Minute Walk Test. Respir Care 2003; 48: 783-85. 

9. Vagaggini B, Taccola M, Severino S, Marcello M, Antonelli S, Brogi S, De Simone C, Giardina A, Paggiaro PL. 

Shuttle Walking Test and 6-Minute Walk Test induce a similar cardiorespiratory performance in patients recovering 

from an acute exacerbation of COPD. Respiration 2003; 70: 579-584. 

10. Chatham K, Baldwin J, Griffiths H, Summers L, Enright S. Inspiratory muscle training improves Shuttle run 

performance in healthy subjects. Phys J 2003; 85(12): 1-9. 

11. World Health Organization. The GOLD global strategy for management and prevention of COPD. 2003 Available 

at: www.goldcopd.com. Accessed March 16. 

12. Redelmeier DA, Bayoumi AM, Goldstein RS, Guyatt GH. Interpretin small differences in functional status. Am 

J Respir Crit Care Med 1997; 155: 1278-1282. 

13. Solway S, Brooks D, Thomas S. A qualitative systematic overview of the measurement properties of functional 

walk tests used in the cardiorespiratory domain. Chest 2001; 119: 256-270. 

66

Rehabilitacija bolnikov s KOPB 

ni le “telovadba” 

Mateja Murnik Gregorin 


E-poøta: mateja.gregorin@klinika-golnik.si 

UVOD 

Pljuœna rehabilitacija (PR) je v svetu æe dlje œasa prisotna kot sestavni del celostne obravnave pljuœnih 

bolnikov, ne le s KOPB ampak tudi z drugimi pljuœnimi boleznimi, pri katerih se kot simptom pojavlja 

dispneja (bronhiektazije, kroniœna astma, pljuœna fibroza itd.) 

Pogovor z bolnikom o PR postane na mestu øele, ko se bolnik zaveda svoje prizadetosti oziroma 

omejitev. PR je primerna za bolnike v razliœnih stadijih bolezni, ko so æe prisotni znaki (napredovale) 

bolezni, ne pa v predstopnji, ko øe ne obœutijo simptomov. 

Selekcija bolnikov za PR naj ne bi bila odvisna od simptomov bolezni, starosti, spola ali statusa kadilec/nekadilec. 

Glavni dejavniki vkljuœitve so motivacija in logistiœni dejavniki –geografska oddaljenost, 

transport, uporaba ortopedskih ali drugih pripomoœkov. 

V svetu poznajo razliœne oblike PR: bolniøniœno, izvenbolniøniœno – ambulantno, rehabilitacijo v domaœem 

okolju, rehabilitacijo v skupinah. Za najuœinkovitejøo se je izkazala izvenbolniøniœna rehabilitacija, 

œeprav so se v vseh oblikah kazali pozitivni uœinki na bolnike. 

Kot PR si pogosto predstavljamo le fiziœni trening bolnikov, vendar je to le del celotnega programa 

rehabilitacije. Poleg tega bolniki potrebujejo øe vrsto drugih dejavnosti, in te so: 

• zdravstvena vzgoja o bolezni, 

• fizioterapija z retreningom dihanja, vadbo respiratornih miøic, relaksacijo in œiøœenjem dihalnih poti, 

• prehransko svetovanje, 

• delovna terapija, 

• psihosocialna obravnava. 

Ameriøko torakalno zdruæenje je æe leta 1999 v smernicah za PR izpostavilo multidisciplinaren pristop, 

s poudarkom na zdravstveni vzgoji, psihosocialni in vedenjski obravnavi. 

ZDRAVSTVENA VZGOJA 

Zdravstvena vzgoja je eden od osnovnih delov PR. Sama po sebi ni uœinkovita, ampak le v kombinaciji 

z drugimi vsebinami, ki sestavljajo program pljuœne rehabilitacije. Usmerjenost zdravstvene 

vzgoje le na izboljøanje znanja o bolezni ne izboljøa zdravstvenega stanja. Uœinkovitejøi so izobraæevalni 

programi za izboljøanje samopomoœi. 

67

Samopomoœ 

Vzgojni programi za samopomoœ so usmerjeni v izboljøanje spretnosti optimalne kontrole bolezni, doseganje 

vedenjskih sprememb in olajøanje spopadanja z boleznijo. Te tehnike se pri bolnikih z nizkim 

tveganjem za poslabøanje bolezni niso izkazale za uœinkovite. Uspeønejøe so pri bolnikih z 

visokim tveganjem. Ker je øtevilo uœnih ur omejeno, se je tehnika izkazala tudi kot finanœno uœinkovita. 

Veœ kot 75 % bolnikov ima teæave z razumevanjem, kako in kdaj jemati inhalacijsko terapijo. Zato bi 

bilo koristno, œe bi tudi temu podroœju namenili veœ pozornosti. Druga pomembnejøa tema je program 

za ravnanje ob poslabøanjih, ki bi vseboval plan izvedbe (angl. action plan). To bi bilo koristno predvsem 

za bolnike, ki so pogosto napoteni v bolniønico. S specifiœno zastavljenim reøevanjem primerov 

bi bolniki plan ukrepanja hitro usvojili in bi se bolj ustrezno odzvali na akutno eksacerbacijo. 

Vsi œlani rehabilitacijskega tima bi morali nuditi zdravstveno-vzgojne vsebine s svojega podroœja. 

Oblika podajanja znanja naj bo vnaprej doloœena glede na razpoloæljiva sredstva. Koristna je uporaba 

dodatnega gradiva – letakov, zloæenk. Potrebno je kontinuirano izobraæevanje. V zdravstveno 

vzgojo so zajeta razliœna podroœja: 

• anatomija, fiziologija, patofiziologija, farmakologija, 

• dispneja: obravnava simptomov, tehnike œiøœenja dihalnih poti, 

• varœevanje z energijo, 

• prehranski nasveti, 

• organiziranje potovanja, 

• izboljøanje smernic, 

• planiranje sprememb, 

• obravnava tesnobe, 

• zastavljanje ciljev in nagrajevanje, 

• sprostitev, 

• prepoznavanje in spreminjanje prepriœanj o vadbi in zdravih navadah, 

• ljubezenski odnosi in seksualnost, 

• obravnava poslabøanj, 

• koristni uœinki vadbe. 

FIZIOTERAPIJA 

• Retrening dihanja 

Bolnikom, ki imajo pogoste teæave z dispnejo, koristi uporaba dihanja z ustniœno priporo. Na ta naœin 

pridobijo boljøo kontrolo dihanja, kar pomeni, da dihajo bolj uœinkovito, saj dobijo toliko kisika, kot ga 

potrebujejo. Ta tehnika pripomore k boljøemu poœutju bolnika v fiziœnem in psihiœnem smislu. S tem 

naœinom dihanja prepreœujemo pojav ujetega zraka v pljuœih, ki poslabøa dispnejo, in upoœasnimo 

ritem dihanja. Dihanje z ustniœno priporo olajøa abdominalno dihanje, saj pripomore k povrnitvi diafragme 

v fizioloøki poloæaj. Prednost abdominalnega dihanja je v tem, da je najbolj ekonomiœno dihanje- 

bolj uœinkovito z manj napora, kot je dihanje s pomoænimi dihalnimi miøicami. Z retreningom 

dihanja lahko abnormalni vzorec povrnemo nazaj v normalnega (abdominalnega). 

• Vadba respiratornih miøic 

Nekateri bolniki imajo oslabljene dihalne miøice. S treningom lahko izboljøamo moœ in vzdræljivost 

teh miøic. Vendar je treba vedeti, da trening deluje specifiœno na miøice in njegovi uœinki ne vplivajo 

na izboljøanje sploøne oslabelosti oz. prizadetosti. 

Neinvazivna ventilacija (NIV) lahko igra pomembno vlogo v PR. Nekaj podatkov kaæe, da uporaba NIV 

ponoœi lahko prispeva k veœjemu uœinku rehabilitacije pri bolnikih s hudo stopnjo KOPB. Moæno je, 

da NIV med vadbo podpre trening skeletne muskulature, ker bolnik laæje premaga ventilatorne omejitve 

vadbe, kjer te obstajajo. 

68

V naøi bolniønici NIV øe ni postala del PR. Izvajamo pa vadbo respiratornih miøic: tako inspiratornih 

kot ekspiratornih z uporabo pripomoœkov Respiflo in PEP-treshold. 

• Sprostitev 

Incidenca depresije je med bolniki s KOPB kar 2,5-krat veœja kot v ostali populaciji. Zato je na mestu 

uporaba sprostitvenih tehnik. Seveda to ne odpravi depresije v celoti, saj se s tem spopadajo tudi 

psihoterapevti. Sprostitev pripomore tudi k zmanjøanju dispneje. 

Med PR v Bolniønici Golnik se bolniki seznanijo z enostavnimi oblikami sprostitve, ki jo redno 

vkljuœujemo v program. Na ta naœin spoznajo njene koristne uœinke, kar pripomore k temu, da jo 

sprejmejo kot del vsakdanjosti. 

• Kontrolirano izkaøljevanje 

Zaradi okvarjenega mehanizma œiøœenja dihalnih poti in poveœane produkcije bronhialnega sekreta 

si morajo kroniœni pljuœni bolniki prizadevati za redno izkaøljevanje. Izkaøljevanje je naporno, saj bolnika 

izœrpa. Olajøamo ga lahko z uporabo ustreznih pripomoœkov (flutter, PEP-treshold), tehnik izkaøljevanja 

in dihanja (huffing, aktivno cikliœno dihanje ...), ustreznim reæimom vnosa tekoœin ter 

zunanjim vlaæenjem dihalnih poti (inhalacije). Ves œas prisotnosti na PR bolnika spodbujamo k uporabi 

teh tehnik. Pomembno je tudi, da bolnik spremlja koliœino in izgled sputuma. Œe se poveœa koliœina 

sputuma in ta postane rumenkasto ali zeleno obarvan, je to znak infekcije, in bolnik mora 

poiskati pomoœ. 

DELOVNA TERAPIJA 

V okviru delovne terapije naj bi se bolniki seznanili z laæjim izvajanjem dnevnih aktivnosti, varœevanjem 

z energijo in uporabo pripomoœkov na kolesih. Namen tega je, da bolniki postanejo funkcionalno 

samostojnejøi, to velja predvsem za bolnike s teæko obliko KOPB. 

V naøi ustanovi zaenkrat delovni terapevt øe ni vkljuœen v interdisciplinarno obravnavo v PR. Njegovo 

nalogo prevzemamo fizioterapevti, ki po najboljøih moœeh bolnikom predstavimo naœin varœevanja 

z energijo pri izvajanju dnevnih aktivnosti. 

PREHRANSKO SVETOVANJE 

Slaba prehrana pogosto sovpada z napredovanjem pljuœne bolezni in je neodvisni dejavnik veœanja 

umrljivosti in slabøega zdravstvenega stanja. Dokazano je, œe bolnik pridobi 2 kg telesne teæe, se 

preæivetje pomembno poveœa. Podobno velja tudi za oceno BMI, kjer æe pridobitev 1 enote izboljøa 

preæivetje pri prelahkih bolnikih. Uporaba BMI ima tudi pomanjkljivost, saj imajo lahko bolniki kljub normalni 

vrednosti indeksa nizko vrednost puste telesne mase. Zato je koristno izvesti oceno puste telesne 

mase. Naloga dietetika v PR je, da uravnoteæi kaloriœni vnos z energijsko porabo. Upoøtevati 

pa mora, da bolniki s KOPB v mirovanju porabijo veœ energije v primerjavi z zdravimi vrstniki. Pri telesno 

aktivnih bolnikih so prehranski dodatki koristni, saj pripomorejo k veœjemu uœinku vadbe in s 

tem izboljøajo funkcionalni status in sestavo telesa ter kakovost æivljenja. Dokazano je, da prehranska 

podpora nima uœinka na izboljøanje antropometriœnih vrednosti, pljuœne funkcije in funkcionalne 

telesne zmogljivosti. 

Nekateri bolniki s KOPB imajo teæave s prekomerno teæo. Pri njih je pomembno zmanjøanje telesne 

mase. Izziv predstavlja zmanjøanje telesne maøœobe, ne pa puste telesne mase. 

Bolnike, ki pridejo na PR v Bolniønico Golnik, obravnava tudi dietetiœarka. Na individualnem pogovoru 

se seznanijo z najustreznejøim reæimom prehrane z upoøtevanjem posameznikovih æelja. 

PSIHOSOCIALNA IN VEDENJSKA OBRAVNAVA 

Hkratno pojavljanje zmanjøane samouœinkovitosti in dispneje precej verjetno vpliva na izvedbo gibanja. 

To pomeni, da bolnikovo spoznanje o zmanjøani zmogljivosti ali prizadetosti lahko prispeva k 

pojavu anksioznih motenj oz. depresije. Zdravila, kot so anksiolitiki in antidepresivi, ne pripomorejo 

dosti k zdravljenju teh motenj. Mnogo pa lahko prispevata psiholoøka in vedenjska terapija, ki sta del 

PR in naj bi se vkljuœevali v obliki izobraæevanj, pogovornih skupin in relaksacijske terapije. 

69

Podroœje, kjer psiholoøka ocena lahko obrodi sadove, je ocena motivacije, saj identifikacija gotovosti 

v spremembo lahko izboljøa sodelovanje pri fiziœni vadbi. Po PR se izkaæe izboljøanje zmogljivosti 

(npr. pri hoji) in œustveno dojemanje zdravja. 

Praksa v naøi bolniønici je, da œe se izkaæe potreba po uvedbi psihologa v PR in œe je bolnik pripravljen 

sprejeti njegovo pomoœ, ga povabimo v interdisciplinarni tim. Pogosto opaæamo odklonilen 

odnos bolnikov do psiholoøke obravnave, kar verjetno izvira æe iz sploøno odklonilnega odnosa naøe 

druæbe do tovrstne pomoœi. Prisilno uvajanje tovrstne obravnave pa je lahko øe manj koristno kot odsotnost 

psihologa. 

ZAKLJUŒEK 

Kljub omejitvam bolnikov s KOPB pri gibanju jim s celostno obravnavo v okviru pljuœne rehabilitacije 

lahko olajøamo in izboljøamo kakovost njihovega æivljenja. Seveda pa pri vsem tem potrebujemo motiviranega 

bolnika, ki je pripravljen ponujeno pomoœ in nasvete uporabiti sebi v prid. K temu pripomore 

pozitiven odnos nosilcev rehabilitacijskih vsebin in bolnika do zdravja in na sploøno do æivljenja. 

S PR kot interdisciplinarno obravnavo zajamemo øirok spekter bolnikovih teæav. Obravnava vsakega 

podroœje posebej ne bi obrodila takønih sadov, kot jih lahko s skupnim sodelovanjem. Prav vsaka od 

dejavnosti, ki poteka v okviru PR, lahko doseæe svoj namen, ki ga druge aktivnosti le øe dodatno 

okrepijo. Vsi skupaj tvorimo lep mozaik, ki bolniku pomaga pri reøevanju vsakdanjih problemov. 

Literatura 

1. British Thoracic Society Statement. Pulmonary rehabilitation. Thorax 2001; 56: 827–834. 

2. Troosters T, Casaburi R, Gosselink R, Decramer M. Pulmonary Rehabilitation in Chronic 2. Obstructive 

Pulmonary Disease. Am J Respir Crit Care Med 2005; 172: 19–38. 

3. Bourjeily G, Rochester CL. Exercise training in chronic obstructive pulmonary disease. Clinics in 

chest medicine 2000; 4: 763–780. 

70

Kolonizacija z MRSA pri bolnikih 

na trajnem zdravljenju s kisikom 

na domu 

Mojca Novak, Petra Svetina Øorli, Viktorija Tomiœ 

Bolniønica Golnik - Kliniœni oddelek za pljuœne bolezni in alergijo, Slovenija 

E-poøta: mojca.novak@klinika-golnik.si; petra.svetina-sorli@klinika-golnik.si; 

viktorija.tomic@klinika-golnik.si 

UVOD 

V Bolniønici Golnik - KOPA æe 6 let intenzivno spremljamo bolnike z MRSA in izvajamo aktivnosti, ki 

pripomorejo k prepreœevanju øirjenja le-te. Ena od teh aktivnosti je tudi spremljanje bolnikov z dejavniki 

tveganja za kolonizacijo z MRSA. V algoritmu so opredeljeni œas odvzema, odgovorne osebe 

za odvzem, vrsta nadzornih kuænin ter dejavniki tveganja. 

Kot dejavniki tveganja so opredeljeni premestitve iz drugih bolniønic, veœkratna hospitalizacija v zadnjih 

3 letih, operativni poseg v zadnjih 3 letih, hospitalizacija na oddelku za intenzivno terapijo katerekoli 

bolniønice (tudi naøe) v zadnjih 3 letih, premestitve iz doma starejøih obœanov, trajno zdravljenje 

s kisikom na domu (TZKD), znane MRSA kolonizacije v preteklosti ter s tem povezane neuspeøne dekolonizacije, 

nepopolna potrditev uspeønosti dekolonizacije ali pa œe ni informacij o izvedeni dekolonizaciji. 

Nadzor nad bolniki, za katere obstaja veœja verjetnost, da so nosilci MRSA glede na 

navedene dejavnike tveganja, izvajamo na vseh bolniøkih oddelkih, na oddelku za intenzivno terapijo 

pa izvajamo nadzor nad vsemi sprejetimi pacienti, neodvisno od teh dejavnikov. 

NAMEN 

Bolniønica Golnik - KOPA je v veliki meri usmerjena v obravnavo pljuœnih bolnikov, ki so zaradi narave 

svoje bolezni pogosteje hospitalizirani. Prav to je razlog, da smo v odkrivanje MRSA ob sprejemu 

v bolniønico vkljuœili tudi populacijo, znaœilno za naøo bolniønico – to so bolniki na TZKD. Ti 

bolniki se zaradi narave svoje bolezni in morebitnih pridruæenih drugih kroniœnih bolezni pogosto 

vraœajo v naøo bolniønico. Z retrospektivno øtudijo smo æeleli ugotoviti, kolikøen deleæ bolnikov s 

TZKD je kolonizirano z MRSA in kakøne so razlike med bolniki s TZKD, ki so nosilci MRSA in bolniki 

s TZKD, ki niso kolonizirani z MRSA ter ali je TZKD ustrezna indikacija za odvzem nadzornih brisov 

za ugotavljanje kolonizacije MRSA ob sprejemu v bolniønico. 

METODA DELA 

V øtudijo smo vkljuœili 30 bolnikov na TZKD. Petnajst bolnikov je bilo koloniziranih z MRSA, ostalih 

15 bolnikov, ki niso bili kolonizirani z MRSA, smo nakljuœno izbrali med bolniki na TZKD, ki so bili hospitalizirani 

v naøi ustanovi v letu 2007. Vseh 30 bolnikov je bilo v obdobju zadnjih 6 let ob sprejemu 

(v roku 72 ur) pregledanih na prisotnost MRSA (odvzete kuænine: bris nosu, ærela, ob prisotnosti urin- 

71

skega katerta urin, ob prisotnosti rane bris rane ter na intenzivnem oddelku v primeru intubacije øe 

aspirat tubusa; œe je bil bolnik znan nosilec MRSA, smo kontrolirali predhodno pozitivna mesta). 

Skupini, kateri smo primerjali, sta bili primerljivi glede spola in starosti vkljuœenih bolnikov. Pregledali 

smo podatke zadnjih 15 let. Primerjali smo øtevilo hospitalizacij v naøi bolniønici, pogostnost obravnav 

v ostalih zdravstvenih ustanovah, bivanje v domovih za starejøe obœane, antibiotiœno terapijo (in 

vrsto antibiotiœne terapije), trajanje zdravljenja s kisikom na domu, komorbidnost, pogostost invazivnih 

posegov, kadilski status. Pri bolnikih z MRSA smo zabeleæili obdobja, v katerih smo s pomoœjo 

nadzornih kuænin ugotovili, da so nosilci te bakterije. 

UGOTOVITVE 

Vsi bolniki na TZKD so imeli pridruæenih veœ bolezni. KOPB je bila prisotna pri 12 izmec 15 bolnikov 

na TZKD, koloniziranih z MRSA, in pri 8 od 15 bolnikov, ki niso bili kolonizirani z MRSA. 

Bolniki na TZKD, kolonizirani z MRSA, so bili v zadnjih 15 letih v povpreœju veœkrat hospitalizirani v 

naøi bolniønici, prav tako so bili navedeni øtevilnejøi obiski ostalih zdravstvenih ustanov. Veœkrat so 

bili zdravljeni z razliœnimi antibiotiki. Zdravljenje s kisikom na domu pri tej skupini bolnikov traja dalj 

œasa, obenem so zdravljeni z veœjim pretokom kisika (povpreœje 2,3 litra). 

Pri veœini bolnikov na TZKD, koloniziranih z MRSA, smo MRSA z jemanjem nadzornih kuænin odkrili 

na zaœetku zadnje hospitalizacije (nadzorne kuænine smo jemali ob vsaki hospitalizaciji v zadnjih 6 

letih). Ugotovili smo, da so bili bolniki med posameznimi hospitalizacijami v naøi bolniønici obravnavani 

tudi v drugih zdravstvenih ustanovah. 

ZAKLJUŒEK 

Bolniki naTZKD imajo æe zaradi omenjenega zdravljenja s kisikom, komorbidnosti, razliœnih invazivnih 

posegov in pogostih hospitalizacij in zdravljenj z antibiotiki vse riziœne dejavnike, ki poveœujejo 

moænost kolonizacije z MRSA. Prisotnost TZKD je indikacija za odvzem nadzornih kuænin bolnikom 

ob sprejemu. Daljøi œas trajajanja zdravljenja s kisikom na domu zviøuje verjetnost kolonizacije z 

MRSA. 

Literatura 

1. Navodila Bolniønice Golnik – KOPA za izvajanje screeninga pri MRSA 

2. Arhiv Bolniønice Golnik - KOPA 

72

Kakovost æivljenja svojcev pri bolniku 

s TZKD 

Petra Mikloøa 


E-poøta: petra.mikosa@klinika-golnik.si 

Za bolnike je njihova bolezen obremenjujoœa, prav tako pa tudi za njihove svojce, ki prevzamejo skrb 

za bolnika. Znajdejo se v stiski, saj morajo prerazporediti lastne aktivnosti, biti v oporo in pomoœ bolniku 

in ga mnogokrat tudi fiziœno oskrbovati. Mnogi od njih so zaposleni in imajo svoje druæine. 

Svojci potrebujejo pomoœ, da bodo znali in zmogli pomagati bolnikom, saj potrebujejo mnogo razumevanja, 

ker se poœutijo prizadete in osamljene s svojo boleznijo. 

Raziskavo sem naredila s pomoœjo anketnega vpraøalnika, ki sem ga sestavila iz 22 vpraøanj. V mesecu 

avgustu 2005 sem ga po poøti razposlala bolnikom, ki so imeli odobreno trajno zdravljenje s kisikom 

na domu od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2004 in so bili hospitalizirani v Bolniønici Golnik. 

Bolnike sem prosila, naj vpraøalnik izroœijo osebi, ki jim je najveœ v pomoœ. Te osebe sem imenovala 

oskrbovalci. 

V raziskavo sem zajela 86 oseb – oskrbovalcev, ki skrbijo za bolnika, ki mu je bilo odobreno trajno 

zdravljenje s kisikom na domu in je bil hospitaliziran v Bolniønici Golnik. 

Cilji raziskave: 

- spoznati, kolikøna je obremenjenost oskrbovalcev pri skrbi za bolnika s TZKD in ugotoviti: 

- razmerje med bolnikom in oskrbovalcem, 

- spol in starost oskrbovalcev, 

- starost bolnikov, 

- oddaljenost bivaliøœa med bolnikom in oskrbovalcem, 

- status oskrbovalcev (delovno razmerje), 

- prednosti in pomanjkljivosti razliœnih virov kisika, 

- vpliv skrbi za bolnika na oskrbovalca, 

- pomoœ oskrbovalcu od drugih oseb in pomoœi na domu, 

- zanimanje oskrbovalcev za skupna sreœanja in program rehabilitacije bolnikov, 

- oblika pomoœi, ki bi najbolj ustrezala bolnikom in oskrbovalcem. 

- spremembe v æivljenju oskrbovalcev po uvedbi TZKD bolnikom. 

Raziskava je pokazala, da veœini bolnikov najveœ pomaga zakonski/zunajzakonski partner. Povpreœna 

starost oskrbovalcev je 59 let. Takoj na drugem mestu pa so oskrbovalci otroci bolnika. Ta genera- 

73

cija ljudi je v delovnem razmerju in so tudi najbolj obremenjeni. Obremenjeni so s sluæbo, svojo 

druæino in skrbjo za bolnika. 

Skrb za bolnika veœinoma prevzamejo æenske. 

Starost bolnikov je v dveh tretjinah primerov veœja od 66 let. To so bolniki, ki potrebujejo veliko spodbude, 

da zaradi zmanjøane mobilnosti øe vedno ohranijo voljo do æivljenja in smisla. Potrebujejo 

oporo in razumevanje druæine. Pomembno je vkljuœevanje v øirøo odnosno mreæo. 

Veœina oskrbovalcev æivi v istem gospodinjstvu z bolnikom, nekaj pa jih æivi v loœenem gospodinjstvu, 

vendar v isti hiøi. 

Pri drugih je potrebna organizacija pomoœi na domu in sluæb, ki delujejo na terenu. 

Veœina oskrbovalcev navaja, da so se teæave bolnika zmanjøale po uvedbi TZKD (laæje dihanje, manj 

hospitalizacij). 

Pribliæno polovica bolnikov ima prenosni vir kisika, kar jim omogoœa mobilnost in udejstvovanje v 

vsakdanjem æivljenju. Prav jim pride tudi, œe zmanjka elektriœnega toka. 

Drugi bolniki nimajo prenosnega vira kisika. Veœinoma zato, ker je predrag oz. je drago polnjenje. 

Za nekatere ne pride v poøtev, ker jo sami teæko nosijo ali pa so slabo pokretni in nepokretni. 

Veœ kot dve tretjini oskrbovalcev meni, da so finanœni stroøki veœji zaradi uporabe koncentratorja. Navajajo 

veœjo porabo elektriœnega toka, nabavo katetrov, cevi, filtrov, destilirane vode ter polnjenje 

bombic. 

Skoraj polovica vseh oskrbovalcev navaja pomembnost stalne pomoœi bolniku. To so bolniki, ki so 

slabøe gibljivi in potrebujejo veœ oskrbe, poleg tega so tudi kandidati za domsko varstvo v primerih, 

ko nimajo ob sebi referenœne osebe. Œe pa so ti bolniki v domaœi oskrbi, potrebujejo oskrbovalca, ki 

ima oporo in pomoœ tudi pri drugih osebah, ker je drugaœe v veliki nevarnosti, da pride pri njem do 

izgorevanja. Lahko tudi sam zboli. 

Zaskrbljujoœe se mi zdi, da veœina oskrbovalcev ni koristila pomoœi na domu kljub temu, da je razvidno, 

da bi jo veœina vseh bolnikov po njihovem mnenju potrebovala. 

Mnogokrat so ponudniki pomoœi na domu prezasedeni in ne zmorejo zagotavljati vseh storitev, ki bi 

jih bolniki potrebovali. Zasebni ponudniki pa imajo viøje cene za svoje storitve. 

Tisti, ki so pomoœ na domu koristili, menijo, da so cene sprejemljive. Za nekatere pa so øe vedno previsoke. 

Veœina oskrbovalcev je bilo zadovoljnih s storitvami, nekaj pa tudi ne. Na vpraøanje, ali bi se oskrbovalci 

in bolniki udeleæili skupnih sreœanj v obliki druæenja, so bila mnenja deljena. Pribliæno polovica 

bi se jih zagotovo ali verjetno udeleæila, polovica pa verjetno ali zagotovo ne. 

Na vpraøanje, na katerega so oskrbovalci odgovarjali opisno o spremembah, ki jih opazijo po uvedbi 

koncentratorja kisika, jih je veœina opozorila na veliko obremenjenost, na pomanjkanje prostega œasa, 

na priklenjenost na dom, na veœje skrbi ... 

Svojci bi nujno rabili veœ pomoœi od druæbe, da bi jih vsaj malo razbremenili. Bolniki in svojci bi morali 

biti bolj obveøœeni o vrstah pomoœi na domu v njihovem kraju, cene storitev pa naj bi bile prilagojene 

zmoænostim posameznika. 

Premalo je vzpostavljena neformalna pomoœ, prostovoljstvo ipd. 

Za teæje bolnike, katerih svojci so v sluæbi, je teæko zagotoviti veœurno pomoœ in je bolnik nekaj œasa 

tudi sam. 

Dnevno varstvo se mi zdi dobra reøitev za bolnike, vendar je teæko vsak dan prevaæati slabo gibljive 

ali nepokretne bolnike. 

Domovi za starejøe imajo tudi moænost veœdnevnega varstva za bolnike, vendar je treba prostor rezervirati 

æe mnogo prej. 

Na domsko varstvo pa se œaka kar veœ let. Tako gre bolnik mnogokrat zaradi oskrbe v zelo oddaljen 

dom, kjer je loœen od svojih bliænjih. 

V bolniønici reøujemo socialno problematiko bolnikov s pomoœjo negovalnih oddelkov, ki jih je v Sloveniji 

premalo. Je pa to zaœasna reøitev za bolnika in njegove svojce. Bolnik se poœuti, kot da je 

vsem v napoto in izgubi voljo do æivljenja. 

Kar nekaj oskrbovalcev meni, da bi bolnik potreboval zdraviliøœe. Ta moænost se premalokrat uporablja. 

Poleg tega je treba urediti organizacijske zaplete glede vira kisika, ki ga bolnik potrebuje v 

zdraviliøœu. 

74

V prihodnosti bo treba nameniti veœ skrbi in podpore oskrbovalcem. Nekaj predlogov za boljøe 

poœutje bolnikov in razbremenitev oskrbovalcev: 

- veœja povezanost formalnih in neformalnih oblik pomoœi in vkljuœevanje prostovoljstva, 

- ureditev materialne pomoœi bolnikom in oskrbovalcem, 

- vkljuœitev prenosnih virov kisika v osnovno zdravstveno zavarovanje, 

- moænost veœdnevnega oddiha za oskrbovalce, 

- ustrezno øtevilo kapacitet v domskem varstvu, 

- uvedba negovalnih oddelkov v bolniønicah, kjer jih øe nimajo, 

- uvedba skupin za samopomoœ, 

- veœ razliœnih oblik pomoœi na domu. 

Literatura: 

1. Mikloøa, P. Kakovost æivljenja svojcev pri bolniku s TZKD. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za socialno 

delo, 2006. 

75

Kako æivijo bolniki s trajnim 

zdravljenjem s kisikom na domu 



E-poøta: sasa.kadivec@klinika-golnik.si; miljana.vegnuti@klinika-golnik.si 

Kroniœna obstruktivna pljuœna bolezen (KOPB) je med glavnimi vzroki zbolevnosti in umrljivosti v razvitih 

dræavah in v deæelah v razvoju. Za KOPB je znaœilna postopna in nepopravljiva izguba pljuœne 

funkcije. Umrljivost zaradi KOPB v Sloveniji je bila 1994 28,2 na 100.000 prebivalcev. Viøja je pri 

moøkih kot pri æenskah. Pri obeh spolih je v porastu v letih 1989–1992, nato upada v letih 1993–1994. 

Ocenjujejo, da ima KOPB 4–7 % odraslih belcev in od 1–3 % odraslih belk (Øuøkoviœ, Koønik, Fleæar 

in sod., 2002). 

V svetovni literaturi ni veliko raziskav o tem, kaj je zares pomembno ljudem, obolelimi za KOPB. 

Veœina opravljenih raziskav se posveœa vplivu simptomov KOPB na æivljenje bolnikov in ne na vpliv 

dejavnikov, ki jih bolniki doloœijo sami. 

Nekaj raziskav ugotavlja zmogljivosti bolnikov s KOPB in bolnikov s KOPB na trajnem zdravljenju s 

kisikom na domu (TZKD) (Okubadejo, Shea, Jones, Wedzicha, 1997; Williams, Bruton, Ellis – Hill, 

McPherson, 2007, Drummond, 2007). V raziskavi (Williams, Bruton, Ellis – Hill, McPherson, 2007) so 

s kvalitativno metodo s poglobljenimi intervjuji z bolniki s KOPB ugotavljali, kaj jim je res pomembno. 

Bolniki s KOPB pogosto obœutijo fiziœne omejitve, ki lahko vodijo do zmanjøane druæbene mobilnosti 

in socialne izolacije. V øtudiji so, kljub fiziœnim omejitvam, pokazali moœno æeljo po 

vkljuœevanju in sodelovanju v razliœnih aktivnostih. Bolnikom s KOPB je zelo pomembno ukvarjanje 

z razliœnimi aktivnostmi (hoja, vzdræevanje gospodinjstva in voænja avtomobila), kljub temu, da so 

zaradi njihovih lastnih fiziœnih omejitev vse aktivnosti veœinoma vezane na domaœe okolje oz. na zaprte 

prostore. Prav fiziœne omejitve so bolnike vodile do obœutkov socialne izolacije, ki so jih skuøali 

premagati z razliœnim udejstvovanjem v druæbi (poœitnice, socialna interakcije). 

Metode dela: 

Uporabili smo kvalitativni pristop z uporabo polstrukturiranega intervjuja. 

Bolniki, udeleæeni v raziskavi 

Intervjuvali smo bolnike s KOPB, ki so na TZKD. Potencialne udeleæence smo naøli v raziskavi, ki 

smo jo izvedli lani (Bratkoviœ, Kadivec, Globoœnik, Økrgat,2007). Bolniki so iz gorenjske regije in 

mlajøi od 80 let. Vsi bolniki so se vabilu na intervju odzvali. 

Zbiranje podatkov 

Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, ki so trajali od 35–50 minut. Vse intervjuje smo opravili 

na domovih bolnikov. Vsi bolniki so intervju opravili do konca, kljub zasoplosti nekaterih. 

76

Intervju je vseboval vpraøanja o bolnikovih izkuønjah z boleznijo in o dejavnikih, ki so bolniku za æivljenje 

pomembni. Pri opredelitvi pomembnih dejavnikov smo izhajali iz øtudije (Williams, Bruton, Ellis – Hill, 

McPherson, 2007). Vpraøanja so bila odprtega tipa in naravnana tako, da so imeli bolniki moænost govoriti 

o izkuønjah s posameznim dejavnikom. Demografske podatke, kot so starost, spol, teæavnost bolezni 

in œas, ki je pretekel od postavitve diagnoze bolezni, smo zbrali med intervjuji in v registru bolezni. 

Ugotovitve: 

Demografski podatki sodelujoœih v raziskavi 

Vzorec bolnikov, ki so sodelovali v raziskavi, je sestavljalo 5 moøkih in tri æenske. 

Øtirje moøki æivijo z æeno oz. druæino. Vse tri æenske so vdove, ena æivi s sinom, druga je sama, tretja 

æivi pri hœerini druæini in je œez dan nameøœena v Dom za starostnike v dnevnem varstvu. En moøki 

je vdovec in æivi v spodnjem delu hiøe, zgoraj æivi sin z druæino. 

Bolnik/ 

Aktivnost 

SB ØA SM RA KM KJ MA PL 

Starost 51 73 78 73 78 75 67 75 

Meseci 

s koncentratorjem 

13 17 20 24 15 26 18 11 

Litri na 

minuto 

1 1,5 2 1 2 litra 2 3 2 

Prenosna 

bombica 

ima nima nima ima nima ima ima nima 

Osebna 

nega 

Hoja 

Voænja 

avtomobila 

Skrb za 

druge 

Opravljanje 

gospodinjstva 

Strah 

sam 

4 km 

nadan 

da 

varuje 

vnukinjo 

kuha za 

vso 

druæino, 

pospravlja 

umiva 

se sama, 

hœi 

pomaga 

umivati 

glavo 

po 

stanovanju 

ne 

kuha 

za sina 

kuha za 

sebe in 

sina, 

pospravlja 

nisem najbolj 

optimistiœna 

umiva 

se sama, 

snaha 

pomaga 

pri umivanju 

glave 

umiva 

se sama 

umiva 

se sam 

umiva 

se sam 

0,5 km 3–4 km 3–4 km kmetuje 

nima 

izpita 

øiva 

za prijateljice, 

redi 

kure 

kuha 

za sebe, 

pospravlja 

ne 

œez dan 

v DU 

ne 

hœeri 

vsak dan 

pripravlja 

malico 

kuha 

za sebe, 

pospravlja 

strah, da 

bi se pokvaril 

koncentrator 

da, tudi 

traktor 

kuha æganje, 

redi 

piøœance, 

hodi v 

hlev, æaga 

drva 

umiva 

se sam 

100–200 

m, po stanovanju 

da 

æena 

ga umiva 

in obleœe 

po 

stanovanju 

ne 

Rad bi 

umrl 

Naœrti 

na 

Kredarico 

rad bi 

napisal 

knjigo 

77

Dva bolnika imata 1 liter kisika, øtirje imajo 2 litra, eden 1,5 litra, eden 3 litre. 

Vir kisika? 

Vseh osem bolnikov ima kot vir kisika koncentrator, øtirje imajo prenosno bombico. Ena od bolnic je 

od septembra lani do novembra imela tekoœi kisik, pa ni zmogla finanœnih obveznosti. Vrnila ga je 

nazaj: »Imela sem ga do vseh svetih, da sem lahko øla domov v Radeœe pri Zidanem mostu. Mislila 

sem, da bom lahko hodila ven, pa si ne upam.«. Gospod SB pravi: »Œe ne bi imel prenosne bombe, 

bi obupal. 7 ur sem vsak dan na bombi.« Gospa SM pravi: »Bombice nimam, smo se s sinom æe pogovarjali, 

da bi jo kupili. Œe hoœem na obisk, se za nekaj œasa odveæem od kisika.« Gospod MA ima 

bombico, pa je æe od marca ni uporabil. 

Aktivnosti 

Hoja v stanovanju, koliko ur dnevno so na nogah in razdalja v metrih: 

Vsi bolniki œutijo pri opravljanju fiziœne dejavnosti omejitve. Dva moøka in ena æenska so omejeni le 

na gibanje po stanovanju, drugih pet je aktivnih tudi zunaj stanovanja. En moøki, gospod PL, le leæi 

in vstaja za obroke in ko gre na straniøœe. Dve leti æe ni bil zunaj. Po stanovanju se sprehodi le øtirikrat 

dnevno. Na balkonu je letos sedel le dvakrat. Drugi moøki, gospod MA, œez dan leæi, bere in 

gleda televizijo. Pravi: »Omejen si zaradi »øtrika« in zaradi sape«. Æenska, ki ne zapuøœa stanovanja, 

gospa ØA, pravi: »Precej mi noge otekajo, øe nikoli niso bile take. To mi dela Medrol, pa tako sem 

se ga branila. Ne grem niœ ven, ne upam si. Tudi po poøto ne grem dol.« 

Drugih pet je zelo aktivnih: dnevno prehodijo od 0,5 km (gospa, ki je brez bombice, ampak jo æeli kupiti) 

do 4 km (dva moøka in ena æenska; dva od njih imata prenosno bombico). Peti, moøki, hodi v 

hlev, æaga drva, redi piøœance in kuha æganje. 

Gospa RA, ki je œez dan v DU Kranj v dnevnem varstvu, pravi: »V DU nam dajo kako delo, npr. zlagamo 

plenice, telovadimo ali gremo na sprehod. Roœnih del ne delam, se mi ne ljubi. Sedim teæko, 

me noge bolijo. Popoldne tudi po dve uri hodim po vasi. Sedaj sicer manj, ko ni nobenega vremena.« 

Gospod SB: »Hodim vsak dan dve uri, do ceste grem in nazaj, dva kilometra je v eno smer. Vsak dan 

mi zaupajo vnukinjo, z njo greva do øole na igrala.« 

Izvajanje telesnih aktivnosti je precej odvisno od stanja bolezni. Gospod SB: »Hoja proti prej je 

idealna. Pogosto pa sem bolan, posebej, ko gre za spremembo vremena. Pomaga Amoksiklav.« 

Nekaj bolnikov œuti nekaj omejitev zaradi zasoplosti. 

Gospa SM: »Hodim prav veliko ne, zaradi srca. Pred øtirimi leti sem prebolela srœni infarkt. Prehodim 

po 0,5 kilometra na dan, vœasih grem do naøih, ki so 100 metrov stran. Potem dobim sapo. Grem 

tudi do trgovine. Œe grem le do naøih in nazaj, sem æe zadihana. Œe hodim, je veœji problem, kot œe 

stojim. Vœasih grem v vas k maøi in na pokopaliøœe.« Enega moøkega æena pospremi tudi do WCja, 

5 metrov do straniøœa ga spravi ob sapo. Moøki, gospod KM, opisuje svojo vsakdanjo rekreacijo: 

»Grem zadaj do upokojencev, po stezi za sprehajanje. Okoli 1,5 km in nazaj. Vmes se na klopcah 

spoœijem. Grem œisto poœasi, pa palico imam.« 

Bolniki koncentrator uporabljajo veœji del dneva. Izpostavljajo problem zaradi teæe in cevi koncentratorja, 

kar jim predstavlja dodatno teæavo pri gibanju. 

Kljub vsem teæavam pa jim gibanje predstavlja aktivnost, v kateri uæivajo in jo po svojih zmoænostih 

poskuøajo opravljati øe naprej. 

Gospodinjske aktivnosti 

Gospodinjenje predstavlja pomembno aktivnost moøkim in æenskam. Le en moøki je striktno navajal, 

da v kuhinji ne kuha (kuha æganje) in enkrat tedensko pobriøe mizo: »Za gospodinjstvo pa res nisem.« 

Gospod KM je pogosto omenjal reœi, ki jih sam opravi (vdovec): »Rad imam stare jedi, ki sem jih 

jedel kot otrok. Zelo rad imam ajdove ægance. Zato zdaj sam kuham, prej so mi vozili iz Œeønjice. Pere 

»tamlada«, pospravljam pa sam. Imam malo za pospraviti, vzamem sesalec, pa cunjo za pobrisati.« 

Moøki, gospod SB, opisuje skrb za celo druæino: »Kuham vsak dan, pospravljam in varujem vnukinjo. 

To zame ni delo, zunaj ne morem delati. Imeli smo vrt, zdaj trava raste œez.« Dve od æensk ku- 

78

hata, ena zase, druga tudi za sina. Gospa SM pravi: »Dopoldan kuham le zase, roæam prilijem, pa 

kure imam. Mi je zdravnik na Golniku rekel, naj dam kure stran. Pa mi je bilo dolgœas, sem druge 

»naøtimala«.« 

Øtirje bolniki hodijo redno v trgovino. Moøki, ki kmetuje, pravi: »Za v kuhinjo pa jaz ne kupujem«. 

Razliœne gospodinjske aktivnosti, ki jih bolniki opravljajo, imajo za njih oœitno velik pomen. Gospa 

ØA: »Kakøen dan lahko naredim veœ, drugi dan pa teæko hodim. Perilo komaj obesim, pa ne gor na 

»øtrik«. Økaf kar »zbacam« iz kopalnice do stojala.« Nekateri so øe vedno povezani z dejavnostmi, 

v katere so bili vpleteni vse æivljenje, œeprav so jih vœasih opravljali za preæivetje. Danes vidijo to kot 

prijetno preæivljanje prostega œasa. Gospa SM øiva: »Øivam, tudi za druge, za kakøno prijateljico popravim 

predpasnik.« Eden obrezuje sadje. 

Gospa RA pravi: »Kuham sicer ne, hœi skuha za vse. Problem so »øtriki«, ker se zapnem v stole, le 

æivce mi skravæljajo. Sem se odvadila kuhanja. Ko pridem domov, dam za prati, perilo posortiram. Pometati 

ne morem, me boli v predelu pljuœ in srca.«. 

Bolniki zadrege zaradi kazanja svojih teæav z dihanjem v javnosti ne izpostavijo. Edino pri enem bolniku 

ni jasno, zakaj je opustil sprehode. Gospod MA: »Kmalu po tistem, ko sem dobil kisik, se je 

poœasi nehalo delo na kmetiji. Poœasi tudi kondicijo izgubiø. Danes nikamor ne morem iti, sem privezan.« 

Kaj pa osebna higiena? 

Le enega moøkega umiva in mu pomaga pri oblaœenju æena. Æenska, gospa ØA, za kopanje in umivanje 

glave pokliœe hœerko. Drugi se umivajo sami, le eni æenski pomaga pri umivanju glave snaha. 

Pravi: »Rada grem k frizerju. Frizerijo ima blizu, tako, da øe kar med svetom æivim.« 

Voænja z avtomobilom 

Trije vozijo avto. Ko govorijo o voænji, jo obiœajno povezujejo s tem, da lahko pridejo do zdravil ali 

zdravnika, kot je povedal gospod KJ: »Avto vozim, najraje po Økofji Loki. Najveœ me pa æena vozi, 

meni pa to ugaja.« Nezmoænost voænje ena od æensk œuti kot slabost, ki jo omejuje: »Izpita nisem naredila 

in mi je æal. No, saj me peljejo, pa bi sama rada kam »rinila« po svoje.« Nekaterim bolnikom 

je voænja naœin ohranjanja mobilnosti na daljøe razdalje. Daje jim moænost, da gredo lahko od doma 

œisto samostojno, ne da bi bili od koga odvisni. To zaznavanje je bolnikom øe posebej pomembno. 

Gospod SB: »Ko sem priøel z Golnika, sem avto prodal. Sem mislil, da ne bom veœ vozil. Marca sem 

ga spet kupil. Grem v trgovino in na Jesenice napolnit jeklenke za kisik.« Bolnica, ki ne zapuøœa stanovanja, 

vidi avto kot naœin ohranjanja mobilnosti, kajti zaradi zasoplosti ne more iz stanovanja: »Avto 

bi øe lahko vozila, œe ne bi imela kisika.« 

Poœitnice 

Vsem bolnikom je teæko oditi na poœitnice, predvsem zaradi odvisnosti od terapije s kisikom. Le eden 

je navajal dopust, odkar je na terapiji s kisikom. Gospod SB: »Lani sem bil dva dni na Debelem rtiœu. 

Letos bi øel za en teden k mami v Ljubljano. Vœasih grem popoldne z vnukom ribe lovit na Bistrico.« 

Gospa SM: »Za dopust mi je æe sestra rekla, pa ne morem s økatlo. Rada bi øla øe na izlet. Æe dve 

leti nisem øla nikamor, ne morem.« Gospod, ki kmetuje, hodi na »dopust« na sv. Lenart: »Tam imamo 

eno »bajto« in vodo zastonj. Grem z avtom.« 

Strahovi, psihiœno stanje 

Zaradi svoje povezanosti s koncentratorjem je bolnike strah, da bi odpovedal. Gospod KM: »Vœasih 

se bojim, da bo koncentrator odpovedal.« Vsi trije bolniki, ki ne zapuøœajo stanovanja, so pesimistiœni. 

Bolnik, ki æe dve leti ni bil zunaj, ki mu je umrl sin in s snaho in vnukom nima stikov, pravi: »Rad bi 

umrl.« Tudi gospa ØA, ki ne gre iz stanovanja, pravi: »Nisem najbolj optimistiœna. Kadar me ne matra, 

bi rada ne vem kaj naredila. Potem sem uniœena.« Nasprotno pa gospa SM pravi: »A se kaj dolgo 

æivi s kisikom? Ne bi øe rada umrla, rada æivim.« 

79

Druæabno æivljenje in socialna izolacija 

Ohranjanje druæabnega æivljenja je øe en vidik, ki se bolnikom zdi pomemben. Œeprav so bolniki 

vpleteni v razliœne aktivnosti, se veœina giba na razdalji, ki jo dnevno prehodijo doma ali v drugem 

zaprtem prostoru. Socialni stik je seveda pomemben za vse ljudi. Koncentrator kisika in cevi ter simptomi, 

povezani s KOPB, kot sta kaøelj in zasoplost, pogosto prepreœijo, da bi odøli od doma. To pa 

ovira njihove zmoænosti za druæenje. Ohranjanje druæabnega æivljenja je nekaj, kar s koncentratorji 

teæko vzdræujejo. O pomembnosti tega, da gredo ven, med ljudi, pove gospod SB: »Pogreøam staro 

druæbo, ne grem veœ v gostilne.« Veœina pogreøa izlete, vendar vedo, da je bolezen ovira. Gospod 

KM: »Œe bi bil zdrav, bi øel na izlet.« Dva moœno pogreøata hribe. Gospod SB: »Naœrt imam iti na 

Kredarico. Ene par bi jih vzel s seboj. Pogreøam hribe. Iz Vrat bi øel gor, normalno se hodi øtiri ure, 

jaz raœunam na øest.« Socialni stik je pomemben za vse ljudi, ne le za bolnike s kroniœnimi stanji. Fiziœne 

omejitve in simptomi, povezani s KOPB in TZKD, bolnikom prepreœijo, da bi øli od doma, kar 

pa je ovira za njihovo druæenje. Veœina bolnikov je omejena na razdaljo, ki jo prehodijo. Vidni simptomi, 

kot sta zasoplost in kaøelj, so ovira, zaradi katere ne zapuøœajo doma. Gospod KM: »Ko je bilo 

deæevje, nisem mogel dihati. Sem moral dvakrat poœiti, ko sem øel iz trgovine.« Gospa RA: »Œe se 

malo prehladim ali je veter, me takoj pripravi, da ne morem dihati.« Potreba po opremi za dovajanje 

kisika izven doma øe poveœa zadrego odhoda od doma. Tisti, ki nimajo prenosne bombice, so øe bolj 

omejeni za izhode od doma. Gospa SM pravi: »Na dopust ne grem. Me je æe sestra vabila, pa ne 

morem s to økatlo. Saj bi me sestra peljala.« Gospod KM in gospa SM pogreøata izlete: »Œe bi bil 

zdrav, bi øel na izlet.« Zaradi odvisnosti od terapije s kisikom bolniki pogosto omenjajo, da ostajajo 

doma. 

Osamljenost 

Dva govorita o osamljenosti, oba sta vezana na stanovanje. Gospa ØA pravi: »Devet nas je bilo otrok, 

øe tri hœere smo æive. Se ne vidimo, veste, smo æe vse starejøe. Se zgodi, da po cel dan ne spregovorim 

ene besede, razen po telefonu. Hœere ne kliœem, nauœila sem se, da me ona pokliœe. Zelo je 

zaposlena, øolo øe dela in ima druæino.« Drugi æivijo z druæino oz. partnerji. Pet jih redno, veœkrat dnevno 

doæivi obisk otrok in vnukov. Gospod KM: »Vsak dan pridejo, po veœkrat. S »tamlado« æivimo æe 

23 let, nikoli se nisva in se ne bova skregala.« Gospod KJ pravi: »Vnuki radi pridejo, posebno, œe 

je »feøta« v hiøi. Ta pa je veœkrat, saj imam øtiri otroke in osem vnukov.« Nekateri vzdræujejo stike s 

prijatelji, kot gospa SM: »Popoldne pa kakøna na obisk pride. Pa naøi pridejo in kolegice z vasi. 

Dolgœas mi ni.« Gospod PL æivi z æeno, vendar ima z druæino in prijatelji malo stikov: »Naredil bi vse, 

da bi øel ven. Æe deset let nisem videl prijateljevSin in vnuk prideta enkrat na dva tedna.« » V glavnem 

bolniki izpostavljajo svoje stanje kot razlog, da so obiski postali bolj redki. 

Nekateri bolniki dobro poskrbijo zase v smislu dodatnega sproøœanja zaradi bolezni. Gospod SB: 

»Hodim na kitajsko masaæo sproøœanja. Ven grem kot prerojen. Enkrat na teden grem tja.« 

Naœrti bolnikov 

Bolniki so vsi, razen enega, v pokoju. Nekateri si æelijo zmogljivosti brez omejitev, kot so jih imeli pred 

zaœetkom zdravljenja. Gospod KM: »Napisal bi knjigo o moji rojstni dobi. Vasi se praznijo. Vœasih je 

bilo v Ravnah devet hiø in œez sto ljudi. Danes je tam øest ljudi, øtiri hiøe so povsem prazne. Na 

otroøka leta imam spomine, pa mi æalost pride, ko se to spomnim.« 

RAZPRAVA 

Ugotovitve, predstavljene v œlanku, dajejo nekaj vpogleda v to, kako zares bolniki s TZKD æivijo. Bolnikom, 

ki so sodelovali v raziskavi, sta najpomembnejøa simptoma KOPB zasoplost in kaøelj in oba 

pomembno vplivata na njihovo æivljenje. Kljub omejitvam jim pomeni telesna aktivnost pomemben del 

njihovega æivljenja in se jo tudi trudijo vzdræevati. 

Bolnikom telesna aktivnost pomeni naœin ohranjanja aktivnosti znotraj domaœega okolja. Nekatere 

aktivnosti, kot sta hoja in opravljanje gospodinjstva, so pomembne tudi zaradi pomena, ki jim ga bolniki 

dajo sami (so øe pomembni, lahko skrbijo zase, lahko zapustijo stanovanje, gospodinjijo za druge, 

øivajo za druge …). 

80

Kljub simptomom in omejitvam zaradi koncentratorja se bolniki trudijo ohraniti stik z okolico, in sicer 

z voænjo z avtomobilom in s stiki s prijatelji oz. po telefonu. Bolnikom voænja z avtomobilom pomeni 

obœutek samostojnosti in neodvisnosti. 

Obœutki socialne izolacije so povezani z zmoænostjo gibanja, bolniki, ki so omejeni na stanovanje, 

imajo obœutek osamljenosti in so bolj pesimistiœni. 

Teæave zaradi veœjega udejanjanja zunaj doma izhajajo zaradi neuporabe prenosnih bombic in zaradi 

velikosti in teæe koncentratorja. 

Bolniki, ki so sodelovali v raziskavi, imajo v glavnem dobre in vsakodnevne stike z druæino. 

Zavedamo se, da so izsledki raziskave omejeni na majhen vzorec. Raziskava je z osebne perspektive 

bolnikov osvetlila nekaj vidikov, ki so jim pomembni. Bolniki zaradi zadihanosti pogosto 

doæivljajo fiziœne omejitve, ki lahko vodijo do zmanjøane mobilnosti in so vzrok temu, da so veœino 

œasa doma. Poleg fiziœnih omejitev se bolniki pogosto sreœujejo z omejitvami, ki jim jih postavljajo njihove 

potrebe po kisikovi terapiji. Bolniki so predvsem izpostavili obœutek vezanosti na dom. 

Kaj lahko naredimo? 

Veœji poudarek na izobraæevanju v smislu poudarjanja pomena gibanja in ohranjanja telesne aktivnosti. 

Bolj se bodo gibali, dlje bodo æiveli. Zdravljenje s kisikom na domu je treba predstaviti s pozitivne 

strani: œe bolnik dobi kisik, to øe ne pomeni, da je vsega gibanja konec. Bolnike je treba 

seznaniti, da imajo moænost rehabilitacije. Ta jim omogoœa ne le druæenje bolnikov z istimi problemi, 

paœ pa predvsem pridobivanje na telesni zmogljivosti. Bolnikom, ki odhajajo domov s koncentratorjem, 

je treba svetovati, da nabavijo prenosno bombico in jo potem tudi uporabljajo. 

Literatura: 

1. Williams V, Bruton A, Ellis – Hill C, McPherson K. What really matters to patients living with chronic obstructive 

pulmonary diseases? An exploratory study. Chr Resp Diseases 2007; 4: 77–85. 

2. Okubadejo AA, Shea LO, Jones PW, Wedzicha JA. Home assessment of activities of daily living in patients with 

severe chronic obstructive pulmonary disease on long term oxygen therapy. Eur Resp J 1997; 10: 1572–1575. 

3. Drummond MB. Oxygen therapy in COPD: What do we know. Am J Resp Crit Care Med 2007; 176: 321–6. 

4. Bratkoviœ M, Kadivec S, Globoœnik M, Økrgat S. Kako zares poteka zdravljenje s kisikom na domu. V: Zdravstvena 

obravnava bolnika z obstruktivno boleznijo pljuœ in alergijo. Zbornik predavanj: program za medicinske 

sestre in zdravstvene tehnike. Golnik, Bled, 2007. 

5. Øuøkoviœ S, Koønik M, Fleæar M in sod. Strokovna izhodiøœa za smernice za obravnavo bolnika s KOPB. Zdrav 

Vestn 2002; 71: 697–702. 

81

Zadovoljstvo pacientov z obravnavo 

v urgentni ambulanti Bolniønice Golnik 

– kliniœni oddelek za pljuœne bolezni 

in alergijo 

Lojzka Prestor 


E-poøta: lojzka.prestor@klinika-golnik.si 

UVOD 

Prispevek obravnava zadovoljstvo pacientov v urgentni ambulanti Bolniønice Golnik – Kliniœnega oddelka 

za pljuœne bolezni in alergijo (KOPA). Zadovoljstvo pacientov je pomemben kazalnik kakovosti. 

Osrednji cilj zdravstvenih ustanov je vsekakor zadovoljevanje potreb svojih uporabnikov – pacientov. 

Seveda ima pacient o tem, kakøno zdravstveno oskrbo in na kakøen naœin jo bo dobil, svoje predstave. 

Paciente v naœrtovanje in izvajanje oskrbe lahko vkljuœujemo vnaprej (z ugotavljanjem potreb in æelja), 

med oskrbo (soodloœanje bolnika pri oskrbi) in po oskrbi (z anonimno anketo). 

ZADOVOLJSTVO PACIENTOV 

Zadovoljstvo pacientov je pomemben kazalnik kakovosti in prikazuje predvsem kakovost sporazumevanja, 

medsebojnih odnosov in organizacije dela. Seveda ima pacient o tem, kakøno zdravstveno 

oskrbo in na kakøen naœin jo bo dobil, svoje predstave. 

Pozitivni odgovori o zadovoljstvu pacientov øe ne pomenijo kakovosti, ampak so samo eden od kazalcev 

stopnje kakovosti. Merjenje bolnikovega zadovoljstva omogoœa pacientom izraziti svoje mnenje 

in tako sodelovati pri odloœanju o zdravstveni oskrbi in zdravstveni negi (Backman 1999). 

Med zdravstveno oskrbo se pacienti sreœajo s pogoji dela (prostor, oprema) in postopki oskrbe (prijaznost, 

pozornost, naklonjenost, komunikacija, strokovna usposobljenost). Zadovoljstvo pacientov 

pa se vedno zrcali v luœi konœnega izida oskrbe (spremenjeno zdravstveno stanje, napotnica, recept 

in obœutene økodljivosti) (Kersnik 1999). 

Na stopnjo zadovoljstva vplivajo tudi demografske lastnosti pacienta, kot so starost, spol, izobrazba, 

njegovo zdravstveno stanje, kakøen odnos ima z zdravnikom, medicinsko sestro ter drugim zdravstvenim 

osebjem ter kakøna so njegova priœakovanja v zvezi z zdravstveno oskrbo. Øtudije so pokazale, 

da so mladi pacienti, moøki, mestni ljudje, ljudje z viøjo izobrazbo, pacienti, ki so redkeje 

obiskovali svojega zdravnika, pacienti z duøevnimi motnjami in kroniœni pacienti manj zadovoljni (Javetz 

1996). Svoja priœakovanja oblikujejo na podlagi lastnih prejønjih izkuøenj, mnenja znancev, obljubljene 

oskrbe s strani izvajalcev in sploøno veljavnih norm. 

Najpogosteje so pacienti nezadovoljni, œe jih ne posluøamo, jim namenimo premalo œasa, jih ne pustimo 

do besede, ne dobijo æelenega izida zdravstvene oskrbe in jim ne posredujemo dovolj informacij 

in napotkov (Kersnik 1999). 

Neposredno zadovoljstvo ocenimo z vpraøalniki o zadovoljstvu. Z merjenjem zadovoljstva si predvsem 

æelimo pridobiti mnenja pacientov za bodoœa ukrepanja. 

82

Ovire, ki se pri merjenju zadovoljstva pacientov pojavljajo, so: 

• pacienti nimajo dovolj strokovnega in tehniœnega znanja za ocenjevanje kakovosti, 

• pacienti so v takønem stanju, da ne morejo objektivno izraæati mnenj in ocen, 

• hitri pregledi in preiskave pogosto zameglijo predstavo o tem, kaj se z njimi dogaja, 

• pacienti in zdravstveni delavci imajo pogosto razliœne cilje, 

• zaznavanje kakovosti je odvisno od kulturnih vrednot v razliœnih deæelah (Bohinc 1998). 

Øtudije o zadovoljstvu pacientov so zdravstvenemu kadru v pomoœ pri: 

• odkrivanju organizacijskih problemov, 

• odkrivanju pomanjkljivosti pri zdravstveni oskrbi pacienta, 

• ugotavljanju izobraæevalnih potreb osebja, 

• nagrajevanju in krepitvi delovne motivacije osebja (Bohinc 1998). 

RAZISKAVA 

Namen raziskave 

Namen raziskave je ugotoviti, kako zadovoljni so pacienti z obravnavo v urgentni ambulanti Bolniønice 

Golnik – KOPA. Ugotovili bi radi priloænosti za izboljøave, da bi se zadovoljstvo pacientov 

poveœalo in bi s tem dvignili kakovost dela v urgentni ambulanti. 

Na osnovi raziskave smo æeleli pridobiti staliøœa pacientov o prvem stiku, o odnosu zdravstvenega 

osebja do pacientov, kakovosti obravnave, trajanju obravnave, prostorski ureditvi urgentne ambulante, 

odzivu medicinskih sester na klic, lajøanju boleœin in o informiranosti pacientov. 

Opis metode raziskave 

Za prouœevanje zadovoljstva pacientov v urgentni ambulanti Bolniønice Golnik – KOPA je bila uporabljena 

deskriptivna metoda dela. Z anketnim vpraøalnikom, ki je vseboval 20 vpraøanj zaprtega in 

odprtega tipa, smo zbirali staliøœa pacientov. Podatki so bili obdelani s programom Microsoft Excel. 

Raziskava je bila opravljena v mesecu marcu 2008. Med 739 obravnavanimi pacienti je bilo nakljuœno 

izbranih 100 pacientov, ki jim je bil poslan anketni vpraøalnik po poøti. Stopnja odzivnosti je bila 63 

%. Anketiranim je bila zagotovljena anonimnost. 

Rezultati 

Glede na demografske podatke je v anketi sodelovalo 32 æensk in 29 moøkih. Njihova povpreœna starost 

je bila 66,9 let, moøki so bili nekoliko mlajøi (65,7) kot æenske (67,5). Najmlajøi anketiranec je bil 

star 20 let, najstarejøi pa 87 let. 

Tabela 1: Spol in starost anketiranih pacientov 

moøki æenski n 

spol 29 32 31 

povpreœna starost 65,7 67,5 66,9 

Na vpraøanje o odnosu zdravstvenega osebja ob sprejemu je 50 anketirancev menilo, da so medicinske 

sestre imele vljuden in 16 spoøtljiv odnos. Za administratorke je menilo 46 anketirancev, da 

imajo vljuden, 15 spoøtljiv odnos in eden neprijazen odnos. Za zdravnike jih 50 meni, da so imeli 

vljuden in 17 spoøtljiv odnos (Graf 1). 

43 anketirancev meni, da jim predstavljanje veliko pomeni, 4 niœ in 13 anketirancem je vseeno. Za 

medicinske sestre 41 anketirancev meni, da so se predstavile ob prvem stiku, 16 jih meni, da ne in 

3 anketiranci ne vedo. 31 anketirancev meni, da so se administratorke predstavile, 25 jih meni, da 

ne in 5 anketirancev ne ve. Za zdravnike jih 49 meni, da so se predstavili, 10 ne in 2 anketiranca ne 

vesta (Graf 2). 

83

Graf 1: Odnos zdravstvenega osebja do pacientov ob sprejemu 

Graf 2: Predstavljanje zdravstvenega osebja pacientom 

Glede zagotavljanja zasebnosti je 57 anketirancev menilo, da so jim medicinske sestre zagotovile zasebnost, 

4 menijo, da ne. Za administratorke je 53 anketirancev menilo, da jim zagotovijo zasebnost, 

5 ne. Pri zdravniku 55 anketirancev meni, da imajo zasebnost, 4 da ne (Graf 3). 

Graf 3: Omogoœanje zasebnosti med obravnavo 

54 anketirancev je ocenilo, da zdravstveni delavci pred njimi ne govorijo kot, da jih ni in jih vkljuœujejo 

v pogovor, le øtirje to zanikajo. Prav tako je 54 anketirancev menilo, da so jih obravnavali enako kot 

druge, le en anketiranec se s tem ni strinjal. 

84

Œas obravnave pacientov v urgentni ambulanti je razviden v Grafu 4. 

Graf 4: Œas obravnave v urgentni ambulanti 

Anketiranci so izpostavili nekatere moteœe dejavnike pri obravnavi v urgentni ambulanti, ki so razvidni 

iz Grafa 5: 

Graf 5: Paciente moti med obravnavo v urgentni ambulanti 

31 anketirancev je menilo, da so prostori primerno veliki in 19, da so funkcionalno urejeni. Le 5 anketirancev 

je ocenilo, da so premajhni in 4, da so prenatrpani (Graf 6). 

Graf 6: Prostorska ureditev urgentne ambulante po oceni pacientov 

Pacienti, ki prihajajo v urgentno ambulanto, so zaradi svojega zdravstvenega stanja nemalokrat odvisni 

od pomoœi medicinske sestre. Anketiranci so ocenili, da so medicinske sestre v 70,7 odstotkih 

pacientom vedno pomagale, œe œesa niso mogli narediti sami, v 25,8 odstotkih obœasno in v 3,5 odstotkih 

jim niso pomagale. 

28 anketirancev je menilo, da so se medicinske sestre na njihov klic odzvale takoj, 31, da hitro (v 5– 

10 minut) oziroma eden , da pozno (v pol ure ali veœ). 

85

Kaj so pacienti pogreøali pri medicinskih sestrah, je razvidno iz Grafa 7: 

Graf 7: Lastnosti, ki jih pacienti pogreøajo pri medicinskih sestrah 

Glede odnosa osebja do pacienta je 47 anketirancev menilo, da imajo medicinske sestre pohvalen 

in 16, da imajo povpreœen odnos. Za administratorke je menilo 36 anketirancev, da imajo pohvalen 

in 26 povpreœen odnos. Za zdravnike jih je 51 menilo, da so imeli pohvalen in 11, da povpreœen 

odnos. Neprimernega odnosa po mnenju anketirancev ni gojil nihœe (Graf 8). 

Graf 8: Odnos zdravstvenega osebja do pacientov med obravnavo 

Graf 9 prikazuje, kakøne odgovore so na svoja vpraøanja pacienti dobili od zdravnikov in medicinskih 

sester: 

Graf 9: Odgovori zdravstvenega osebja na vpraøanje pacientov 

nisem razumel 

razumel vse 

zdravnik 

med. sestra 

nisem spraševal 

niso mi razlagali 

razložili le del 

razložili vse 

86

43 anketirancev je menilo, da so jim medicinske sestre vedno razloæile pred vsakim posegom, kaj 

bodo naredile in zakaj je poseg potreben, 16 , da le vœasih in eden, da nikoli. Za zdravnike je 44 anketirancev 

menilo, da so jim vedno razloæili, 8, da le obœasno in eden, da nikoli (Graf 10). 

Graf 10: Razlaga zdravstvenega osebja pacientom pred posegom 

pacienti 

RAZPRAVA 

Za pridobivanje zaupanja pacientov je pomemben æe prvi stik. Administratorke, medicinske sestre 

in zdravniki naj bi se pacientu pred zaœetkom obravnave predstavili. Na ta naœin bomo sprostili 

zaœetno napetost in laæje pridoblii pacientovo sodelovanje. Pacient bo seznanjen, na koga se lahko 

obrne, œe bo imel teæave ali vpraøanja. Iz ankete je razvidno, da imajo administratorke, medicinske 

sestre in zdravniki vljuden in spoøtljiv odnos. Pacientom se zdi pomembno, da se jim ob prvem stiku 

predstavimo, kar je potrdilo 71,6 odstotkov anketiranih pacientov. 

V urgentni ambulanti je pacient sam. V istem prostoru je veœ zdravstvenih delavcev in obœasno tudi 

pacientov. Pacienti se v ambulanti sleœejo, da jim posnamemo elektrokardiogram in jih zdravnik pregleda. 

Vizualno jim zasebnost zagotavljamo s stropno nameøœenimi zavesami, zvoœne pa jim ne moremo 

zagotoviti. Pacienti so menili, da jim je bila v veliki meri omogoœena zasebnost tako v ambulanti 

kot pri administratorki, kjer se velikokrat obravnava dva pacienta istoœasno. 

Pri obravnavi bolnika v urgentni ambulanti se zdravstveno osebje veliko pogovarja s pacientom, da 

pridobi podatke o naœinu prihoda, njegovem poœutju, gibljivosti, teækem dihanju in boleœinah. Med 

obravnavo pa potekajo pogovori tudi med zdravstvenim osebjem. 

Œas obravnave pacientov v urgentni ambulanti je odvisen od stopnje nujnosti pacienta in od øtevila 

pacientov, ki œakajo na obravnavo. V mesecu marcu je bil œas œakanja na obravnavo na nakljuœnem 

vzorcu povpreœno 15 minut. Celoten œas obravnave je odvisen od øtevila naroœenih preiskav in seveda 

øtevila pacientov. Anketiranci v veœini primerov ocenijo, da je bil œas obravnave hiter oziroma 

sprejemljiv. 

Postopek obravnave v urgentni ambulanti se zaœne z administrativno obravnavo. Nadaljuje se z 

obravnavo v urgentni ambulanti pri medicinski sestri in zdravniku. Opravijo se odrejene krvne preiskave, 

RTG slikanje, spirometrija in druge potrebne diagnostiœne preiskave. Pacient nato poœaka na 

izvide in zakljuœek obravnave. Œe je odklonjen, mora poœakati øe na odpustnico. 

Pacient na zaœetek obravnave œaka v œakalnici ali v predprostoru urgentne ambulante, kadar potrebuje 

kisik. Urgentna ambulanta ima tri prostore. Zaœetni prostor je malo veœji in je namenjen za izvajanje 

diagnostiœno-terapevtskih postopkov in opazovanju æivljenjsko ogroæenih pacientov. V 

nadaljevanju je zdravniøka soba in hospitalni del urgentne ambulante, ki je namenjen œakanju pamed. 

sestra 

zdravnik 

zdravstveno osebje 

Za konec nas je zanimalo, ali bi pacienti svojim najbliæjim svetovali obravnavo v urgentni ambulanti 

Bolnice Golnik – KOPA v primeru bolezni ali bi jim svetovali obravnavo drugje. 98,3 odstotkov anketirancev 

bi jim priporoœalo obravnavo v urgentni ambulanti, dva anketiranca sta bila zadræana (eden 

ne bi svetoval, eden se ni mogel opredeliti). 

87

cientov na izvide ali prosto posteljo na oddelku ter opazovanju in izvajanju nekaterih aktivnosti zdravstvene 

nege. 

Zaradi obolenja je prizadeto tudi pacientovo psihiœno stanje. Postanejo obœutljivejøi in nezadovoljni. 

Zato nas je zanimalo, katere lastnosti pri medicinskih sestrah pacienti pogreøajo. Veœina jih ne pogreøa 

niœesar. Nekaj pa jih je vseeno priœakovalo veœ razumevanja, prijaznosti in hitrosti. 

Medicinska sestra preæivi ob bolniku najveœ œasa celotne obravnave in poskuøa zadovoljiti pacientove 

potrebe. Velikokrat ji to ne uspe zaradi subjektivnih (razpoloæenja) in objektivnih (preobremenitev, 

œasovna stiska, oprema) razlogov. Pri oceni odnosa zdravstvenega osebja do bolnikov nas je 

predvsem zanimal odnos do pacienta pri medicinskih sestrah, zdravnikih in administratorkah. Po 

oceni pacientov je odnos medicinskih sester in zdravnikov najveœkrat pohvalen in v manjøi meri povpreœen. 

V konœni oceni so imeli zdravniki in medicinske sestre nekoliko boljøi odnos do bolnikov kot 

administratorke. 

Razlaga bolezni in napotki za domaœe zdravljenje bi morali pacientu biti podani v razumljivem jeziku. 

Pacient bi moral dobiti obœutek, da ga æelimo seznaniti z njegovo boleznijo in bi s tem spodbudili tudi 

njegovo zanimanje za zdravljenje in aktivno sodelovanje. Ob vpraøanjih, ki so jih pacienti zastavljali, 

so medicinske sestre in zdravniki najveœkrat razloæili vse, kar jih je zanimalo, le nekaterim so razloæili 

del tistega, kar jih je zanimalo. Redki anketiranci so odgovorili na dodatno vpraøanje, kako razumljivi 

so jim bili odgovori na njihova vpraøanja, in ocenili, da so razumeli vse. 

Pacienti naj bi pri svojem zdravljenju sodelovali in odloœali. Ena od pravic pacientov je tudi moænost 

odkloniti poseg, œe se z njim ne strinjajo. Pred obravnavo v urgentni ambulanti pacient podpiøe pisno 

soglasje o izvajanju zdravstvene oskrbe. Pred posegom pacientu razloæimo, kakøen poseg bomo 

opravili. Zdravstveni delavci se namesto pacienta odloœijo le v primeru, ko se pacient zaradi bolezni 

ni sposoben odloœati sam. 

V primeru, da bi osebe, ki veliko pomenijo pacientu, zbolele podobno kakor anketirani pacienti, bi jim 

61 anketirancev priporoœalo obravnavo v urgentni ambulanti Bolniønice Golnik – KOPA, dva sta bila 

zadræana. Iz tega lahko sklepamo, da je bila veœina pacientov zadovoljna z obravnavo v urgentni ambulanti 

Bolniønice Golnik – KOPA. 

SKLEPNE UGOTOVITVE 

Medicinske sestre, zdravniki in administratorke si s svojim delom prizadevajo za dobro poœutje pacientov. 

Kako uspeøni smo pri tem, nam lahko povedo tudi pacienti, ki prihajajo na obravnavo v urgentno 

ambulanto. Pri vsakdanjem delu pogosto sliøimo kritike o naøem delu, zato imamo pogosto 

obœutek, da pacienti niso zadovoljni z naøim delom. To nam tudi veœkrat povedo. Naøa predstava o 

tem, kako uspeøni smo pri delu s pacienti ni enaka mnenju pacientov. 

Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so pacienti z delom medicinskih sester, zdravnikov in administratork 

veœinoma zadovoljni. Zdravstveno osebje do pacientov goji vljuden in spoøtljiv odnos. Pacientu 

je pri obravnavi zagotovljena zasebnost v administraciji in urgentni ambulanti. Med obravnavo 

se pogovarjajo s pacientom in ga ne obravnavajo kot subjekt. Paciente obravnavajo enako in jim pomagajo, 

œe œesa ne morejo storiti sami. Pred posegom pacientom razloæijo postopek dela in jim dajo 

moænost, da poseg tudi odklonijo. Raziskava je pokazala tudi nekatere pomanjkljivosti. Ugotovili smo, 

da prestavljanje ob prvem stiku pacientom veliko pomeni. Anketiranci so ocenili, da se medicinske 

sestre in zdravniki predstavljajo zadovoljivo, administratorke pa so ocenili slabøe. Œas obravnave po 

mnenju pacientov traja predolgo. Najbolj jih moti œakanje na zaœetek obravnave, œeprav smo z vzporedno 

raziskavo v mesecu marcu 2008 ugotovili, da so na zaœetek obravnave œakali povpreœno 15 

minut. Motilo jih je tudi œakanje na izvide, odpustnico in pomanjkanje informacij. Anketiranci so ocenili, 

da se medicinske sestre le v polovici primerov odzovejo takoj. 

SKLEP 

Zaposlene je treba seznaniti z rezultati ankete in jih spodbuditi k izboljøavam. Œas obravnave se 

vedno podaljøa ob poveœanem øtevilu pacientov, ki œakajo na obravnavo v urgentni ambulanti. V teh 

primerih bi morala biti organizacija dela prilagojena tako, da bi z ustrezno prerazporeditvijo medicinskih 

sester skrajøali œas obravnave v urgentni ambulanti. Poiskati bi bilo treba tudi reøitev za hitrejøo 

administrativno zakljuœitev obravnave. 

88

Izboljøati je treba komunikacijo med pacienti in zdravstvenim osebjem. Za podporo je treba pripraviti 

delavnico o vzpostavitvi dobre komunikacije s pacientom in zdravstvenim osebjem. 

Prepoznati je treba ozka grla pri obravnavi v urgentni ambulanti in iskati priloænosti za izboljøanje organizacije 

dela. 

LITERATURA 

1. Backman M, Westman M. Patient satisfaction measured over time. V Zborniku WENR 1999; 162–70. 

2. Bohinc M. Zadovoljstvo bolnikov kot element kakovosti v zdravstvu. V Zborniku 17. posvetovanja organizatorjev 

dela Portoroæ, FOV Kranj, Univerza v Mariboru 1998; 81–9. 

3. Javetz R, Stern Z. Patients' complaints as a management tool for continuous quality improvement, J Management 

Med 1996; 10: 39–48. 

4. Kersnik J. Zadovoljstvo bolnikov. Med Razgl 1999; 38; 389–94. 

ØE VEŒ TUDI V: 

5. Kersnik J. Bolnik v slovenskem zdravstvu. Tiskarna Radovljica, Ljubljana: Zdruæenje zdravnikov druæinske medicine 

SZD, 2003. 

6. Pellegrin KL, Stuart GW, Maree B, Frueh BC, BAllenger JC. A brief scale for assessing patients' satisfaction with 

care in outpatient psychiatric services, Psychiatric services. June 2001, vol 52, No 6; 816–820. 

7. Bolus R, Pitts J. Patient satisfaction: The indispensable outcome. 

http://www.managedcaremag.com/archives/9904/9904.patsatis.html, 25. 5. 2008. 

89

Znanje bolnikov o samooskrbi 

pri srœnem popuøœanju 

Ana Ølehta, doc. Mitja Lainøœak 

Bolniønica Golnik- Kliniœni oddelek za pljuœne bolezni in alergijo 

E-poøta: ana.slehta@klinika-golnik.si, mitja.lainscak@klinika-golnik.si 

UVOD 

Srœno popuøœanje je velik zdravstveni problem. Pojavi se lahko pri vsakem srœnem bolniku, vendar je 

pogostejøe pri starejøih (1). Srœno popuøœanje je edino med srœno-æilnimi boleznimi, katerega pojavnost 

se poveœuje. Gre za razøirjeno bolezen, ki resno spremeni kakovost bolnikovega æivljenja. V svetu 

je preko dvajset milijonov bolnikov. Øtevilka je visoka predvsem na raœun staranja prebivalstva in 

boljøega zdravljenja. V dræavah razvitega sveta je pogostost srœnega popuøœanja med 1-2%. (5-10). 

Srœno popuøœanje se pojavi, ko srce ne zmore œrpati krvi dovolj uœinkovito in tako zagotoviti telesu 

zadostnega dotoka kisika in hranljivih snovi. Posledica je utrujenost, ki je øe posebej izrazita ob telesnem 

naporu.(1) Glavna simptoma sta teæka sapa in utrujenost, ki se v napredovali fazi lahko pojavita 

tudi v mirovanju. Zaradi slabøega pretoka krvi skozi ledvice le-te zadræujejo tekoœino v telesu, 

kar opisane teæave øe poslabøa. Hkrati zaœno zatekati noge in gleænji ter drugi organi v telesu. (1) 

Po klasifikaciji New Yorøkega druøtva za srce (New York Heart Association- NYHA) delimo srœne bolnike 

v øtiri funkcijske razrede: 

I. razred: bolnik je brez teæav tako v mirovanju kot pri hujøih telesnih naporih 

II. razred: ni omejitev pri obiœajnih telesnih naporih, teæave se pojavijo le pri veœjih naporih in v mirovanju 

izginejo 

III. razred: boleœina ali dispnoa omejuje obiœajne vsakodnevne aktivnosti, celo umivanje ali poœasno 

hojo, øe vedno pa minejo v mirovanju 

IV. razred: bolnik je zelo omejen v svojih aktivnostih, znaki so prisotni tudi v mirovanju 

Srœno popuøœanje ne predstavlja veliko breme samo za zdravstveni sistem temveœ tudi za same bolnike. 

Po nekaterih podatkih je 20-50% bolnikov ponovno hospitaliziranih v obdobju treh mesecev po 

odpustu. 

Cilj zdravljenja bolnikov s srœnim popuøœanjem je odstranjevanje teæav in izboljøanje kakovosti æivljenja 

ter zmanjøanje umrljivosti (2). Zdravljenje lahko razdelimo na nefarmakoloøke ukrepe, farmakoloøke 

ukrepe, kirurøke posege in vsaditev mehaniœnih naprav. 

Osnova zdravljenja vsakega kroniœnega bolezenskega stanja so nefarmakoloøki ukrepi. Za bolnike 

s srœnim popuøœanjem je izjemno pomemben naœin æivljenja (3). Aktivno sodelovanje bolnika ter nje- 

90

govih bliænjih je bistvenega pomena. Izobraziti jih moramo o srœnem popuøœanju ter spremembah v 

naœinu æivljenja. Bolniki morajo biti o bolezni dobro pouœeni. Prav tako pa morajo upoøtevati zdravnikove 

nasvete o prehrani, telesni dejavnosti in jemanju zdravil. Bolniki morajo biti zelo natanœni pri 

jemanju zdravil. V nasprotnem primeru se jim lahko stanje hitro poslabøa. Nevarnost pa predstavljajo 

tudi prekomerni odmerki zdravil. Omejitev soli in tekoœine v hrani pride v poøtev pri napredovalem 

srœnem popuøœanju. Priporoœljiva je zmerna, redna telesna dejavnost, razen pri najbolj napredovalih 

stanjih (4). S tem se prepreœi slabljenje skeletnih miøic in izboljøa zmogljivost za telesni napor. Prav 

tako je pomembno vzdræevanje primerne telesne teæe. Alkohol je prepovedan, ker poslabøuje delovanje 

srœne miøice. Bolniku priporoœamo, da se zaøœiti pred okuæbami in da se vsako leto cepi proti 

gripi. (5-10) 

V naøi raziskavi smo æeleli oceniti znanje bolnikov s srœnim popuøœanjem o njihovem bolezenskem 

stanju in pridobiti podatke o poznavanju in izvajanju nefarmakoloøkih ukrepov v domaœem okolju. 

METODE 

V Bolniønici Golnik – Kliniœnem oddelku za pljuœne bolezni in alergijo (KOPA) smo v mesecu maju in 

juniju 2008 k sodelovanju povabili bolnike, ki so bili zaradi srœnega popuøœanja obravnavani ambulantno 

ali so bili hospitalizirani. V raziskavo so bili vkljuœeni bolniki, ki imajo v raœunalniøki bazi podatkov 

glavno diagnozo iz skupine srœno popuøœanje po Mednarodni klasifikaciji bolezni: zastojna 

srœna odpoved (I500), levostranska srœna odpoved (I501) ali srœna odpoved, neopredeljena (I509). 

Raziskava je bila izvedena med bolniki, ki so bili hospitalizirani v KOPA v obdobju 01.01. – 31.05.2008. 

Na vpraøalnik pa so v mesecu maju odgovarjali tudi bolniki v kardioloøki ambulanti. 

Vpraøalnik je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu smo æeleli dobiti sploøne podatke o bolniku, v 

drugem delu pa so bila vpraøanja oz. trditve o srœnem popuøœanju. Za preverjanje znanja bolnikov 

o samooskrbi pri srœnem popuøœanju smo uporabili Nizozemsko lestvico znanja o srœnem popuøœanju 

(M.H.L. van der Wal, T. Jaarsma) in Evropsko lestvico samooskrbe pri srœnem popuøœanju (Jaarsma, 

Stromberg, Martensson, Dracup, 1999). Obe lestvici sta priloga tega prispevka. 

Preveriti smo æeleli naslednje hipoteze: 

- znanje bolnikov s srœnim popuøœanjem o njihovem bolezenskem stanju je nezadostno 

- poznavanje in izvajanje nefarmakoloøkih ukrepov je nezadostno 

- rezultati vpraøalnikov so odvisni od starosti bolnikov 

REZULTATI 

Vpraøalnik smo po poøti poslali 92 bolnikom. Izpolnjen vpraøalnik je vrnilo 56 hospitaliziranih in 29 ambulantnih 

bolnikov (92% vseh poslanih vpraøalnikov). Sploøne znaœilnosti bolnikov so predstavljene 

v Tabeli 1. 

Tabela 1. Sploøni podatki o bolnikih 

N = 85 

STAROST (povpreœna) 

75 let 

øtevilo odgovorov % 

SPOL 

moøki 42 49 

æenska 43 51 

ZAKONSKI STAN 

poroœen/a 46 54 

samski/a 7 8 

loœen/a 4 5 

vdovel/a 27 32 

ostalo 1 1 

91

N = 85 

STAROST (povpreœna) 

75 let 

STOPNJA IZOBRAZBE 

I./II. osnovna øola ali manj 40 47 

III. krajøe izobraæevanje 2 2 

IV. poklicna øola 20 23 

V. srednja øola 15 18 

VI. viøja øola 3 4 

VII. fakulteta/ visoka øola 3 4 

VII. magisterij ali specializacija/2 1 1 

ni podatka 1 1 

ZAPOSLITEV 

polni delovni œas 2 2 

poloviœni delovni œas 0 0 

samozaposlen/a 0 0 

nezaposlen/a 1 1 

gospodinja 1 1 

øtudent/ka 1 1 

upokojen/a 80 95 

ÆIVITE 

sam/a 23 27 

s partnerjem 25 29 

z druæino 35 42 

DSO (dom starejøih obœanov) 2 2 

EVROPSKA LESTVICA SAMOOSKRBE PRI SRŒNEM POPUØŒANJU 

(Jaarsma, Stromberg, Martensson, Dracup 1999) N = 85 

Bolniki so odgovarjali tako, da so obkroæili øtevilko, za katero so menili, da najbolje velja za njih. Izbirali 

so lahko med moænostmi »Popolnoma se strinjam« (1) do »Sploh se ne strinjam« (5) 

Popolno izpolnjeno evropsko lestvico samooskrbe pri srœnem popuøœanju je oddalo 61 bolnikov 

(72%), nepopolno pa 24 bolnikov (28%). Podrobnsoti so predstavljene v Tabeli 2. 

Tabela 2. Povpreœni odgovori na trditve pri Evropski lestvici samooskrbe pri srœnem popuøœanju 

Povpreœni 

odgovor 

Brez 

odgovora 

1. Tehtam se vsak dan. 2,5 9 

2. Œe dobim teæko sapo, nadaljujem poœasneje. 1,4 6 

3. Œe se moja teæka sapa stopnjuje, kontaktiram mojega zdravnika 

ali medicinsko sestro. 

3,4 7 

4. Œe postanejo moji gleænji ali noge bolj oteœene kot ponavadi, potem kontaktiram 

mojega zdravnika ali medicinsko sestro. 

3,3 6 

5. Œe pridobim v enem tednu 2-3 kg, kontaktiram mojega zdravnika 


2,0 10 

6. Dnevno ne popijem veœ kot 1½ - 2 l tekoœine. 1,3 4 

7. Tekom dneva veœkrat poœivam. 1,4 6 

8. Œe se utrujenost stopnjuje, kontaktiram mojega zdravnika 


2,0 8 

9. Jem manj slano hrano. 1,5 5 

10. Zdravila jemljem kot imam predpisano. 1,0 4 

11. Vsako leto se cepim proti gripi. 3,5 16 

12. Redno telovadim. 2,9 13 

92

NIZOZEMSKA LESTVICA ZNANJA O SRŒNEM POPUØŒANJU 

(M.H.L van der Wal, T. Jaarsma) N = 85 

Nizozemska lestvica znanja o srœnem popuøœanju je priloga 2 tega prispevka. V prilogi so oznaœeni 

tudi pravilni odgovori na vpraøanja z *. 

Popolno izpolnjeno nizozemsko lestvico znanja o srœnem popuøœanju je oddalo 65 bolnikov (76%), 

nepopolno pa 20 bolnikov (24%). 

Bolniki so oznaœili tisti odgovor, za katerega so menili, da je pravilen. Æeleli smo, da bolniki oznaœijo 

samo en odgovor. V Tabeli 3 je prikazano øtevilo bolnikov (v øtevilki in procentih), ki so pravilno odgovorili 

na zastavljena vpraøanja. 

Tabela 3. Øtevilo bolnikov, ki so pravilno odgovorili na vpraøanja pri Nizozemski lestvici znanja o 

srœnem popuøœanju 

vpraøanje øtevilka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 

øtevilo bolnikov 34 69 40 81 65 34 67 49 59 56 56 36 73 50 26 

% 40 81 47 95 76 40 79 58 69 66 66 42 86 59 31 

Na vpraøanja øt. 1, 3, 6, 12, 15 je bilo manj kot 50% pravilnih odgovorov, kar je zaskrbljujoœ podatek, 

saj so vsa ta vpraøanja pomembna za samooskrbo bolnikov pri srœnem popuøœanju doma. 

Povpreœno øtevilo doseæenih toœk je 9. Veœina bolnikov je dosegla veœ kot polovico moænih toœk. Podrobnosti 

so predstavljene na Sliki 1. 

Slika 1. Grafiœen prikaz øtevila bolnikov glede na doseæeno øtevilo toœk 

Rezultati iz Tabele 4 in Slike 2 kaæejo, da ni bilo znaœilne povezave med rezultatom vpraøalnika in starostjo 

bolnikov. 

Tabela 4. Doseæeno øtevilo toœk glede na starost bolnikov 

Doseæeno øtevilo toœk >7

Slika 2. Grafiœna primerjava doseæenega øtevila toœk s starostjo bolnikov 

Bolnike smo vpraøali øe, œe so bili æe kdaj hospitalizirani zaradi srœnega popuøœanja. 13 hospitaliziranih 

bolnikov (23.1%) ne ve, da so æe bili hospitalizirani prav zaradi srœnega popuøœanja. 

Od 29 bolnikov, ki so vpraøalnik izpolnjevali v kardioloøki ambulanti, je bilo 17 æe hospitaliziranih 

(59%). 9 jih øe ni bilo hospitaliziranih (31%), 3 bolniki pa na to vpraøanje niso odgovorili (10%). 

RAZPRAVA 

81% bolnikov ve, da je redno tehtanje vsak dan pomembno zanje, saj lahko na ta naœin preverijo, œe 

se v telesu zadræuje tekoœina. Samo polovica bolnikov pa se vsak dan tudi tehta. Manj kot polovica 

bolnikov (47%) ve toœno koliœino tekoœine, ki jo lahko zauæijejo na dan. Zadovoljiv je sicer podatek, 

da jih polovica ve, da jo morajo zauæiti œimmanj. Le tretjina bolnikov bi v primeru æeje lizala ledeno 

kocko. Skoraj tretjina meni, da je potrebno v primeru æeje veliko piti. Ne vedo pa, da bi zaradi vnosa 

prevelike koliœine tekoœine v telo preobremenili organizem. 86% bolnikov ve, da imajo predpisane tablete 

za odvajanje vode zato, da se prepreœi zastoj tekoœine v telesu. Kar 95% bolnikov ve, da je pomembno 

redno jemanje predpisanih zdravil za srœno popuøœanje in se jih tega tudi dræi. Æal pa sta 

2% bolnikov mnenja, da lahko prenehajo jemati zdravila za srœno popuøœanje, ko se poœutijo bolje. 

Le 40% bolnikov ve, da povzroœita prehlad ali gripa hitro poslabøanje simptomov srœnega popuøœanja. 

To vpraøanje lahko poveæemo tudi z 11. trditvijo pri Evropski lestvici samooskrbe pri srœnem 

popuøœanju, saj se vsako leto cepi proti gripi manj kot polovica bolnikov s srœnim popuøœanjem. Petina 

bolnikov ne ve, kaj pomeni srœno popuøœanje. Da otekajo gleænji ali noge, ker se v njih nabira tekoœina 

ve le 58% bolnikov. Kar tretjina jih je mnenja, da bi morali v primeru poviøanja telesne teæe za 

veœ kot 2 kg v 2 ali 3 dneh, jesti manj. Malo veœ kot polovica bolnikov (59%) bi v primeru poviøanja 

telesne teæe kontaktirala zdravnika ali medicinsko sestro. Zaskrbljujoœ je tudi podatek, da manj kot 

polovica bolnikov doma redno telesno vadi in vmes redno poœiva. Skoraj polovica bolnikov pa je 

mnenja, da morajo doma vaditi kolikor je moæno. Z redno telesno vadbo bi tako lahko izboljøali zmogljivost 

za telesni napor. Prevelika obremenitev srca zaradi pomanjkanja poœitka med vadbo pa jim 

s tem lahko povzroœa nemalo teæav. Manj slano hrano je veœ kot polovica bolnikov, saj jih kar 66% 

ve, da sol pospeøuje zadræevanje tekoœine. 

Naøe rezultate moramo vrednotiti kritiœno. Za bolj zanesljivo oceno stanja bi potrebovali veœji vzorec. 

Ne moremo izkljuœiti pristranskosti v viøjemu øtevilu doseæenih toœk, ker so bolniki vpraøalnik izpolnjevali 

doma, kjer so jim lahko pomagali svojci. 

S pridobljenimi podatki smo priøli do zakljuœka, da je znanje bolnikov nezadostno. Tako imata zdravnik 

in medicinska sestra izredno pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji bolnikov s srœnim popuøœanjem. 

94

PRILOGA 

• Evropska lestvica samooskrbe pri srœnem popuøœanju (Jaarsma, Stromberg, Martensson, Dracup, 

1999) 

• Nizozemska lestvica znanja o srœnem popuøœanju (M.H.L. van der Wal, T. Jaarsma) 

LITERATURA 

1. Priroœnik za bolnike s srœnim popuøœanjem izøel v zbirki V skrbi za bolnike s kroniœnim srœnim popuøœanjem 

farmacevtske druæbe Roche 

2. Gaulden L. Diagnosis and management of heart failure in the long-term care setting. Director. 2003 

Fall;11(4):177-81. 

3. Jaarsma T, Strömberg A, Ma ° rtensson J, Dracup K. Development and testing of the European Heart Failure 

Self-Care Behaviour Scale. 2003 Jun;5(3):363-70. 

4. Mears S. The importance of exercise training in patients with chronic heart failure. Nurs Stand. 2006 Apr 12- 

18;20(31):41-7. 

Dosegljivo na spletnih straneh 13.07.2008: 

5. http://www.abczdravja.si/pdf/06maj12.pdf 

6. http://www.med.over.net/literatura/knjiga_zdravila_za_srce/stran_71.htm 

7. http://www.viva.si/clanek.asp?id=1931 

8. http://www.ezdravje.com/si/srce/popuscanje/ 

9. http://www.lekarna-lj.si/040_farmacevt_svetuje?section=odgovori.0020.0010#0041 

10. http://sl.wikipedia.org/wiki/Sr%C4%8Dna_insuficienca 

Priloga 1 

European Heart Failure Self-Care Behavior Scale 

Evropska lestvica samooskrbe pri srœnem popuøœanju 

Ta lestvica vsebuje trditve o samooskrbi pri srœnem popuøœanju. Odgovorite na vsako trditev z obkroæitvijo 

øtevilke, za katero menite, da najbolje velja za vas. Bodite pozorni, da razliœne moænosti odgovorov 

predstavljajo lestvico med skrajnima moænostima “Popolnoma se strinjam (1) in “Sploh se 

ne strinjam” (5). Tudi, œe ste pri doloœeni trditvi negotovi, obkroæite øtevilko za katero menite, da je 

za vas najbolj resniœna. 

Popolnoma 

Sploh se ne 

se strinjam 

strinjam 

1. Tehtam se vsak dan. 1 2 3 4 5 

2. Œe dobim teæko sapo, nadaljujem poœasneje. 1 2 3 4 5 

3. Œe se moja teæka sapa stopnjuje, kontaktiram 1 2 3 4 5 


4. Œe postanejo moji gleænji ali noge bolj oteœene 1 2 3 4 5 

kot ponavadi, potem kontaktiram mojega zdravnika 


5. Œe pridobim v enem tednu 2-3 kg, kontaktiram 1 2 3 4 5 


6. Dnevno ne popijem veœ kot 1½-2 l tekoœine. 1 2 3 4 5 

7. Tekom dneva veœkrat poœivam. 1 2 3 4 5 

8. Œe se utrujenost stopnjuje, kontaktiram mojega 1 2 3 4 5 

zdravnika ali medicinsko sestro. 

9. Jem manj slano hrano. 1 2 3 4 5 

10. Zdravila jemljem kot imam predpisano. 1 2 3 4 5 

11. Vsako leto se cepim proti gripi. 1 2 3 4 5 

12. Redno telovadim. 1 2 3 4 5 

The European Heart Failure Self-care Behavior Scale 

(Jaarsma, Stromberg, Martensson, Dracup, 1999) 

95

Priloga 2 

NIZOZEMSKA LESTVICA ZNANJA O SRŒNEM POPUØŒANJU 

(M.H.L van der Wal, T. Jaarsma) 

Ta seznam vsebuje veœ vpraøanj in trditev o srœnem popuøœanju. Prosimo vas, da oznaœite tisti odgovor, 

za katerega menite, da je pravilen (vedno lahko oznaœite le en odgovor). 

* pravilni odgovor 

1. Kako pogosto se naj bolniki s hudim srœnim popuøœanjem sami tehtajo? 

a) vsak teden 

b) vœasih 

c) vsak dan* 

2. Zakaj je pomembno, da se bolniki s srœnim popuøœanjem redno sami tehtajo? 

a) ker ima mnogo bolnikov s srœnim popuøœanjem slab apetit 

b) da preverijo, œe se v telesu zadræuje tekoœina* 

c) da ocenijo pravi odmerek zdravil 

3. Koliko tekoœine lahko doma zauæijete vsak dan? 

a) najveœ 1.5 do 2.5 litra* 

b) œim manj 

c) œim veœ 

4. Katera od teh trditev je pravilna? 

a) œe veliko kaøljam, je bolje, da svojih zdravil za srœno popuøœanje ne vzamem 

b) ko se bolje poœutim, lahko preneham jemati moja zdravila za srœno popuøœanje 

c) pomembno je, da moja zdravila za srœno popuøœanje redno jemljem* 

5. Kaj je najbolje storiti v primeru pomanjkanja sape ali oteklih nog? 

a) poklicati zdravnika ali medicinsko sestro* 

b) poœakati do naslednjega kontrolnega pregleda 

c) vzeti manj zdravil 

6. Kaj lahko povzroœi hitro poslabøanje simptomov srœnega popuøœanja? 

a) prehrana z dosti maøœobami 

b) prehlad ali gripa* 

c) pomanjkanje telesne vadbe 

7. Kaj pomeni srœno popuøœanje? 

a) da srce ni zmoæno preœrpati dovolj krvi naokrog po telesu* 

b) da nekdo ni dovolj telesno aktiven in da je v slabi kondiciji 

c) da je prisoten krvni strdek v æilah srca 

8. Zakaj lahko otekajo noge, œe imate srœno popuøœanje? 

a) ker zaklopke v krvnih æilah nog ne delujejo pravilno 

b) ker miøice v nogah ne prejemajo dovolj kisika 

c) ker se v nogah nabira tekoœina* 

9. Kakøna je funkcija srca? 

a) da absorbira hranila iz krvi 

b) da œrpa kri naokrog po telesu* 

c) da oskrbi kri s kisikom 

96

10. Zakaj bi se moral nekdo s srœnim popuøœanjem dræati diete z malo soli? 

a) sol pospeøuje zadræevanje tekoœine* 

b) sol povzroœi skrœenje krvnih æil 

c) sol zviøuje frekvenco srca 

11. Kateri so glavni vzroki srœnega popuøœanja? 

a) infarkt srca in poviøan krvni tlak* 

b) teæave s pljuœi in alergija 

c) debelost in sladkorna bolezen 

12. Katera trditev o telesni vadbi ljudi s srœnim popuøœanjem je pravilna? 

a) pomembno je doma vaditi œim manj, da bi s tem razbremenili srce 

b) pomembno je doma vaditi in vmes redno poœivati* 

c) pomembno je doma vaditi koliko je moæno 

13. Zakaj ima nekdo s srœnim popuøœanjem predpisane tablete za odvajanje vode? 

a) da bi zniæali krvni tlak 

b) da bi prepreœili zastoj tekoœine v telesu* 

c) ker lahko tako popijejo veœ 

14. Katera trditev o poviøanju telesne teæe in srœnem popuøœanju je pravilna? 

a) poviøanje za veœ kot 2 kg v 2 ali 3 dneh bi morali sporoœiti zdravniku ali ob naslednji kontroli 

b) v primeru poviøanja za veœ kot 2kg v dveh ali treh dneh bi morali kontaktirati vaøega zdravnika 

ali sestro* 

c) v primeru poviøanja za veœ kot 2 kg v dveh ali treh dneh bi morali jesti manj 

15. Kaj je najbolje storiti, ko ste æejni? 

a) lizati ledeno kocko* 

b) lizati pastilo 

c) veliko piti 

97

Pogostost hospitalizacij 


Ana Ølehta, Miljana Vegnuti 


E-poøta: ana.slehta@klinika-golnik.si; miljana.vegnuti@klinika-golnik.si 

Namen prispevka 

Namen prispevka je pregledati pogostost hospitalizacij skupine bolnikov s KOPB in testirati predpostavko 

o povezavi trajanja bolezni s frekvenco hospitalizacij. 

Podatki 

V bazi BIRPIS smo pregledali zapise o bolniøniœnih obravnavah bolnikov s KOPB v obdobju od 

zaœetka decembra 2004 do konca marca 2008. 

Metode dela 

Izraœunali smo œasovne presledke od odpusta do ponovnega sprejema v bolniønico zaradi diagnoze 

KOPB v dnevih in izraœunali starost bolnika ob posameznem odpustu ter doloœili zaporedje hospitalizacij. 

Metode za pregled podatkov so osnovne deskriptivne statistike, kot sta mera centralnih vrednosti in 

raztrosa podatkov ter testiranje predpostavk z analizo variance. 

Natanœnost ocen in predpostavke 

Glede na naravo bolezni temelji osnovna predpostavka te naloge na naraøœajoœem tveganju za ponovno 

hospitalizacijo zaradi istega ali podobnega vzroka, saj je KOPB opredeljena kot progresivno 

bolezensko stanje, pri katerem priœakujemo, da bo prvi hospitalizaciji sledila tudi naslednja ter tudi, 

da se bodo œasovni presledki med nadaljnjimi hospitalizacijami zmanjøevali. Ocena o pogostosti hospitalizacij 

na zapisih iz KOPA je lahko pristranska, ker nismo upoøtevali moænosti za hospitalizacije 

teh bolnikov tudi v drugih bolniønicah v Sloveniji. 

REZULTATI 

V treh letih in treh mesecih oziroma 1210-ih dneh je bilo hospitaliziranih 2119 bolnikov, ki so bili v povpreœju 

sprejeti na zdravljenje 1,8-krat (3150 hospitalizacij/2119 bolnikov). 

98

Tabela 1: Øtevilo hospitalizacij zaradi KOPB po posameznih diagnozah 

ICD-10 Diagnoza Øtevilo % 

J449 Kroniœna obstruktivna pljuœna bolezen, neopredeljena 1225 31,8 

J448 Druge vrste, opredeljena kroniœna obstruktivna bolezen pljuœ 895 23,2 

J440 Kroniœna obstruktivna pljuœna bolezen z akutno infekcijo spodnjih dihal 748 19,4 

J441 

Kroniœna obstruktivna pljuœna bolezen v akutni ekzacerbaciji (zagonu), 

neopredeljena 

693 18 

J439 Emfizem, neopredeljen 142 3,7 

J432 Centrilobularni emfizem 58 1,5 

J438 Druge vrste emfizem 29 0,8 

J42 Neopredeljeni kroniœni bronhitis 25 0,6 

J43 Emfizem 16 0,4 

J430 MacLeodov sindrom 16 0,4 

J431 Panlobularni emfizem 4 0,1 

Skupaj 3851 100,0 

Zaradi ene od diagnoz KOPB je bilo hospitaliziranih 76 % moøkih in 24 % æensk. 

Povpreœna starost opazovanih bolnikov je bila 70 let. 

Slika 1: Povpreœna starost moøkih in æensk 

Æenske so imele v opazovanem obdobju v povpreœju enako øtevilo hospitalizacij kot moøki, toda porazdelitev 

øtevila hospitalizacij ni bila homogena. 

99

Tabela 2 in Slika 2: Øtevilo hospitalizacij glede na spol 

Øt. 

hospitalizacij 

Spol 

MOØKI ÆENSKE Skupaj 

Ena 

hospitalizacija 

984 

33,6% 

347 

37,5% 

1331 

34,6% 

Dve in veœ 

1942 

66,4% 

578 

62,5% 

2520 

65,4% 

Skupaj 

2926 

100,0% 

925 

100,0% 

3851 

100,0% 

Medtem ko je bilo relativno veœ æensk z eno samo hospitalizacijo kot moøkih, pa so øtevilne ponovitve 

obravnav porazdeljene enakomerno glede na spol. Razlike v øtevilu hospitalizacij po spolu niso 

statistiœno znaœilne (z = –1,194, p = .232). 

Eno samo hospitalizacijo v tem obdobju je imelo 1351 bolnikov (63,8 %). Samo 26,2 % bolnikov pa 

je imelo vsaj eno ponovno bolniøniœno obravnavo. Najveœje øtevilo obravnav pri enem bolniku je 19. 

En odstotek oseb je imel veœ kot osem (devet in veœ) obravnav. 

Tabela 3 in Slika 3: Pogostost bolniøniœnih obravnav pri enem bolniku. 

Øtevilo 

hospitalizacij 

Øtevilo 

bolnikov 

1 1351 63,8 

2 399 18,8 

3 158 7,5 

4 74 3,5 

5 44 2,1 

6 37 1,7 

7 20 0,9 

8 15 0,7 

9 8 0,4 

10 8 0,4 

11 1 0,0 

14 1 0,0 

16 1 0,0 

18 1 0,0 

19 1 0,0 

Skupaj 2119 100,0 

% 

Med hospitalizacijo je umrlo 11,8 % opazovanih bolnikov (251/2119). Povpreœna starost umrlih je 

bila 75 let (SD = 8,4), povpreœna starost drugih bolnikov ob odpustu pa je bila 70,5 let (SD = 10). 

Z eno samo hospitalizacijo v opazovanem obdobju treh let in treh mesecev je bilo 1331 bolnikov, 

medtem ko je bilo za 788 bolnikov opravljenih 2119 bolniøniœnih obravnav ali 2,7 obravnavi v povpreœju 

na skupino, ki je imela dve in veœ hospitalizacij. 

100

Astma Ernesta Guevare de la Serna 

Miljana Vegnuti 


E-poøta: miljana.vegnuti@klinika-golnik.si 

ØTUDIJA PRIMERA 

Rojstvo in prvi napad astme 

Ernesto Guevara je bil prvi otrok Ernesta Guevara Lynch in Celie de la Serna. Rojen je bil 14. junija 

1928 v Rosariu v Argentini, kamor sta priøla Ernesto in Celia, ki je bila v sedmem mescu noseœnosti, 

da bi si ogledala moænosti za gojenje œaja mate, ki so ga imenovali zeleno zlato. Posel z nakupom 

plantaæe in mlinom za mletje œajnih listov je propadel, en mesec prezgodaj pa se je rodil Ernesto. 

Druæina je æivela v Buenos Airesu. 

Prvi napad astme je dobil nekega jesenskega dne v drugem letu æivljenja, ko ga je mama, ki je bila 

strastna plavalka, vzela s seboj na kopaliøœe. Bilo je hladno in vlaæno, kar je verjetno spodbudilo 

celo Ernestovega oœeta, da ju je øel iskat. Na pragu domaœe hiøe je eno leto in pol star Ernesto 

doæivel prvi napad astme. Po tem dogodku je imel Ernesto vsakodnevne napade astme. Podnebje 

v Buenos Airesu je neprijetno vlaæno in tudi hladno. 

Otroøtvo in kroniœna astma 

Leta 1932, ko je bil Ernesto star 4 leta, se je druæina Guevara po nasvetu zdravnika preselila iz Buenos 

Airesa v zdraviliøko mesto Alta Garcia na robu gorovja Cordoba, kjer je veliko srediøœe v notranjosti 

Argentine. To se je zgodilo potem, ko je skoraj umrl zaradi neke otroøke bolezni. Zaradi napadov 

astme ni redno obiskoval øole do devetega leta. V tem œasu ga je pouœevala mama. 

Odraøœanje ob astmi 

Pogosti napadi astme ga niso mogli odvrniti od uœenja in igre. Bil je odliœen uœenec. Od majhnega 

je kazal velik posluh za naravoslovje in matematiko. 

Od oœeta se je nauœil igrati øah in pri 12 letih zaœel sodelovati v lokalnih øahovskih turnirjih. 

Œeprav je trpel zaradi boleœin v preponi in stiskanja v prsnem koøu je igral rugby v klubu, kjer je med 

sovrstniki veljal za igralca z divjim in napadalnim slogom, ki se zaletava v gneœo brez da bi se bal 

posledic. Poleg rugbyija in nogometa, ki ju je imel najraje, je treniral tudi atletiko. 

S øportom se je ukvarjal naœrtno, ker je bil prepriœan, da si bo s tem okrepil telo in premagal bolezen. 

Njegov zdravnik mu je to odsvetoval, vendar je Ernesto trmasto nadaljeval z intenzivnimi treningi, 

kljub temu, da je moral veœkrat zapuøœati igriøœe, da bi vdihaval zdravila. Pri soøolcih si je zasluæil 

vzdevek »Praøiœ« na raœun tega, da ni maral kopanja in umivanja, in je bilo to celo nekaj na kar je bil 

101

ponosen. Zaradi odloœnosti, poguma, znanja in æelezne volje pa je bil zelo priljubljen med svojimi 

vrstniki, ki so ga izbrali za svojega vodjo. 

V œasu, ko zaradi bolezni ni mogel v øolo, je bral vse po vrsti kar mu je priølo pod roke v bogati 

oœetovi knjiænici in tako spoznal tudi Marxa, Engelsa, Lenina, Freuda, Russela poleg romanov in poezije. 

Æe v puberteti se je zaœel zanimati za politiko in socialne razmere, v poznih najstniøkih letih pa 

sta se njegovim interesom pridruæila øe poezija in fotografija. Veliko œasa je preæivel ob fotografiranju 

ljudi in krajev. Zaœel je s pisanjem pesmi. 

Dvajset let 

Leta 1948 je na oœetovo preseneœenje spremenil naœrt glede øtudija strojniøtva in se vpisal na Medicinsko 

fakulteto Univerze v Buenos Airesu. Eden od razlogov za øtudij medicine je bil, da bi razumel 

nastanek astme, pojavil pa se je øe drugi, ki ga je øe bolj prizadel: njegova mama je dobila raka. 

Ob øtudiju je opravljal razliœna priloænostna dela, vkljuœno z delom na kliniki za alergijske bolezni. Po 

dveh letih øtudija sta se s prijateljem Albertom Granado, ki je bil biokemik in specialist za gobavost, 

odloœila za 4500 km dolgo pot z motorjem po Ameriki. Motiv za to pot je bila pomoœ pri zdravljenju 

gobavcev v razliœnih predelih juæne Amerike. Alberto Granados je v eni od bolniønic ostal, Ernesto 

Guevara pa je nadaljeval pot sam. V pismih je Ernesto prijatelju sporoœal, da se bo vrnil, vendar ga 

je radovednost gnala dlje od vrnitve. 

Konec øolanja 

Po enem letu in pol dolgem potovanju je Ernesto Guevara priøel v Buenos Aires, da bi dokonœal øtudij 

medicine. Diplomiral je junija 1953 in se skoraj nemudoma zopet odpravil na novo potovanje po 

latinski Ameriki. 

Izbere se za ærtvovanje 

Glede na njegove prve znane izjave, je bil upornik in togotneæ vsaj od svojega petnajstega leta, ko je 

rekel, da ne bo øel protestirat na ulice, saj ni nor, da bi se pustil pretepati z gumijevkami. Lahko pa gre 

na ulico s piøtolo. Namesto, da bi se odpravil k prijatelju Albertu, ki ga je œakal s sluæbo v laboratoriju 

za gobavce v Venezueli, je zagrabil prvo priloænost za sodelovanje v revoluciji, ki se je dogajala v Gvatemali. 

Prepeøaœil je celo pot iz Paname, preko srednje Amerike v Guatemalo. V tej revoluciji ni sodeloval 

neposredno, saj je zdravil ranjence, sreœal pa je Fidela Castra, s katerim je øel v veœletno kubansko 

revolucijo, ki je konœno premagala Batisto øele 29. decembra 1958. Vseh pet let od tedaj, ko je z diplomo 

v æepu odøel iz Buenos Airesa je Che preæivel v neskonœnih pohodih, ob katerih so njegovi tovariøi na 

Kubi padali v nezavest in marøi so sledili marøem. Prva naloga zdravnika v œeti je bila oskrba nog. 

Slike Guevare 

Na slikah, ki so nastale v njegovem gverilskem obdobju æivljenja, je Ernesto Guevara ali s cigaro in/ali 

v dotiku z æivaljo: konj, kuæek ter z lonœkom œaja mate, ki ga srka po slamici. Znaœilno je, da ima 

vedno zaposleni obe roki: œe ob cigari nima puøke ali ne treplja æivali, potem dræi lonœek. 

Zdravila 

Zdravila za vdihavanje so omenjena samo v otroøkem obdobju. Che Guevara v obdobju gverile je kot 

'zdravilo' jemal œaj mate z neprestanim srkanjem. Pri boleœinah v trebuøni preponi in stiskanju prsnega 

koøa si je pomagal z deøœico tako, da je z njo tesno stiskal predel pod pljuœi. V Boliviji je øele po 

skrajni izœrpanosti od nenehnega duøenja dovolil soborcem, da so ga prenaøali na nosilih. Vztrajal 

je pri hoji, ker ni prenaøal negibljivosti. 

Albertov opis Ernesta 

»Astma ga ni nikoli veœ izpustila: ena sama utrujenost, eno samo duøenje, ki ga zmeraj spremlja. 

Teæko dihanje, ki vztrajno in suho odzvanja po dvoranah medicinske fakultete, v osrœju Sierra Maestre 

in v dæunglah Latinske Amerike« Alberto je nazadnje videl Ernesta, ko je bil ta star øele 23 let. 

Jean Paul Sartre o Che Guevari: 

»Che Guevara je najbolj popoln œlovek kar jih je kdaj æivelo.« 

102

Izkuønje z zdravstveno vzgojo bolnikov 

z astmo in KOPB 

Brigita Putar, Marina Cerjak 

Bolniønica Topoløica, Zdravstveni dom Velenje 

E-poøta: brigita.putar@b-topolsica.si, marina.cerjak@gmail.com 

I UVOD 

Kroniœna obstruktivna pljuœna bolezen (KOPB) je razøirjena povsod po svetu in je velik zdravstveni 

problem predvsem v okoljih, kjer je dosti kadilcev in hkrati æivljenska doba presega 70 let. Svetovna 

zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da zaradi KOPB vsako leto umre 2,75 milijona ljudi po 

svetu. Øtevilo oseb s kroniœno obstrukcijo se je v minulih letih zelo poveœalo, v posameznih dræavah 

tudi za veœ kot 40 %. Razlika v obolevnosti po spolu je lahko posledica veœjega odstotka kadilcev in 

izpostavljenosti økodljivim vplivom. 

Bolniki s KOPB so navadno kadilci, zdravniøko pomoœ poiøœejo øele takrat, ko je bolezen æe zelko 

napredovala in se obiœajno kaæe s poveœanim kaøljem, obilnejøim izmeœkom, piskanjem in teæko 

sapo. Bolezen se navadno poœasi slabøa, v napredovali fazi pa ima zelo destruktivne posledice za 

zdravje, uniœuje osebnostno integriteto, telesno in duøevno zdravje. 

Astma je bolezen, ki postaja zaradi svoje pogostosti problem v øtevilnih dræavah. Posebej pogosta 

je pri otrocih, kjer znaøa prevalenca do 30 %. Pri odraslih je pogostost manjøa in znaøa v posameznem 

starostnem obdobju najveœ 5 %.V razvitem svetu je deleæ umrljivosti za astmo dokaj stabilen in 

sorazmerno majhen, nekoliko naraøœa le v zadnjih 20 letih (v ZDA za 25 %). 

Bolezen oznaœuje persistentno vnetje bronhijev, pri katerem sodelujejo øtevilne celice. Neposredne 

ali posredne posledice vnetja so simptomi astme: naduha, kaøelj, piskanje ali obœutek stiskanja v 

prsih, izmeœek. 

Medicinske sestre, ki smo udeleæene pri zdravstveni obravnavi bolnika z obstruktivno boleznijo pljuœ, 

se zavedamo pomena dobre ozaveøœenosti le-tega. Æelimo aktivno sodelovati v samem procesu 

zdravljenja, z zdravstveno vzgojnim delom pa skuøamo doseœi, da bo bolnik dobro seznanjen s samo 

boleznijo, poznal zdravila in jih tudi pravilno uporabljal. Pravilen higiensko-dietetiœen reæim, ki ga 

uvajamo æe v œasu hospitalizacije in pri njem sodelujejo tudi drugi zdravstveni delavci, pa naj bo vodilo 

za zdrav naœin æivljenja tudi takrat, ko bolnik zapusti bolniønico. 

Za oceno uspeønosti naøega dela na tem podroœju smo uporabili izsledke raziskave, ki je bila opravljena 

leta 2003 v bolniønici Topoløica. Ugotoviti smo æeleli, kakøne so potrebe po zdravstveni vzgoji 

bolnika s KOPB v smislu œimprejønjega odkrivanja bolezni in izboljøanja kakovosti æivljenja. V raziskavo 

je bilo vkljuœenih 60 bolnikov. Iz odgovorov na anketna vpraøanja smo med drugim razbrali, 

da zdravila za inhaliranje uporablja 55 bolnikov (92 %), najveœ, kar 45 (82 %) jih uporablja zdravilo 

v obliki prøilnika, sledi mu uporaba diskusa - 24 anketirancev (44 %), handihalerja pri 12 (22 %) in 

turbohalerja pri 7 (13 %) bolnikih. Veœina bolnikov uporablja veœ zdravil hkrati. 

103

V najveœ primerih je o rabi zdravila bolnike pouœila medicinska sestra 45 (75 %), nato ji sledi v devetih 

primerih (32 %) zdravnik, trem bolnikom (5 %) je te informacije posredoval farmacevt. Veœina 

vpraøanih – 54 (90 %) je mnenja, da so dovolj pouœeni o sami bolezni in o pravilni uporabi zdravil, 6 

(10 %) pa jih meni, da ni tako. 

29 anketirancev (48 %) je menilo, da dodatnih informacij o sami bolezni in æivljenja z njo ne potrebuje, 

25 (42 %) si tega æeli, 6 (10 %) pa se jih ni moglo opredeliti. 

Iz ankete, ki so jo izvedli v KOPA Golnik med bolniki s KOPB v letu 2007, je razvidno, da je bolnika 

o bolezni v 3 primerih (25 %) pouœil osebni zdravnik, v enem primeru zdravnik v specialistiœni pulmoloøki 

ambulanti, v 2 primerih (17 %) zdravnik v bolniønici, v enem primeru (8 %) medicinska sestra 

v bolniønici in v 4 primerih (34 %) bolniki trdijo, da jim ni razloæil nihœe. 

O pouœenosti o jemanju inhalacijske terapije je 11 bolnikov (92 %) odgovorilo, da so bili pouœeni, eden 

(8 %) ni bil pouœen. Od 11-ih pouœenih bolnikih jih je 6 bolnikov (55 %) pouœila medicinska sestra, 5 

bolnikov (45 %) pa zdravnik. 

II RAZISKOVALNI DEL 

1 Metoda raziskave 

Izkuønje bolnikov z obstruktivnimi obolenji (astma in KOPB) smo ugotavljali z anonimnim anketnim 

vpraøalnikom, ki je vseboval 12 vpraøanj. Anketiranje je potekalo v obdobju (maj, junij 2008). 

Vpraøanja so bila razvrøœena po naslednjih sklopih: 

- demografski podatki, 

- seznanjenost z boleznijo, 

- vrste uporabe inhalacijskih zdravil, 

- zdravstveno vzgojno delo zdravstvenega osebja, 

- øole za bolnike z obstruktivnimi obolenji. 

V raziskavi je sodelovalo 60 bolnikov. V raziskavi so sodelovali bolniki, ki so oskrbovani v bolniønici 

Topoløica in zdravstvenem domu Velenje. 

REZULTATI 

Za pridobivanje in preverjanje posameznih podatkov smo uporabili metodo anketiranja. Anketni vpraøalnik 

ni standardiziran instrument in je bil uporabljen samo pri tej raziskavi. Uporabili smo pisno anketo. 

Sledi prikaz frekvenœnih porazdelitev spremenljivk: spol, starost, trajanje bolezni: 

Frekvence Deleæ ASTMA (%) KOPB (%) 

moøki 37 61,6 17 = 28,3 20 = 33,3 

Veljavni 

æenski 23 38,4 13 = 22,2 10 = 16,7 

skupaj 60 100,0 30 = 50,0 30 = 50,0 

Tabela 2: Frekvenœna porazdelitev anketiranih po spolu 

Med prispelimi odgovori lahko zasledimo, da smo v raziskavo zajeli veœji deleæ moøkih (37 oziroma 61,6 

%), pri KOPB (20 oz. 33,3 %) moøkih, kar je utemeljeno, saj oboleva veœ moøkih kot æensk. V nadaljevanju 

nas je zanimala struktura anketiranih po starosti. Starost anketirancev smo izmerili na naslednji naœin: 

Frekvence Deleæ ASTMA (%) KOPB 

do 30 0 0 0 0 

31 do 40 6 10,0 5 = 8,4 1 = 1,7 

Veljavni 

41 do 50 11 18,3 2 = 3,3 9 = 15,0 

51 do 60 25 41,7 13 = 21,7 12 = 20,0 

61 do 70 8 13,3 5 = 8,3 3 = 5,0 

71 do 80 10 16,7 5 = 8,3 5 = 8,3 

Skupaj 60 100,0 50,0 50,0 

Tabela 3: Frekvenœna porazdelitev anketiranih po starosti 

104

Najveœ anketiranih je starih od 51-60 let (25 oziroma 41,7 %). Sledijo jim anketiranci stari od 41 do 

50 let (11 oziroma 18,3 %) in anketiranci stari od 71 do 80 let (10 oziroma 16,7 %). Najmanj anketiranih 

je bilo v œasu raziskave starih med 31 in 40 let (6 oziroma 10 %). 

V naslednjem koraku nas je zanimalo ugotoviti, koliko œasa se anketirani zdravijo za bolezen (astma, 

KOPB ). 

Frekvence Deleæ ASTMA (%) KOPB (%) 

1 mesec 2 3,3 1 = 1,7 1 = 1,7 

6 mesecev 6 10,0 5 = 8,3 1 = 1,7 

Veljavni 1 leto 8 13,3 6 = 10,0 2 = 3,3 

2 leti 0 0,0 0,0 0,0 

3 leta in veœ 44 73,4 18 = 30,0 26 = 43,3 

skupaj 60 100,0 50,0 50,0 

Tabela 4: Frekvenœna porazdelitev anketiranih po œasu zdravljenja za boleznijo (astma, KOPB) 

Zasledimo, da je najveœ anketiranih, ki imajo veœ kot 3 leta bolezen, kar potrjuje, da gre za kroniœna 

obolenja in kontinuirano zdravljenje, samo dva se zdravita 1 mesec. 

Nadalje smo anketirance povpraøali po obliki oziroma vrsti inhalacijskega zdravila. 

Bolniki s KOPB v 80 % uporabljajo handihaler, 40 % anketiranih poleg handihalerja uporablja øe 

prøilnik, 13 % diskus. Anketirani, ki obolevajo za astmo, v 40 % uporabljajo prøilnik, 33 % turbohaler, 

v 23 % diskus in v 4 % twister. 

Demonstracijo uporabe zdravil je anketiranim v 75 % prikazala medicinska sestra, 5 % osebni zdravnik, 

v 15 % zdravnik specialist. 

V nobenem primeru se ni zgodilo, da anketiranemu nihœe ne bi demonstriral uporabo inhalacijskega 

zdravila. 

Pristop zdravstvenega osebja ob demonstraciji zdravil in posredovanju informacij o bolezni anketirani 

v 55 % ocenjujejo kot zelo dober, v 33 % odliœen, v 10 % dober , le v 2 % slab. 

Pri odgovoru o posredovanju pisnih navodil, publikacij za pomoœ pri obvladovanju bolezni so anketirani 

ocenili,da se v 60 % strinjajo, da so dobili dovolj informacij, v 15 % se popolnoma strinjajo, 

v 5 % se s trditvami ne strinjajo. 

Anketirani so v 10 % øolo za obstruktivna obolenja æe obiskali ( bolniki z astmo – 10 % ), 

62 % anketiranih si øolo æeli obiskati in udeleæiti, 28 % pa se je odloœilo, da øole ne bo obiskalo in sicer 

veœ bolnikov z KOPB. 

Med æelje in predloge so anketirani zapisali æeljo po zdravilu, ki bi ozdravilo astmo, zapisali so pohvale 

osebja in æelje za takøno zdravstveno vzgojno delo øe v prihodnje. 

III ZAKLJUŒEK 

Izkuønje bolnikov z obstruktivnimi obolenji nam v anketi nakazujejo na dobro in kakovostno zdravstveno 

vzgojno obravnavo. Veœ kot polovico anketiranih se strinja, da dobijo v bolniønici Topoløica 

in v pljuœni ambulanti ZD Velenje dovolj navodil, informacij, da je pristop zdravstvenega osebja zelo 

dober. 

Med rezultati ankete je prikazana moœna vloga medicinske sestre (kot zdravstvene vzgojiteljice), saj 

v 75 % odgovori kaæejo, da je naœin uporabe in pravilno tehniko inhalacijskega zdravila demonstrirala 

bolniku medicinska sestra. 

Pozitivna stran ankete je tudi pripravljenost anketiranih po vkljuœitvi v øole za bolnike z obstruktivnimi 

obolenji (62 %).Ta rezultat pa prikazuje, da øe imamo veliko bolnikov, ki jih nismo uspeli povabiti v 

øole, oz. smo jih spregledali. 5 % bolnikov je odgovorilo, da ni dobilo dovolj informacij, 2 % bolnikov 

ocenjuje, da je bil pristop zdravstvenega osebja slab, to nam ostaja izziv za izboljøanje in nadaljno 

analizo zdravstveno vzgojnega dela z bolniki. 

105

Prispevek pa zakljuœujemo z zelo pohvalnim in dokazljivim odgovorom, namreœ med vsemi anketiranimi 

se pri vpraøanju o demonstraciji – prikazu pravilne uporabe zdravil, ni zgodilo, da nihœe od 

zdravstvenega osebja (osebni zdravnik, zdravnik specialist, medicinska sestra) ne bi bolniku pokazal 

pravilne tehnike vdihovanja zdravila, ki ga ima predpisanega. Ta rezultat je pokazatelj, kakovosti 

zdravstvene vzgoje - lahko bi zapisali, de je eden izmed kazalnikov kakovosti, katerega nam je 

uspelo doseœi v 100 %, pri katerem imamo medicinske sestre 75 % deleæ. 

Literatura 

1. Grahovec N., Benedik B., Vrednotenje izvajanja øole za bolnike s KOPB, Golniøki simpozij 2007: Zdravstvena 

obravnava bolnika z obstruktivno boleznijo pljuœ in alergijo, Zbornik predavanj: Program za medicinske sestre 

in zdravstvene tehnike, str. 13. 

2. Cerjak M., Zdravstvena nega bolnika s kroniœno obstruktivno pljuœno boleznijo, diplomska naloga, Maribor 

2005. 

3. Øuøkoviœ S., Kroniœna obstruktivna pljuœna bolezen. Ljubljana: Boehringer Ingelheim, 2003. 

4. Øuøkoviœ S, Koønik M., Øorli J., Astma, Klinika za pljuœne bolezni in alergijo, Golnik 2000, str. 9. 

106

Zaøœita zaposlenih v zdravstveni negi 

pred bolniøniœnimi okuæbami - 

problem MRSA 

Ana Ølehta 

Bolniønica Golnik - Kliniœni oddelek za pljuœne bolezni in alergijo 

E-poøta: ana.slehta@klinika-golnik.si 

UVOD 

Zaøœita zaposlenih v zdravstveni negi ima pomembno vlogo pri prepreœevanju in øirjenju bolniøniœnih 

okuæb. Zdravstveni delavci so zdravstveno ogroæeni, ker so pri svojem delu vsakodnevno izpostavljeni 

øtevilnim bolezenskim povzroœiteljem, bolnikom in stresu. V zdravstvu ni mogoœe odstraniti 

vseh nevarnosti niti s tehniœno zaøœito niti z uporabo osebnih zaøœitnih sredstev, ker bomo vedno imeli 

opravka z bolniki z nalezljivimi boleznimi. Zato je potrebno poznati stopnjo nevarnosti in ustrezno 

zaøœito. Prav tako je pomembno, da poznamo naœine prenosa razliœnih bolezni in da se prepreœevanja 

lotevamo na pravi naœin. Dogaja se, da zdravstveni delavci nevarnosti pri æe dolgo znanih 

nalezljivih boleznih, ne jemljejo dovolj resno, pri manj znanih pa nevarnost precenjujejo. (1) 

Zaposleni v bolniønici so bolj izpostavljeni mikroorganizmom. Posebno pomembno je, da ne pride do 

prenosa mikroorganizmov od enega bolnika na drugega ali iz bolnika na zdravstveno osebje. Najpomembnejøa 

za zmanjøanje prenosa mikroorganizmov v bolniønici je higiena rok. 

Bolniøniœne okuæbe predstavljajo najpogostejøi zaplet zdravljenja v bolniønici. Prizadenejo lahko vsak 

organ in vse dele telesa. Zbolijo bolniki ali pa zdravstveno osebje. Povzroœajo jih razliœni mikroorganizmi, 

najpogosteje na antibiotike veœkratno odporne bakterije. Izvor bolniøniœnih okuæb so bolniki, 

zdravstveno osebje, obiskovalci, bolnikova okolica s kontaminiranimi predmeti in povrøinami (2). Za 

prepreœevanje okuæb v zdravstvenih in drugih ustanovah oziroma v celotni druæbeni skupnosti je potrebno 

upoøtevati vrsto znanj in spoznanj, ki so jih razvili razliœni strokovnjaki, znanstveniki, zdravniki 

in medicinske sestre ter sanitarni inæenirji. V tretjem tisoœletju je jasno, da moramo posebno pozornost 

posveœati sploøni snagi, osebni higieni in higienskim ukrepom, od katerih sta umivanje in razkuæevanje 

rok na vrhu lestvice (3). Bolniøniœna okuæba je okuæba, ki se pojavi pri bolniku veœ kot 48 

ur po sprejemu v bolniønico, pri œemer znaki niso bili prisotni ob sprejemu in bolnik ni bil v inkubaciji. 

Pri bolnikih se lahko pojavijo okuæbe tudi po odpustu. Bolniøniœne okuæbe se lahko pojavijo tudi 

pri zdravstvenih delavcih v zvezi z njihovim delom (1) 

Na meticilin odporen Staphylococcus aureus (MRSA) je eden najpomembnejøih povzroœiteljev bolniøniœnih 

okuæb. Roke zdravstvenega delavca so najpogostejøi naœin prenosa v bolniønici. Z ustreznimi 

ukrepi je prenos moæno prepreœiti. Med dolgoroœno uœinkovite higienske ukrepe spadajo 

dosledno razkuæevanje rok zdravstvenega osebja, takojønja izolacija in dekolonizacija bolnika z 

MRSA ter iskanje nosilcev MRSA med zdravstvenimi delavci. Ne obstajajo dokazi, da predstavlja 

107

MRSA tveganje za zdrave osebe. To vkljuœuje tako zdravstvene delavce kot njihove druæine. Obstajajo 

pa doloœena zdravstvena stanja, ki zdravstvenega delavca pri njegovem delu izpostavijo nevarnosti 

za okuæbo. Œe ima zaposleni, npr. Oslabljen imunski sistem, doloœene koæne bolezni, je 

njegovo zdravstveno stanje ogroæeno. Osebje, ki skrbi za bolnika z MRSA mora biti øtevilœno minimalno, 

œe je le mogoœe. Osebje, ki ima oslabljen imunski sistem ali teæave s koæo pa mora biti izkljuœeno 

iz zdravljenja in nege takega bolnika. (4) 

Razliœna vnetja na rokah zdravstvenih delavcev, zlasti bakterijska ali glivna, so lahko vir okuæbe za 

bolnika. Zdravstveni delavci z nalezljivimi vnetji na rokah bolnikov ne smejo negovati, niti ne smejo 

sodelovati pri invazivnih postopkih, œetudi bi uporabili rokavice. 

Vodstvo zdravstvenih ustanov je odgovorno tudi za nadzor zdravstvenega stanja svojih zaposlenih. 

Nadzor zdravstvenega stanja zaposlenih je mogoœ z zdravstvenim pregledom ob nastopu dela in obdobnimi 

zdravstvenimi pregledi ter z oceno zdravstvene ogroæenosti na delovnem mestu. S tem je 

omogoœeno nemoteno delo, hkrati pa se s tem zaøœiti tako zdravstvenega delavca kot tudi bolnika. 

Pojav okuæb pomembno zmanjøa izboljøanje negovalnih in diagnostiœnih tehnik, ki omogoœajo, da je 

bolnik œim manj izpostavljen mikroorganizmom. Zato je kljuœno, da izsledke bolniøniœne higiene uporabljamo 

tudi pri pripravi negovalnih standardov. 

Vsi zdravstveni delavci, ki imajo opravka z bolniki, bi morali poznati naœine nastanka bolniøniœnih 

okuæb in smiselne ukrepe za njihovo prepreœevanje. V zmoti so tisti, ki menijo, da je bolniøniœna higiena 

samo stvar negovalnega kadra. Ravno tako je pomembno, da so o osnovah prepreœevanja 

okuæb pouœeni tudi drugi, ki delajo v bolniønici. Sem spadajo zdravstveni sodelavci, administrativni 

in tehniœni delavci. Vedno veœ imamo tudi delavcev privatnih podjetij, ki opravljajo razne storitve za 

zdravstvo. Tudi oni bi morali poznati osnove bolniøniœne higiene. 

Najpomembnejøi ukrepi za prepreœevanje okuæb 

• Higiena rok (umivanje, razkuæevanje, uporaba rokavic), 

• Dodatno øolanje osebja, 

• Redno izobraæevanje in motivacija osebja, 

• Izboljøanje negovalnih tehnik, 

• Racionalna uporaba antibiotikov v zdravljenju in prepreœevanju okuæb, 

• Smiselno, ciljano in neøkodljivo razkuæevanje, 

• Izolacija okuæenih in koloniziranih bolnikov, 

• Ciljane mikrobioloøke preiskave, 

• Evidenca bolniøniœnih okuæb, 

• Redna analiza povzroœiteljev in obœutljivosti za antibiotike, 

• Reden nadzor osebja, 

• Cepljenje osebja in 

• Ustrezna zasedenost delovnih mest. 

Ukrepi za prepreœevanje bolniøniœnih okuæb so sorazmerno enostavni, zato zdravstveni delavci pogosto 

mislijo, da poznajo vse pravilne naœine za prepreœevanje okuæb. V praksi pogosto zasledimo, 

da ukrepe uporabljajo napaœno ali pa nekaterih zelo pomembnih sploh ne uporabljajo. Res je, da pogosto 

ni na voljo vseh pripomoœkov, toda œe ukrepe dobro poznamo in razumemo njihov smisel, 

lahko delo vseeno organiziramo tako, da bo nevarnost okuæbe tako za bolnika kot osebje minimalna. 

Zato je izredno pomembno, da vsi delavci v zdravstvu poznajo osnove bolniøniœne higiene. Spoznati 

bi jih morali æe med øolanjem. 

METODE 

Za raziskavo je bil izdelan anketni vpraøalnik, s katerim smo anketirali zaposlene v zdravstveni negi. 

V anketo so bili vkljuœeni naslednji poklici: tehnik zdravstvene nege- pripravnik, tehnik zdravstvene 

nege, zdravstveni tehnik, srednja medicinska sestra, viøja medicinska sestra, diplomirana medicinska 

sestra/diplomirani zdravstvenik- pripravnica/pripravnik, diplomirana medicinska sestra, diplomirani 

zdravstvenik. Zaposlene smo pri delu opazovali le v eni bolniønici, tako da primerjave v tem delu 

108

med bolniønicami ne moremo narediti. Anketa je bila izvedena v javni zdravstveni dejavnosti na sekundarni 

in terciarni ravni. Namen je bil anketirati dva razliœna bolniøka oddelka posamezne ustanove, 

vendar v vseh bolniønicah niso izpolnjevali ankete le zaposleni na dveh oddelkih ampak na veœih, 

tako da tudi realne primerjave med dvema oddelkoma posamezne zdravstvene ustanove ni moæno 

narediti. Proønja za opravljanje ankete je bila poslana v deset slovenskih bolniønic. Na eno proønjo 

odgovora ni bilo, dve bolniønici se za sodelovanje nista odloœili, ena bolniønica je sodelovanje zavrnila, 

ena bolniønica je na sodelovanje pristala, vendar kasneje z njimi ni bilo veœ moæno dobiti kontakta, 

na sodelovanje in izvedbo pa je pristalo pet bolniønic. Tako so v anketi sodelovale: Bolniønica 

Golnik- Kliniœni oddelek za pljuœne bolezni in alergijo, Sploøna bolniønica Jesenice, Onkoloøki inøtitut, 

Kliniœni center Ljubljana ter Sploøna bolniønica Slovenj Gradec. 

Z raziskavo smo æeleli ugotoviti koliko œasa preteœe, da so zaposleni seznanjeni z rezultatom preiskave- 

od odvzema vzorca do seznanjenosti z rezultatom, da je bolnik na oddelku koloniziran z meticilin 

odpornim Staphylococcus aureus (MRSA), kakøna je zaøœita zaposlenih v zdravstveni negi 

pred bolniøniœnimi okuæbami, osveøœenost zaposlenih z osnovnimi ukrepi prepreœevanja in obvladovanja 

bolniøniœnih okuæb. Ugotoviti smo æeleli tudi, kako zaposleni v zdravstveni negi gledajo na 

moænost kolonizacije z MRSA. 

Preveriti smo æeleli naslednje hipoteze: 

- zaposleni v zdravstveni negi poznajo namen zaøœite pred bolniøniœnimi okuæbami 

- veœina anketiranih zdravstvenih delavcev je seznanjena z osnovnimi ukrepi prepreœevanja in obvladovanja 

bolniøniœnih okuæb 

- vsi zaposleni ne jemljejo dovolj resno kolonizacije z MRSA 

- vodstva zdravstvenih ustanov ne izvajajo povsod doslednega nadzora nad zdravstvenim stanjem 

zaposlenih. 

REZULTATI 

Uporabljene krajøave za zdravstvene ustanove: 

Bolniønica Golnik- Kliniœni oddelek za pljuœne bolezni in alergijo (KOPA) 

Sploøna bolniønica Jesenice (SB JE) 

Sploøna bolniønica Slovenj Gradec (SB SG) 

Onkoloøki inøtitut Ljubljana (ONKO) 

Kliniœni center Ljubljana (KC LJ) 

Na vpraøalnik je odgovorilo skupno 123 zaposlenih v zdravstveni negi, in sicer 103 æenske (84%), 15 

moøkih (12%). 5 anketiranih na to vpraøanje ni odgovorilo. Veœ kot polovica vpraøanih je starih med 

21 -30 let. Veœina vpraøanih (57%) ima srednjeøolsko izobrazbo, viøjo øolo ima 7% vpraøanih, visoko 

izobrazbo pa 27% vpraøanih, ostalih 8% predstavljajo pripravniki (srednja øola, visoka øola). 1 

vpraøani izobrazbe ni opredelil. 

SPOL 

KOPA SB JE SB SG KC LJ ONKO 

Æ 23 24 23 19 14 

M 1 5 2 6 1 

Brez odgovora 0 0 2 1 2 

SKUPAJ 24 29 27 26 17 

STAROST: 

a) manj kot 20 let 

b) 21 – 30 let 

c) 31 – 40 let 

d) 41 – 50 let 

e) veœ kot 50 let 

109


Manj kot 20 let 0 0 1 0 0 

21 – 30 let 12 19 15 13 7 

31 – 40 let 5 7 6 9 6 

41 – 50 let 5 3 4 2 2 

Veœ kot 50 let 2 0 1 2 2 

1. Kaj je bolniøniœna okuæba (BO)? 

a) BO je okuæba, ki se pojavi pri bolniku manj kot 48 ur po sprejemu v bolniønico, pri œemer znaki niso 

bili prisotni ob sprejemu in bolnik ni bil v inkubaciji 

b) BO je okuæba, ki se pojavi pri bolniku manj kot 48 ur po sprejemu v bolniønico, pri œemer znaki niso 

bili prisotni, bolnik pa je bil v inkubaciji 

c) BO je okuæba, ki se pojavi pri bolniku veœ kot 48 ur po sprejemu v bolniønico, pri œemer znaki niso 

bili prisotni ob sprejemu in bolnik ni bil v inkubaciji 

d) BO je okuæba, ki se pojavi pri bolniku veœ kot 48 ur po sprejemu v bolniønico, pri œemer znaki niso 

bili prisotni ob sprejemu, bolnik pa je bil v inkubaciji 


a 2 2 11 5 7 

b 0 0 0 0 1 

c 22 21 13 17 8 

d 0 3 1 3 0 

brez odgovora 0 3 2 1 1 

2. Kateri so pomembni ukrepi za prepreœevanje in obvladovanje bolniøniœnih okuæb? 

a) higiena rok (umivanje, razkuæevanje, g) izolacija inficiranih 

uporaba rokavic) 

in koloniziranih pacientov 

b) dodatno øolanje osebja h) ciljane mikrobioloøke preiskave 

c) redno izobraæevanje in motivacija osebja i) evidenca bolniøniœnih okuæb 

d) izboljøanje negovalnih tehnik j) redna analiza povzroœiteljev in obœutljivosti 

za antibiotike 

e) racionalna uporaba antibiotikov k) reden nadzor osebja 

v zdravljenju in prepreœevanju okuæb l) cepljenje osebja 

f) smiselno, ciljano m) ustrezna zasedenost delovnih mest 

in neøkodljivo razkuæevanje 


a 24 28 27 26 17 

b 18 15 10 10 9 

c 21 23 20 13 14 

d 16 6 10 5 7 

e 18 26 15 17 12 

f 22 9 14 14 10 

g 23 25 24 20 12 

h 17 6 12 12 10 

i 20 18 19 19 11 

j 17 11 12 14 8 

k 18 11 10 9 5 

l 12 5 5 5 1 

m 17 14 7 11 2 

Brez odgovorov 0 1 0 0 0 

110

3. Poznate namen zaøœite pred bolniøniœnimi okuæbami? 

DA NE 


Da 24 22 26 23 14 

Ne 0 2 1 3 0 


4. Kaj pomeni kratica MRSA? 

a) methicillin resistant Streptococus aureus 

b) methicillin resistant Staphylococcus aureus 


a 1 0 3 1 0 

b 23 29 24 25 17 


5. Kako se prenaøa MRSA? 

a) aerogeno d) z vdihavanjem 

b) kapljiœno e) prek krvi 

c) kontaktno f) fekalno-oralno 


a 1 0 0 2 6 

b 0 3 11 12 10 

c 24 27 26 25 15 

d 0 0 3 5 7 

e 0 2 3 3 0 

f 0 0 7 3 1 


6. Se Vi osebno bojite, da bi se kolonizirali z MRSA? 

DA NE 


Da 15 21 15 12 7 

Ne 9 7 12 13 9 


7. Kdo je zadolæen za nadzor, kako na Vaøem oddelku izvajate zaøœitne ukrepe pred prenosom 

in øirjenjem MRSA? 

a) zaposleni sam e) zdravnik na bolniøkem oddelku 

b) vodja teama f) kliniœni mikrobiolog 

c) vodilna medicinska sestra oddelka g) nihœe 

d) vodilna medicinska sestra bolniønice/klinike h) bolniøniœni higienik 


a 13 14 16 13 11 

b 11 19 16 17 4 

c 18 19 14 11 8 

111


d 8 8 2 2 0 

e 7 1 6 4 0 

f 7 6 0 6 0 

g 0 0 0 0 0 

h 0 10 3 4 2 


8. Menite, da se vsi zaposleni na Vaøem oddelku strogo dræijo ukrepov za prepreœevanje in 

øirjenje MRSA? 

DA NE 


Da 10 14 22 15 14 

Ne 14 14 5 11 3 


9. Kako Vi osebno upoøtevate ukrepe za prepreœevanje in øirjenje MRSA? 

a) Ko stopam v kontakt s pacientom le za kratek œas, ne uporabim nobenega zaøœitnega sredstva. 

b) Ker sem povsem zdrav/a, se mi ukrepov ni potrebno dosledno dræati. 

c) Ko mi zmanjkuje œasa, nisem dosleden/na. 

d) Ker je vseh zaøœitnih sredstev preveœ, ne uporabim vseh. Le tiste, ki se mi zdijo tisti hip pomembne. 

e) Pri svojem delu sem vedno dosleden/na. 


a 2 1 1 4 0 

b 0 0 0 0 0 

c 3 4 0 4 0 

d 7 7 2 4 2 

e 15 17 24 19 15 


10. Katera zaøœitna sredstva imate zaposleni na Vaøem oddelku na razpolago za lastno 

zaøœito pri delu s bolnikom, koloniziranim z MRSA? 

a) zaøœitne rokavice s talkom e) zaøœitne halje 

(s smukcem) 

b) zaøœitne rokavice brez talka f) zaøœitni predpasnik 

(brez smukca) 

c) zaøœitne maske g) alkoholna razkuæila za higieno rok 

d) vizir 


a 0 4 7 9 2 

b 24 25 22 23 17 

c 22 27 26 24 17 

d 10 13 2 4 2 

e 20 27 22 23 16 

f 15 23 16 24 3 

g 22 25 26 24 16 


112

11. Koliko zaposlenih v zdravstveni negi se realno na Vaøem oddelku v eni izmeni ukvarja 

z bolnikom, koloniziranim z MRSA? 

a) 1 c) 3 e) 5 

b) 2 d) 4 f) veœ kot 5 


a 0 6 3 1 2 

b 12 17 13 12 7 

c 5 1 3 7 1 

d 4 4 3 4 3 

e 2 0 0 1 0 

f 1 0 3 0 1 


12. Koliko zaposlenih v zdravstveni negi je priporoœljivo, da se ukvarja v eni izmeni s bolnikom, 

koloniziranim z MRSA? 

a) 1 c) 3 e) 5 

b) 2 d) 4 f) veœ kot 5 


a 4 9 9 10 1 

b 18 14 8 12 8 

c 1 4 9 2 4 

d 1 0 0 0 0 

e 0 0 0 0 0 

f 0 0 1 0 0 


13. Ocenite, kako hitro ste seznanjeni z rezultatom preiskave- od odvzema vzorca do seznanjenosti 

z rezultatom, da ima bolnik na bolniøkem oddelku MRSA? 

1 zelo poœasi 2 poœasi 3 srednje hitro 4 hitro 5 zelo hitro 


1 0 1 4 1 1 

2 5 4 8 2 1 

3 6 9 10 5 10 

4 5 12 3 14 1 

5 8 2 2 4 1 


14. Ste imeli na Vaøem oddelku æe primer kolonizacije zaposlenega v zdravstveni negi z 

MRSA? 

DA NE 


Da 8 10 2 0 1 

Ne 16 18 24 24 16 


113

15. Kako pogosto izvajajo na Vaøem oddelku nadzor nad Vaøim zdravstvenim stanjem? 

a) dnevno c) meseœno e) nikoli 

b) tedensko d) letno 


a 0 0 0 4 0 

b 0 0 0 0 0 

c 1 1 0 0 0 

d 2 1 3 3 8 

e 11 23 21 15 5 


16. Kdo izvaja nadzor nad Vaøim zdravstvenim stanjem? 

a) nihœe d) vodilna medicinska sestra f) vodja sluæbe za 

b) vodja teama bolniønice/klinike obvladovanje 

c) vodilna medicinska e) zdravnik na bolniøkem bolniøniœnih okuæb 

sestra oddelka oddelku g) higienik 


a 18 20 19 13 7 

b 0 2 0 0 0 

c 2 0 1 6 1 

d 0 1 1 1 0 

e 0 0 2 0 0 

f 0 0 1 2 0 

g 0 0 1 1 7 


17. Kako pogosto imate zdravniøki pregled v okviru svojega dela? 

a) na 1 leto e) na 5 let i) nikoli 

b) na 2 leti f) 6- 10 let j) ne vem 

c) na 3 leta g) 11 – 15 let 

d) na 4 leta h) na veœ kot 15 let 


a 0 2 1 0 4 

b 4 0 1 2 6 

c 0 1 2 0 4 

d 0 0 4 0 1 

e 0 2 1 8 1 

f 0 8 3 5 0 

g 2 2 0 2 0 

h 3 0 0 0 0 

i 14 7 9 8 0 

j 1 2 2 1 0 


114

18. Koliko œasa preteœe od odvzema vzorca (bris, aspirat... na MRSA) pri bolniku do rezultata 

preiskave? 

a) manj kot 24 ur 

b) 24 do 48 ur 

c) 48 do 72 ur 

d) 72 do 96 ur 

e) veœ kot 96 ur 


a 0 0 1 1 4 

b 10 3 8 19 6 

c 9 11 3 4 6 

d 0 9 13 0 1 

e 0 4 0 0 0 


RAZPRAVA 

Glede na rezultate smo priøli do zakljuœka, da veœina zaposlenih v zdravstveni negi pozna pomembne 

ukrepe za prepreœevanje in obvladovanje bolniøniœnih okuæb. Prav tako poznajo namen zaøœite pred 

bolniøniœnimi okuæbami. Æal vsi vpraøani ne vedo, kaj je bolniøniœna okuæba, niti vsi ne vedo kaj pomeni 

kratica MRSA. Slabo znanje o bolniøniœnih okuæbah so pokazali pripravniki, ne glede na stopnjo 

izobrazbe. Veœ kot polovica zaposlenih se boji kolonizacije z MRSA. Po mnenju veœine vpraøanih 

je odgovoren vsak sam, kdor ne upoøteva ukrepov za prepreœevanje in obvladovanje bolniøniœnih 

okuæb. Veliko odgovornost vidijo tudi na vodji teama in vodilni medicinski sestri oddelka. Vpraøani menijo, 

da imajo na oddelkih na razpolago dovolj zaøœitnih sredstev za lastno zaøœito pri delu z bolniki. 

Glede na rezultate, se na oddelkih v eni izmeni z bolnikom, ki je koloniziran z MRSA ukvarja preveœ 

zaposlenih. Vedo pa, da naj bi se s takim bolnikom ukvarjalo œimmanj zaposlenih. 17% vpraøanih je 

æe imelo na oddelku sodelavca, ki se je koloniziral z MRSA. Odgovornost za kolonizacijo pripisujejo 

predvsem posamezniku, del odgovornosti pa bi mogla prevzeti tudi vodilna medicinska sestra oddelka 

ter kliniœni mikrobiolog. Petina vpraøanih je mnenja, da so z rezultati preiskave- od odvzema 

vzorca do seznanjenosti z rezultatom, da je bolnik koloniziran z MRSA, seznanjeni poœasi. Œe je bolnik 

na oddelku koloniziran z MRSA, ni pa dekoloniziran, 94% vpraøanih pove, da se njihovo zdravstveno 

stanje ne spremlja. Razveseljiv podatek pa je, da se 60% zaposlenih strogo dræi ukrepov za 

prepreœevanje in øirjenje bolniøniœnih okuæb. Zanimiv je podatek, da se nekaj posameznikov strogo 

dræi ukrepov za prepreœevanje in øirjenje bolniøniœnih okuæb, pri svojem delu pa uporablja le rokavice 

s talkom. V eni izmed anketiranih ustanov se dræi le 17% zaposlenih strogih ukrepov za prepreœevanje 

in øirjenje bolniøniœnih okuæb, kar je zelo zaskrbljujoœ podatek. 

Zaposleni si æelijo, da bi bili z rezultati preiskav seznanjeni hitreje. Izpostavljen je bil tudi problem, da 

se zaposlene v zdravstveni negi nadzira pri izvajanju ukrepov, nadzora nad delom zdravnikov in fizioterapevtov 

pa ni. Slednji se namreœ v eni izmed anketiranih ustanov sploh ne dræijo nikakrønih 

ukrepov. 

Tudi nadzor nad zdravstvenim stanjem zaposlenih je preslab, saj kar 53% vpraøanih pove, da se 

nadzora ne izvaja nikoli. 62% vpraøanih pove, da nadzora nad njihovim zdravstvenim stanjem ne izvaja 

nihœe. Tudi zdravniøkih pregledov v okviru dela tako rekoœ ni. 5% vpraøanih sploh ne ve, kako 

pogosto naj bi imeli zdravniøki pregled v okviru svojega dela. Veliko vpraøanih pove, da so preobremenjeni 

in da bi mogli zagotoviti na oddelkih zadostno øtevilo zaposlenih. 

Vse postavljene hipoteze so potrjene. 

LITERATURA 

1. Gubina M, Dolinøek M, Økerl M. Bolniøniœna higiena. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za mikrobiologijo 

in imunologijo, 1998. 

115

2. http://medicinski-mesecnik.com/strokovni_abstract/bolnisnicne_okuzbe.htm >14.04.2008 

3. Dragaø AZ, Økerl M. Higiena in obvladovanje okuæb-izbrana poglavja. Ljubljana: Zaloæba ZRC, 2004. 

4. Damani N.N. Manual of Infection Control Procedures, 2nd ed. GMM, London, San Francisco, 2003. Hrvatski 

prijevod uredile Kaleniå S, Horvatiå J. Priruœnik o postupcima kontrole infekcije. Zagreb, 2004. 

116

Bolnik s KOPB in problem 

podhranjenosti 

Irena Volk 

Bolniønica Topoløica, Interni oddelek 

Uvod 

Povezava prehrane, zdravja in bolezni je dobro znana, prehranski status bolnika ima lahko direkten 

vpliv na morbiditeto in mortaliteto, na potek bolezni, teæo bolezni, pojav komplikacij ter hitrost okrevanja 

po boleznih, kirurøkem posegu ali poøkodbi. Prehranska obravnava in terapija bolnika je integralni 

del celostne obravnave bolnika, ki se zaœne æe ob sprejemu bolnika v bolniønico s 

prehranskim screeningom. S tem odkrijemo potencialno prehransko ogroæene bolnike v smislu podhranjenosti, 

za katere nato naœrtujemo prehranske intervencije. Zato seveda potrebujemo ustrezno 

izobraæene kadre ( dietetike oz prehranske strokovnjake ), ki bi morali biti vkljuœeni v zdravstveno 

negovalni tim. 

Razlogov za podhranjenost, ki nastane ob bolezni je veliko in sicer gre lahko za pomanjkljiv vnos hranil 

ali pa za bistveno poveœano potrebo po nutrientih zaradi drugih razlogov ( obseæne rane, malabsorbcija) 

oziroma zaradi poveœanega katabolizma. Najpogostejøi razlog je torej pomanjkljivi vnos 

zaradi mnogih razlogov kot je anoreksija, akutna bolezen, motnje okuøanja, slabost in bruhanje, razliœna 

zdravila in zdravljenje, motnje poæiranja, problem nabave æivil in priprave obrokov. Poleg omenjenih 

so øe druga stanja kot anksioznost, depresivnost. V bolniønicah in podobnih ustanovah pa so 

prisotni øe okolje, ki je neustrezno, neprimerno pripravljeni in servirani obroki, ki prav tako vplivajo na 

neustrezno prehranjevanje. 

Veliko øtevilo raziskav narejenih med razliœnimi skupinami bolnikov in varovancev je potrdilo pomanjkljiv 

vnos mikro in makro hranil glede na priporoœila, øe posebej v bolniønicah. Dokazali so, da 

je od 30 do 60% bolniøke prehrane zavræene, torej bolniki te hrane niso zauæili, razen tega se tudi 

prehranska dopolnila, enteralna ali paraenteralna hrana ne dajejo dovolj hitro in pravoœasno. 

Podhranjenost zaradi bolezni je zelo pogosta v bolniønicah in domovih starostnikov, saj so tam skupine 

ljudi, ki se zdravijo zaradi akutnih ali kroniœnih bolezni in so torej æe tako bolj izpostavljeni. Domnevajo, 

da je podhranjenost pri ljudeh s kroniœnimi obolenji ali karcinomi, srœnimi in pljuœnimi obolenji, 

ki so v domaœi oskrbi prisotna v pribliæno 10%, pri bolnikih, ki so v bolniønicah ali domovih starostnikov 

pa je prevalenca podhranjenosti 35%, razpon pa od 10 do 85% ! 

Dokazali so tudi, da se prehranski status øe poslabøa v œasu hospitalizacije ali bivanja v domovih. 

Pri bolnikih predvsem na kirurøkih, otroøkih in nevroloøkih oddelkih pa je opaziti celo zniæanje telesne 

teæe v œasu hospitalizacije. Razlogi so razliœni in kaæejo na pomanjkljivost zdravstvene oskrbe 

pri prepoznavanju in zdravljenju podhranjenosti ter na pomanjkljivost rutinskih in rednih screeningov. 

117

Zaradi tega je nujno potrebno uvesti redno prehransko presejanje bolnikov ter poskrbeti za redno 

beleæenje, nadzorovanje in zdravljenje prehranskih stanj. 

Glede na to, da je med bolniki, sprejetimi v bolniønico podhranjenih med 15 in 60% od tega je polovica 

hudo podhranjenih, so seveda tudi zapleti pogostejøi in s tem stroøki zdravljenja veœji. V veliko 

primerih bi seveda ustrezna prehranska podpora prepreœila zgoraj navedene teæave. Zaradi resnosti 

problema in njegovih tudi ekonomskih posledic bi bilo nujno potrebno razviti strategijo za obvladanje 

obstojeœega problema. 

Bolniki s KOPB so prav tako kot ostali kroniœni bolniki pogosteje proteinsko energijsko podhranjeni. 

Resno izgubljanje telesne teæe je opazno pri pribliæno 70% bolnikov s KOPB. Razlogi za izgubo telesne 

teæe oziroma za premajhen vnos hrane so sledeœi: 

- pogosti infekti 

- zdravila 

- hrana, ki napenja in povzroœa œrevesne pline 

- teæave pri hranjenju zaradi kratke sape 

- vneta usta in ustna sluznica 

- uporaba kisikove maske 

- zaradi poveœanega metabolizma- potrebe po hranilih pri bolniku s KOPB poveœane za 25%!! 

Glede na zgoraj opisane razloge, glede na bolnikovo stanje in njegove prehranske navade naœrtujemo 

prehranske intervencije. S sploønimi prehranskimi ukrepi, ki jih imamo za bolnike s KOPB 

obiœajno ne zadostimo vsem bolnikovim potrebam, zaradi œesar je potreben individualen prehranski 

naœrt. 

V bolniønici Topoløica od aprila delamo prehranski screening za vse sprejete bolnike na internem oddelku, 

na pljuœnem oddelku pa sem naredila raziskavo z namenom ugotoviti koliko bolnikov je æe ob 

sprejemu prehransko ogroæenih ter koliko in zakaj bolniki izpuøœajo obroke, oziroma beleæili smo koliœine 

zauæitega obroka. 

V œasu poteka raziskave smo naredili hranilno in energijsko oceno bolniøniœnih obrokov po metodi 

kalorimetrijske bombe, s œimer smo dobili pomemben podatek ali so bolniøniœni obroki v okviru normativov 

za bolniøko prehrano. 

Za oceno stanja prehranjenosti sem uporabila Mini dietno oceno. V raziskavo je bilo vkluœenih 30 bolnikov, 

pri vseh smo naredili mini prehransko oceno v prvih 24-ih urah po sprejemu, nato pa je vsak 

bolnik dobil spremni list, kjer smo beleæili koliœino zauæitega obroka oz. kadar je obrok izpustil smo 

navedli tudi razlog. 

Tabela 1. demografski podatki 

øtevilo bolnikov 

spol 

16 moøki 

14 æenske 

V raziskavo je bilo vkljuœenih 30 bolnikov od tega 16 moøkih in 14 æensk. 

Tabela 2. Ocena stanja prehranjenosti 

118 

Normalna prehranjenost 1 

Potrebna dodatna ocena 16 

Neustrezna prehranjenost 13

Tretjina bolnikov je ob sprejemu neustrezno prehranjena, lahko v smislu prekomerne prehranjenosti 

ali podhranjenosti, polovica preiskovancev bi potrebovala dodatno prehransko oceno, samo eden je 

ustrezno prehranjen ob sprejemu. 

Tabela 3. Energijsko hranilne vrednosti obrokov 

dan Energ. vrednost obroka normativ 

1. dan 7150kJ /1710 kcal 9051kJ 

2. dan 6948kJ /1660kcal 9051kJ 

3. dan 6810kJ / 1627kcal 9051kJ 

Ocene tridnevnih jedilnikov so nam pokazale, da bolniøniœni jedilniki ne dosegajo normativov za neaktivno 

populacijo. 

Tabela 4. Energijske potrebe za bolnike s KOPB 

bolnik Energijske potrebe Dodatek za KOPB +25% Bolniøniœni obrok 

1. 1371 kcal 1713 kcal 1627 - 1710 kcal 

2. 2043 kcal 2554 kcal 1627 – 1710 kcal 

3. 1300 kcal 1625 kcal 1627 – 1710 kcal 

4. 1273 kcal 1591 kcal 1627 – 1710 kcal 

5. 1494 kcal 1867 kcal 1627 – 1710 kcal 

6. 1370 kcal 1712 kcal 1627 – 1710 kcal 

Glede na zgornje vrednosti lahko vidimo, da so 4 od 6 bolnikov s ponujenimi obroki prejeli dovolj kaloriœno 

hrano seveda pod pogojem, da so vso ponujeno hrano tudi pojedli. Dva bolnika bi ob takøni 

hrani brez dodatkov in v daljøem obdobju obœutno trpela za pomanjkljivim vnosom hranil, kar pa ni 

zanemarljiv podatek. 

Tabela 5. Koliœina zauæitih obrokov 

bolnik Cel obrok Polovica obroka Ni pojedel obroka 

Skupno øtevilo 

obrokov 

6. 10 13 7 30 

5. 5 14 10 29 

4. 26 0 2 28 

3. 16 14 0 30 

2. 21 1 0 22 

1. 17 11 0 28 

Bolnikom smo 5 dni zaporedoma beleæili zauæite obroke in priøli do zaskrbljujoœih podatkov. Veœ kot 

oœitno je, da so bolniki zauæili absolutno premalo, æe samo v prvih 5-ih dnevih opazimo zelo pomanjkljiv 

vnos hranil, kar se z dolgimi hospitalizacijami samo øe poslabøuje. Pri teh bolnikih obiœajno 

tudi ne izvajamo posebnih medicinsko tehniœnih postopkov, zaradi katerih bi morali ostajati teøœi, 

kar je tudi pogosto razlog, da bolniki izpuøœajo obroke. Pogosto pa imajo ti bolniki lahko øe druge zaplete 

kot so diareje ali vneta ustna sluznica zaradi antibiotiœne terapije, ki jo obiœajno prejemajo, zaradi 

poslabøanja osnovne bolezni(KOPB) teæje dihajo, vse skupaj øe dodatno zmanjøuje vnos hranil, 

ob pogostih poslabøanjih bolezni in zapletih bo telesna teæa hitro zaœela padati. 

Predstavljena je samo majhna skupina bolnikov s specifiœno diagnozo (KOPB), ki pa nam da predstavo 

o pomenu ustreznega prehranjevanja bolnikov. 

119

S to raziskavo, ki sem jo opravila, se samo potrjuje moje mnenje, da v bolniønici absolutno premalo 

skrbimo za ustrezno prehrano bolnikov tako zdravniki kot tudi medicinske sestre. Verjetno je podobno 

stanje tudi v drugih bolniønicah v Sloveniji in menim, da je skrajni œas, da se problema podhranjenosti 

zaœnemo zavedati. V Evropskih bolniønicah imajo v ta namen oblikovane smernice in protokole 

za ustrezno obravnavo bolnikov, pri nas o tem problemu nimamo niti primerne øtudije za primerjavo.Glede 

na veliko stopnjo podhranjenosti v evropskih bolniønicah, lahko predvidevamo, da je v Sloveniji 

øe veœja. 

Hranjenje bolnikov, øe posebej tistih, za katere vemo, da so øe posebej izpostavljeni podhranjenosti, 

bo potrebno posvetiti veœ pozornosti, saj s tem nedvomno prispevamo veliko k njegovemu hitrejøemu, 

boljøemu in uspeønejøemu okrevanju. 

Literatura: 

1. Beck A. M., Balknas U. N., Furst P. et al. (2001): Food and nutritional care in hospitals: how to prevent undernutrition- 

report and guidlines from the Council of Europe. Clin. Nutr. 20: 455-460. 

2. Comi D., Palmo A., Brugnani M. et al. (1998): The hospital malnutrition study. Clin. Nutr. 17 (suppl. 1) 52 

(abstr.). 

3. Incalzi R. A., Gemma A. Capparella O., Cipriani L., Landi F., Carbonin P.: Energy intake and in-hospital starvation.Arch.Intern. 

Med. 1996:156:425-429. 

4. Johansen N. Kondruo J. Effects of nutritional support on clinical outcomes in patients at nutritional risk. Clinical 

nutrition-Espen, 2004:539-550. 

5. Kondrup J., Ovesen L.(1997):Nutrition in hospitals.J. Dan. Med. Assoc.159:3755- 3759. 

6. Mcwhirter J.P., Pennington C. R. (1994): Incidence and recognition of malnutrition in hospital. Br. Med. J. 

308:945-948. 

7. Meier R., Stratton RJ.Epidemiology of malnutrition.In: Sobotka L. Basics in clinical nutrition, 2005 Galen, Praga; 

31-37. 

8. Naber T. H., Schermer T., de Bree A. et al. (1997): Prevalence of malnutrition in non-surgical hospitalized patients 

and its association with disease complications. Am. J. Clin. Nutr. 66: 1232-1239. 

9. Rotovnik-Kozjek N.Sploøna naœela prehranske podpore bolnikov. Strokovno zdruæenje nutricionistov in dietetikov, 

Hotel Mons,Zbornik predavanj, 2007;2-3. 

10. Sobotka L. Basics in clinical nutrition, 2005 Galen, Praga;114-117. 

11. Whitney.Cataldo.Rolfes: Understanding Normal and Clinical Nutrition.Wadsworth 2002;268-296, 566-586 

12. Ronald R. Watson: Handbook of nutrition in the aged.Third edition.2001;97-114;145-154. 

13. Mlakar-Mastnak D. Prehranska zdravstvena vzgoja pri bolniku z rakom. Specialistiœno delo. Maribor, Visoka 

zdravstvena øola, 2005. 

120

Kajenje in KOPB - 

opustitev, svetovanje 



E-poøta: barbara.zadnik@klinika-golnik.si 

Medicinske sestre imajo pomembno vlogo na podroœju pomoœi pri opuøœanju kajenja za paciente kadilce, 

ki so zboleli zaradi bolezni povezanimi z rabo tobaka, kot na primer KOPB, posredno pa lahko 

vplivajo tudi na sploøno pogostnost kajenja v druæbi. 

Pacient kadilec se v bolniønici znajde v okolju, kjer je raba tobaka prepovedana. Pogosto je bolezen, 

zaradi katere je potrebno bolniøniœno zdravljenje povezana z njegovimi kadilskimi navadami. V primeru 

hospitalizacije zaradi akutnih stanj, bolnika tudi sploøno slabo poœutje odvraœa od kajenja. Vse 

to so pomembni motivacijski dejavniki, ki vplivajo na odloœitev o opustitvi kajenja. Tudi œe pacient kadilec 

ni pripravljen opustiti kajenja, je pomembno osveøœanje o njegovi bolezni in o povezavi med boleznijo 

in kajenjem. 

Kadilci pogosto doæivljajo odtegnitvene pojave pri opustitvi kajenja. Pomembno je, da znamo prepoznati 

odtegnitvene pojave in jih zdraviti. Glede na to, da kajenje ni sploøno prepovedano, v bolniønici 

pa se pacient znajde v okolju, kjer kajenje ni dovoljeno in je tudi praktiœno onemogoœeno, je 

æe iz etiœnega staliøœa potrebno kadilcu ponuditi pomoœ. 

Za blaæenje odtegnitvenih pojavov se uporablja nikotinska nadomestna terapija in bupropion, ki mora 

biti na voljo tudi ali pa øe posebej pacientom kadilcem, ki so hospitalizirani. Nadaljevanje kajenja med 

zdravljenjem negativno vpliva na rehabilitacijo, upoœasni celjenje ran in dela nadaljnjo økodo organizmu 

v primeru, da je kajenje etioloøko povezano z boleznijo (KOPB). Økodljivost pasivnega kajenja je 

dokazana, zato je nujno, da bolniki v bolniønicah niso izpostavljeni pasivnemu kajenju. 

Kako se s pacientom pogovarjati o opuøœanju kajenja? 

Preden zaœnemo karkoli spreminjati, moramo najprej dobro poznati obstojeœe stanje. Pogosto se 

nam kot svetovalcu zdi, da vse æe vemo in da mora pacient le øe opustiti kajenje. Vendar so razlogi 

za kajenje razliœni in posploøeni nasveti le redko padejo na plodna tla. 

Uœinkovitejøi je pristop usmerjen na pacienta. Poenostavljeno to pomeni, da se postavimo v vlogo 

znanstvenika-raziskovalca. Raziskujemo podroœje, ki nas zanima, brez vrednotenja, obsojanja, 

vnaøanja lastnih prepriœanj, predstav in neposrednega spreminjanja. 

121

Pacienta prosimo za nekaj minut njegovega œasa, da bi se pogovorili o njegovem odnosu do kajenja. 

Zagotovimo mu, da mu ne bomo »pridigali« o økodljivosti kajenja. Predvsem skuøamo izvedeti, 

kako pomembno in vredno se mu zdi opustiti kajenje ter kako moœno zaupa vase, da mu bo poskus 

opustitve kajenja zares uspel. 

Pri pogovoru bodimo pozorni, da uporabljamo nekaj tehnik, ki se jih z vajo hitro nauœimo: 

1. postavljajmo odprta vpraøanja 

2. izrekamo potrditve s katerimi priznavamo pacientu njegove moœne strani, uspeøne izkuønje in 

odlike 

3. pacienta spoøtljivo posluøamo 

4. zrcalimo obœutke 

5. povzemamo 

Med pogovorom moramo biti pozorni na to, da s pacientom ne pridemo v konflikt, kar se rado zgodi, 

œe zavzamemo pozicijo tistega ki »ve«. Nikoli ne smemo sklepati, kaj kajenje pomeni posamezniku. 

Vedno ga moramo po tem povpraøati. Pri tem uporabljamo le izraze, ki jih uporablja pacient. Ves 

œas moramo biti pripravljeni sprejeti odloœitev pacienta, da ne bo opustil kajenja. 

Œeprav pri pogovoru nismo neposredno usmerjeni na spreminjanje, pa tak naœin samodejno vzpodbuja 

motivacijo za opuøœanje kajenja ter odgovornost kadilca za lastno vedenje. 

Literatura: 

1. Latkoviœ B. Kako pomagati kadilcem, da prenehajo kaditi, Priroœnik metodiœnih napotkov za ambulantno delo, 

Druøtvo pljuœnih bolnikov Slovenije, Ljubljana 2000. 

2. Mason P. Helping smokers change. A resource pack for training health professionals. WHO 2001. 

3. Sarna L., Aguinaga Bialous S. Nursing and tobacco cessation: Setting a research agenda. Nursing research 

2006. 

4. http://www.klinika-golnik.si/druge_dejavnosti/kako_se_pogovarjati_o_opuøœanju_kajenja.php, stran dostopna 

1.10.2006 

122

Tuberkuloza – skupni del

Vpliv DOT na izid zdravljenja - kdo ga 

zasluæi? 



E- poøta: barbara.zadnik@klinika-golnik.si 

DOT (directly observed therapy) je strategija neposredno nadzorovanega zdravljenja, ki pomaga 

bolniku dokonœati zdravljenje. Odkar se uporablja, se je standard zdravljenja moœno izboljøal. 

Naloga DOT- a je zmanjøati øtevilo pacientov, ki bi zdravljenje prekinili (tabela 1). 

Tabela 1: Starost in izid zdravljenja pacientov s TB v letu 2006 

Prednosti nadzorovanega zdravljenja: 

• ozdravitev in zakljuœek celotnega reæima zdravljenja 

• priloænost za opazovanje in odkrivanje teæav 

• pravoœasno prepreœevanje in reøevanje zapletov 

• zagotavlja prenehanje kuænosti 

124

DOT je predviden in primeren za vse paciente, ki se zdravijo z antituberkulotiki. 

Posebej je priporoœljiv za vse paciente, ki pripadajo naslednjim riziœnim skupinam: 

• pacienti z rezistetntimi oblikami TB 

• pacienti, ki so zdravljenje prekinili 

• pacienti,ki so zdravljeni z intermitentnim reæimom 

• alkoholiki 

• brezdomci 

• pacienti s psihiatriœnimi obolenji 

• starejøi pacienti 

• otroci in mladoletniki 

Naloge DOT- a 

Poleg neposrednega nadzora jemanja zdravil je naloga samega DOT-a preskrba in priprava zdravil, 

preverjanje prisotnosti stranskih uœinkov, dokumentiranje dogodka in izobraæevanje pacientov in 

njihovih svojcev. 

Kdo in kje se DOT izvaja? 

Nadzor lahko opravlja vsak zdravstveni delavec na oddelku za TB, osebje v ambulantah zdravstvenih 

domov ali druge odgovorne osebe v domovih za ostarele, metadonskih centrih, zavetiøœih, 

øolah. Pomembno je, da se bolnik z nadzorom zdravstvenega osebja strinja. Druæinski œlani so za izvajanje 

nadzora manj primerni. 

Pri izvajanju nadzorovanega zdravljenja zaznavamo naslednje teæave: 

• finanœne omejitve 

• œas 

• obremenjenost osebja 

• nesodelovanje pacienta in svojcev 

• prisila 

Leta 2005 se je z vsemi ukrepi porast TB, prviœ v zgodovini ukrepov proti njej, zaustavil in priœenja 

se upad øtevila primerov. Pri tem lahko sodeluje vsak in v letu 2008 je bil dan TB posveœen prav posameznikom, 

ki s svojimi prizadevanji prispevajo k zaœetku zgodbe o uspehu ukrepov proti TB. Letoønji 

slogan partnerstva StopTB, ki zdruæuje delovanje vseh organizacij proti TB v enotno svetovno 

kampanjo je »Zaustavljam tuberkulozo« (angl I am stopping TB)«. To pomeni, da lahko vsak, ki je 

udeleæen v ukrepih proti TB, bistveno prispeva k uspehu. Medicinske sestre lahko z zdravstveno 

vzgojo in izvajanjem DOT-a bistveno pripomoremo k prepreœevanju øirjenja in uspehu zdravljenja. 

Literatura: 

1. Patient Adherence to Tuberculosis Treatment.V: CDC Self Study modules on Tuberculosis. Division of Tuberculosis 

Elimination, Atlanta Georgia. Oktober, 1999. 

2. Weis SE, Slocum PC, Blais FX, e tal. The efect of directly observed therapy on the rates of drug resistance and 

relapse in tuberculosis. N Engl J Med 1994; 330(17);1179-1184. 

3. 13. redni letni posvet o obravnavi in spremljanju bolnikov s tuberkulozo v Sloveniji, Zbornik predavanj, 2008 

4. 12. redni letni posvet o obravnavi in spremljanju bolnikov s tuberkulozo v Sloveniji, Zbornik predavanj, 2007 

125

Obravnava in izobraæevanje TB 

pacienta 



E-poøta: barbara.zadnik@klinika-golnik.si 

Zdravstvena vzgoja je tisti pristop, ki osveøœa, izobraæuje in vzgaja ljudi za zdravo æivljenje. Pripravlja 

jih na pravoœasno in pravilno ravnanje, ko se bolezen pojavi, da jo lahko sami ali s pomoœjo strokovnjakov 

odpravijo in œim prej vzpostavijo prejønje stanje ali se nauœijo znova æiveti v spremenjenih 

razmerah. Zdravstvena vzgoja je uspeøna le tedaj, œe ji sledi sprememba staliøœ in vedenja. Je potrebna 

in prisotna v celotnem æivljenju posameznika. Cilj zdravstvene vzgoje mora biti zdravstveno 

osveøœen posameznik, saj le zdrav, produktiven in zadovoljen posameznik lahko veliko prispeva k 

svojemu in skupnemu razvoju. 

Za zdravljenje TB je zelo pomembno, da pacient sodeluje pri zdravljenju, da spozna svojo bolezen 

in nevarnosti øirjenja okuæbe. Pacient mora æe na zaœetku zdravljenja spoznati vse zdravstveno 

vzgojne vsebine. Medicinska sestra te vsebine pri pacientu redno preverja in dopolnjuje. 

Cilji zdravstvene zdravstvene vzgoje pacientov s TB: 

• pacient bo poznal svojo bolezen 

• poznal bo ukrepe za prepreœevanje øirjenja okuæbe s TB in jih tudi izvajal 

• poznal bo zdravila in se zavedal pomena rednega jemanja zdravil 

• pravilen naœin prehranjevanja 

• ustrezen higienski reæim 

• ozdravitev 

Zdravstvena vzgoja je: 

• kontinuirana 

• individualna 

• skupinska 

• prilagojena 

• naœrtovana 

• dokumentirana 

• ustna in pisna oblika 

Vsebine: 

• kaj je tuberkuloza - okuæba, bolezen, bolezenski znaki, dokazovanje bolezni, izmeœek 

126

• ukrepi za prepreœevanje prenosa okuæbe: higiena izkaøljevanja, prezraœevanje, uporaba maske, 

baktericidna svetilka 

• poznavanje zdravil, pomen rednega jemanja 

• pomen zdrave prehrane 

• vpliv kajenja in alkohola 

• nadzorovano zdravljenje 

• æivljenje v domaœem okolju 

Zdravstvena vzgoja je ena pomembnejøih nalog medicinske sestre pri obravnavi pacienta s TB. Pacient 

si z znanjem pridobi veœjo samostojnost, jaœa si samozavest in krepi obœutek varnosti. 

Kakovostna zdravstvena vzgoja pacienta s TB pripomore k njegovi veœji ozaveøœenosti in samooskrbi. 

Izid zdravljenja in rehabilitacija ter povrnitev v domaœe okolje je boljøi. S poznavanjem bolezni se pri 

pacientu zmanjøa nevarnost nastanka rezistentne oblike TB in njenih posledic. Z dobro zdravstveno 

vzgojo pacienta in njegovih svojcev, pa se zmanjøa moænost øirjenja okuæbe. 

Literatura: 

1. Prestor L. 1. Øola za obravnavo bolnikov s tuberkulozo in pregledovanje kontaktov, Zbornik predavanj, Bolniønica 

Golnik KOPA, 2006. 

2. Bavdek R. in sod. Obravnava bolnika s TB: prijava, socialna obravnava, vzgoja, nadzor pri prejemanju zdravil, 

kontakti.V. zbornik prispevkov 11. rednega posveta o obravnavi in spremljanju bolnikov s TB v Sloveniji, Ljubljana 

Bolniønica Golnik KOPA, 2006. 

3. Bratkoviœ M. Uspeønost zdravstveno vzgojnega dela pri bolnikih s TB v Bolniønici Golnik-KOPA, Diplomsko 

delo. Ljubljana: Visoka øola za zdravstvo 2005. 

4. Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubljana. Tehniœna zaloæba Slovenije, 1995 

5. The global plan to stop TB 2006-2015, Geneva, WHO 2006. 

127

How can health care workers 

protect themselves? 

Petra Svetina Øorli 

University Clinic of Respiratory and Allergic Diseases, Golnik, Slovenia 

TB is a contagious disease, which is transmitted via contagious airborne droplets. Hospital is a highrisk 

environment for a disease transmission from patient to patient or from patient to a hospital employee. 

Risk for transmission in hospitals varies according too department orientation, prevalence of TB in 

local environment, referring patients, efficiecy of measures for transmission prevention and diagnostic 

procedures. 

Main goal in transmission prevention is early diagnosis of active TB, which leads to effective isolation 

measures and proper pharmacological treatment. Proper decision-making should be in three 

steps. First and the most important is an administrative measure, which includes risk prediction and 

written protocols, implementation of good praxis in everyday work, education, training and counseling 

to employees, screening among employees. Technological measures are the second step. Proper 

ventilation and HEPA filter directional flow are the measures to prevent spread of contagious aerosol 

particles and decrease their level in working environment. These measures should be done in rooms 

where patients with active TB are located. 

Last step in line of TB spread prevention in health-care workers are personal preventive measures. 

Special facial masks (protective respirators) with 95% filtration of particles and less than 10% leak 

should be in use. Health-care workers must wear them always when they could be exposed to M. tuberculosis 

bacilli (patient’s rooms, working process where contagious aerosols are produced – endoscopies, 

and other high-risk environment). Protective respirators should be used apropriately and 

during the whole time of possible exposure. They must be discarded at the end of the shift. Education 

must be provided throughout the year to ensure proper usage and alertness of health-care workers. 

In search of circumstances leading to TB transmission besides medical documentation the use of 

novel methods of molecular genotyping is neccessary (RFLP). We use this method routinely since 

2001 in all cases (prospective) and in cases of possible transmission in different circumstances (retrospective). 

128

Organisation and emerging problems 

in antituberculosis activities in EU 

Centis R, D’Ambrosio L, Migliori GB 

WHO Collaborating Centre for TB and Lung Diseases, Fondazione Salvatore Maugeri, 

IRCCS, Tradate, Italy 

Tuberculosis (TB) is a global problem and it is a continuing public health threat in Europe and worldwide. 

The high incidence of TB and the high rate of multi-drug resistant TB (MDR-TB), mostly in the countries 

of the former Soviet Union, the appearance of extensive drug-resistant TB (XDR-TB), the rapid 

growth of the HIV epidemic in eastern Europe and, as a consequence the increase in HIV-related TB, 

the TB outbreaks in prisoners, the increasing mobility of people coupled with weak health systems 

represent the main challenges for TB control. 

Epidemiology of TB in Europe 

In 2006 there were 433,261 new cases of TB (5% of the new cases estimated at global level) and 

62,197 TB-related deaths in Europe according to the World Health Organization (WHO) estimates, 

75% of them located in eastern Europe (1). The estimated annual incidence rate of TB in the European 

Region was 49 cases per 100 000 population and the mortality rate was 7 per 100 000 population, 

with large variability between countries, increasing progressively when moving form West to 

East (from 5 new cases per 100 000 population per year in Norway to 198/100 000 in Tajikistan). Incidence 

in the Region’s 18 high-priority countries for TB control (Armenia, Azerbaijan, Belarus, Bulgaria, 

Estonia, Georgia, Kazakhstan, Kyrgyzstan, Latvia, Lithuania, the Republic of Moldova, 

Romania, the Russian Federation, Tajikistan, Turkey, Turkmenistan, Ukraine and Uzbekistan) was 

comparable to rates in the developing world. 

Three broad epidemiological patterns can be described in Europe: (1) Low TB rates and mortality 

settings. TB is increasingly prevalent in foreign-born populations and in groups affected 

by poverty and associated with low immunity status. Drug resistance is usually low, being 

higher in cases of foreign origin. HIV prevalence among TB patients vary from very low to 

medium-high level. These countries are mostly western European countries; 2) High TB rates, 

high TB mortality settings. The proportion of TB in patients of foreign origin is low with high 

levels of drug-resistance and increasing levels of HIV infection among TB patients. This pattern 

is mostly found in the Baltic States and in other previous Soviet Union (FSU) countries; 3) 

Moderate to high TB rates settings. TB incidence declined rapidly over the last 2 decades. 

TB cases among foreign origin, TB/HIV co-infection and drug resistance are uncommon. These 

countries are central European states which joined the EU from 2004; several of them are bordering 

FSU countries. 

129

Challenges to TB control 

TB/HIV co-infection and MDR-TB are serious challenges to TB control. The estimated rates of MDR- 

TB in the 18 countries of eastern Europe are the highest in the world (2): MDR-TB was present in 15 

to 20% of cases tested in 2005 in the Baltic States, but ranged from 0 to 6% in the rest of countries. 

With the expansion of the EU border eastward, the likelihood of imported MDR-TB to the EU is expected 

to increase. Moreover, XDR-TB has appeared in many countries particularly in eastern Europe, 

given the high incidence of MDR-TB and extensive use of second-line anti-TB drugs. 

Strategy to control and eliminate TB in the Region 

Reversing the TB epidemic in the Region requires higher political and financial commitment from 

governments: a) countries facing with the high burden of TB have to increase their national expenditure 

on rational strategies to address TB and its accompanying social conditions; b) countries of 

the Region and the European Union have to raise awareness to the TB emergency in the Region 

and to increase their financial contribution to TB control. 

WHO is working to reduce the global burden of TB by 2015 in line with the Millennium Development 

Goals (MDGs) and the Stop TB Partnership targets in collaboration with the other partners. A comprehensive 

plan to control and eliminate TB in the Region was developed by the ECDC (3) and by 

the WHO European Region (4). The Europe Region of the UNION has collaborated with the European 

Respiratory Society (ERS) to revise and consults both plans. The Berlin High Level Ministerial Forum 

(December 2007) offered a unique opportunity to gather together donor and recipient countries to 

discuss the best strategy to finance and enhance coordination in the European response against 

the TB epidemic. 

References 

1. World Helath Organization. Global tuberculosis control: surveillance, planning, financing. WHO report 2008. 

WHO/HTM/TB/2008.393. Geneva, World Health Organization, 2008. 

2. Zignol M, et al. Global incidence of multidrug-resistant tuberculosis. Journal of Infectious Diseases 2006; 

194:479–85. 

3. ECDC. Framework Action Plan to fight tuberculosis in the European Union. Available from http://www.ecdc.europa.eu/pdf/080317_TB_Action_plan.pdf 

4. World Health Organization. Plan to stop TB in 18 high-priority countries in the WHO European Region 2007- 

2015. Copenhagen, WHO. Regional Office for Europe, 2007. Available from http://www.euro.who.int/document/e91049.pdf 

130

Standards, methods 

and circumstances influencing 

laboratory diagnostics of TB 

in Slovenia 

dr. Manca Æolnir-Dovœ, as. Damijan Eræen 

University Clinic of Respiratory and Allergic Diseases, Golnik, Slovenia 

The preliminary diagnosis of tuberculosis (TB) is based on clinical and radiological findings, but the 

final diagnosis requires the isolation and identification of Mycobacterium tuberculosis complex from 

adequate specimens. In this regard, the fight against TB cannot be successful without a well functioning 

laboratory service. The WHO Laboratory Strengthening Task Force (LSTF) for TB control published 

recommended standards for modern TB laboratory services in Europe in 2006 (1). 

The aim of our presentation is to show new LSTF standards for modern TB laboratory and to analyse 

the situation in Slovenian TB laboratories. 

The most fundamental aspects of WHO LSTF recommendations are (1): 

- each country should have an official national reference laboratory and TB laboratory network (recognised 

and financed by Ministry of Health) which is a part of a national TB program; 

- all laboratories should be licensed to perform TB-related microbiological activity; 

- adequate number of appropriately trained staff should work under appropriate biosafety conditions 

in laboratories; 

- microscopy of appropriate specimens, bacteriological cultures (combination of liquid and solid 

media), drug susceptibility testing and identification of tubercle bacilli are still the cornerstones of 

TB diagnosis in modern laboratories; 

- smear microscopy should be performed and reported within one working day from the arrival of 

specimens in the laboratory, culture and identification of M. tuberculosis from sputum and other 

specimens in 21 and 30 days, respectively ; 

- drug susceptibility testing (DST) for first line drugs is recommended for all new TB cases by classical 

methods, DST using molecular methods is advisable (for rifampicin and isoniazid - sputum 

smear-positive cases only); 

- clinicians should be informed of the results of all laboratory tests as soon as possible. 

At the moment, there is no official National Reference Laboratory appointed by the Ministry of Health 

in Slovenia. Laboratory for Mycobacteria Golnik performs some tasks of the national reference laboratory, 

being an active link of Slovenian National TB Program. The most important tasks of Laboratory 

for Mycobacteria Golnik include control of laboratory work, training of staff from other TB 

laboratories and foreign countries, collection of laboratory data, education and advising to clinicians 

and laboratory staff. In Laboratory for Mycobacteria Golnik we perform more than 75% of smears 

131

and TB cultures, all drug susceptibility tests, identification of mycobacteria and genotyping of all culture-positive 

patients in the country. 

Three additional TB laboratories are performing microscopy and cultures only. All 4 laboratories are 

in the process of receiving a licence for performing laboratory activity. Only 2 of the 4 laboratories 

use fluorescent microscopy, liquid and solid media for all specimens, but they detected more than 

94% of newly registered TB patients in our country in 2007. In all laboratories, microscopy is performed 

and reported within one working day and more than 90% of positive cultures were reported 

in 21 days (sputum) and 30 days (other specimens) in 2007. In the last years, Slovenia is one of the 

countries with the highest rate of culture-positive patients in the world (2). The biggest problems that 

the laboratories are faced with include lack and fluctuation of laboratory staff and work under inappropriate 

biosafety conditions. 

DST for first line drugs was introduced in Slovenian routine work (for all new TB cases) on January 

1 st 1998. This might be one of the reasons for a very low proportion of drug resistant TB (1.5% in 2006) 

and only 1 case of MDR TB (registered in 2006) in the country (2). On the basis of these data and 

relatively low accuracy of molecular methods to determine isoniazid and rifampicin resistance, 

Slovenian TB team decided that there is no need to introduce molecular tests in routine DST at the 

moment. 

In conclusion, the goal of WHO LSTF published recommendations is to harmonize TB laboratory 

services in Europe so that all laboratory procedures would be performed by appropriately trained 

staff, using standardised operating procedures in appropriately equipped and safe laboratories, 

against clear proficiency and quality standards. Slovenian TB laboratory services are performing 

well; however, there’s still room for their improvement. 

References: 

1. Drobniewski FA, Hoffner S, Ruesch-Gerdes S, Skender G, Thomsen V, WHO European Laboratory Strengthening 

Task Force. Recommended standards for modern laboratory services in Europe. Eur Respir J 2006; 

28:903-9. 

2. EuroTB (InVS/KNCV) and the national coordinators for tuberculosis surveillance in the WHO European Region. 

Surveillance of tuberculosis in Europe. Report on tuberculosis cases notified in 2006. 2007:7-115. 

132

Izvedbo 4. Slovenskega pnevmoloøkega in alergoloøkega kongresa, 

programa za medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege so omogoœili: 

Aico-eko, d.o.o., Trzin 

Auremiana d.o.o., Seæana 

Svilanit Svila, d.o.o., Kamnik 

Johnson & Johnson, d.o.o., Ljubljana 

MEDICOtehna, d.o.o., Ljubljana 

Lotriœ d.o.o., Selca 

Kemomed, d.o.o., Kranj 

Ecolab, d.o.o., Maribor 

Pharmamed – mado, d.o.o., Ljubljana 

Œetrta pot, d.o.o., Kranj 

Periteks Trzin, d.o.o., Trzin 

Sanolabor, d.d., Ljubljana 

Panakea, d.o.o., Ljubljana 

Schiller, Podruænica v Sloveniji, Poljœane 

Pivovarna Union d.d., Ljubljana 

GOinfo d.o.o., Nova Gorica 

Zavarovalnica Triglav, d.d., OE Kranj 

MIKA PLUS d.o.o., Kranj 

B211 d.o.o., Øenœur 

JonsonDiversy d.o.o., Maribor 

Meditrade d.o.o., Ljubljana 

133

S S K K 4 4 K www 

Smo 

 

 

 

 

 

 

 

@

www.sanolabor.si

Poslovna programska oprema za podjetja in javne zavode GoSoft-2000: 

- interno naroanje in poraba po pacientih (slednje od dobavitelja do pacienta) 

- centralna nabava in planiranje potreb 

- javni razpisi - izbor najugodnejšega dobavitelja 

- materialno poslovanje 

- proizvodnja pripravkov in kontrolni postopki (analize izdelkov) 

- raunovodstvo 

www.goinfo.si

• bioznanosti SYNGENE, NE, INVITROGEN 

DYNAL, ZYMED, MOLECULAR PROBES, CALTAG 

AG 

• diagnostike 

MINERVA, MEDAC, BIOTEK 

 

INVITROGEN-GIBCO, 

GIBCO, 

TPP, GREINER in SANYO 

 

BIOTEK 

 

BIOHIT in BIOTEK 

 

 

SANYO 

 

 

ELGA LABWATER 

 

PHENOMENEXNEX in 

CHROMACOL/NATIONAL ONAL SCIENTIFIC

Zbornik prispevkov za medicinske sestre (.pdf)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?