(seminarska vaja pri predmetu informatika) Avtor: Tanja Popovid, 1.f ...

II. gimnazija Maribor 

(seminarska vaja pri predmetu informatika) 

Avtor: Tanja Popovid, 1.f 

Mentor vsebine: prof. Mirko Pešec 

Mentor oblike: prof. Mirko Pešec 

Maribor, april 2009

KAZALO 

Tanja Popovid 

KAZALO VSEBINE 

1. UVOD ........................................................................................................................ 3 

2. KRATKA ZGODOVINA MESTA MARIBOR...................................................................... 4 

3. MARIBORSKI GRAD .................................................................................................... 6 

4. STOLNA CERKEV MARIBOR ......................................................................................... 7 

5. SINAGOGA ................................................................................................................. 8 

6. VODNI STOLP ............................................................................................................. 9 

7. SODNI STOLP ........................................................................................................... 10 

8. KUŽNO ZNAMENJE ................................................................................................... 11 

9. LENT ........................................................................................................................ 12 

10. BETNAVSKI DVOREC ................................................................................................. 13 

11. FRANČIŠKANSKA CERKEV .......................................................................................... 14 

12. POVZETEK ................................................................................................................ 16 

KAZALO SLIK 

Slika 1: Staro mestno jedro Maribor ...................................................................................................... 3 

Slika 2: Maribor v zgodovini ................................................................................................................... 5 

Slika 3: Mariborski grad ........................................................................................................................... 7 

Slika 4: Stolna cerkev Maribor ................................................................................................................ 8 

Slika 5: Sinagoga ..................................................................................................................................... 9 

Slika 6: Vodni stolp ............................................................................................................................... 10 

Slika 7: Sodni stolp ................................................................................................................................ 11 

Slika 8: Kužno znamenje ....................................................................................................................... 12 

Slika 9: Lent............................................................................................................................................ 13 

Slika 10: Betnavski dvorec ................................................................................................................... 14 

Slika 11: Frančiškanska cerkev .............................................................................................................. 15 

STVARNO KAZALO 

Frederik III, 7 

Janez Krstnik, 8 

Villa Rustica, 5 

2

UVOD 


1. UVOD 

S 

eminarska naloga z naslovom »Kulturne znamenitosti mesta Maribor« 

je nastala v sklopu pouka predmeta informatike. Ker je mesto Maribor 

drugo največje mesto v Sloveniji, polno zanimivih ter dragocenih kulturnih 

znamenitosti, sem se odločila, da vam bom nazorno predstavila njegove 

kulturne znamenitosti, ki so vidno vplivale na razvoj, izgled mesta tako kot v 

zgodovini tudi danes. Danes lahko te znamenitosti proučujemo in 

občudujemo le po drobcih, saj veliko kulturnih spomenikov, stavb, itd. je 

uničil čas, kultura drugih ljudstev ali pa so nam ostale te stvari še neodkrite. 

Poznavanje kulturnih znamenitosti je pomembno še s tega stališča, saj bo 

Maribor v prihodnje postal prestolnica kulture v celotni Evropi. 

Slika 1: Staro mestno jedro Maribor (vir: http://www.pf.unimb.si/jmc/datoteke/slike/MB_and_LJ/Maribor%201.jpg) 

3

KRATKA ZGODOVINA MESTA MARIBOR 


2. KRATKA ZGODOVINA MESTA MARIBOR 

Začetki mesta Maribor segajo že v čas Atike- kot pomembno prometno križišče 

ki je mejilo na eni strani z Celeio 1 in Falvio Solvo in na drugi strani z Ptujem ter 

Koroško. O tem nam pričajo številne arheološke najdbe že iz časa železne dobe 

(žarna grobišča, keltske najdbe, Villa Rustica). 

Prve mestne pravice je mesto dobilo leta 1254. Istega leta so meščani začeli 

graditi dvo kilometrsko obzidje, ki je omejilo staro mestno jedro. 

V srednjem veku se je v Mariboru naselila številna in ekonomsko zelo močna 

židovska skupnost. Zgradili so tudi prvo sinagogo, ki velja za eno izmed 

najstareših sinagog v srednji Evropi. 

Ob koncu 17.stol. je Maribor doletela kuga, zaradi katere je umrla tretjina 

tedanjega prebivalstva. V zahvalo za prenehanje kuge so prebivalci postavili 

Marijino ali Kužno znamenje. V zahvalo prvemu slovenskemu škofu Antonu 

Martinu Slomšku (prvi slovenski svetnik in narodni buditelj) je Maribor dobil 

Stolno cerkev (s prenosom sedeža lavantinske škofije iz sv. Andraža v Maribor). 

Za industrijski razvoj je pripomogla gradnja južne železnice od Dunaja od Trsta 

(1846). Mesto se je začelo širiti, zgradili so veliko mostov, povečal se je promet. 

Reka Drava je bila pomembna prometnica že v rimskih časih. Preko splavov so 

prevažali vino, les, olje, obrtne izdelke, tekstil od Koroške pa do Beograda in 

Črnega morja. V času prve svetovne vojne, je imel pomembno vlogo general 

Rudolf Maister, ki je s svojo skupino vojakov branil severno mejo. Pojavila se je 

tekstilna industrija. S pričetkom druge svetovne vojne se je ustavil razvoj in 

industrija. Med vojno so okupatorji uničili mesto, posledice je bilo čutiti še 

desetletja po vojni. Po drugi svetovni vojni je Maribor doživel hitri gospodarski 

razvoj. 

1 Celje 

4

KRATKA ZGODOVINA MESTA MARIBOR 


Slika 2: Maribor v zgodovini (Vir: http://www.azdesign.si/typo3cms/uploads/pics/maribor_okoli_1930_01.jpg 

) 

5

KULTURNE ZNAMENITOSTI 


3. MARIBORSKI GRAD 

Mariborski grad je zaradi svoje lege v središču mesta še posebej zanimiv. 

Zanimiv je pa ravno zato, ker večina gradov se je gradilo na visokih vzpetinah, 

gričih, za lažjo obrambo pred sovražniki. Začetki gradnje segajo v leto 1476 pod 

vodstvom Frederika III., z njim so dodatno okrepili in utrdili mestno obzidje 

pred turškimi vpadi. Na gradu so prepoznavna različna stilna in gradbena 

obdobja in je poleg stolnice najimenitnejši arhitektonski spomenik v Mariboru. 

V Mestnem gradu, ki je bil nekoč rezidenca mestnih upravljiteljev, je zdaj 

Pokrajinski muzej z več zbirkami velike vrednosti. 

Med pomembne gradbene dosežke gradu sodijo: 

baročno stopnišče iz let 1747-1759, 

Loretska kapela ob južni fasadi, ki je nastala med letoma 1665 in 1675 

viteška dvorana s čudovito stropno slikarijo Jožefa Geblerja in stenskimi 

podobami. 

Grad so skozi stoletja spremenili v fevdalno bivališče. Lastniki gradu, grofi Khisli, 

so območje gradu raztegnili proti zahodu kjer je danes kompleks Astorie in 

stavba kina Partizan. Tam je bilo grajsko dvorišče in gospodarska poslopja, v 

18.stol. pa so grofi Brandisi pozidali zahodno stran gradu. 

6



Slika 3: Mariborski grad (vir: http://maribor.uni-mb.si/vodnik/slike/slika139.jpg) 

4. STOLNA CERKEV MARIBOR 

Stolna cerkev je bila zgrajena v prvi polovici 12. stoletja kot triladijska bazilika 2 v 

slogu romantike. Leta 1254 so cerkev posvetili novemu svetniku in zaveznikusvetemu 

Janezu Krstniku. Cerkev je bila grajena v različnih umetnostnih 

obdobjih- romanskem (jedro cerkve), ko pa je postala za mestno občinstvo 

pretesna, so ji prizidali gotski prezbiterij, prisoten je tudi baročni slog gradnje. 

Med leti 1623-24 je cerkev dobila zvonik, ki so ga kasneje znižali za 19m. V 

baroku so jo še malo razširili , ko so ji prizidali stranski kapeli. Dejavni umetniki 

so poskrbeli za poslikavo in opremo v duhu svojega časa, medtem ko se je 

morala starejša umetnost umakniti. Sedaj diha v umerjenem lesku vseh stoletji, 

v katerih je rasla iz skromne župnijske cerkvice preko romanske bazilike do 

stolnice, ko je Maribor sredi preteklega stoletja postal sedež škofije. V njej se 

pretehtano, ubrano in dostojanstveno družijo slogi, ki so se nekoč pretakali po 

2 starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima 

7



severni in zahodni Evropi. Leta 1859 je blaženi Anton Martin Slomšek premestil 

sedež škofije Lavant v Maribor in tako je cerkev postala stolnica. 

Slika 4: Stolna cerkev Maribor (vir: 

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/65/Maribor_Stolnica_200701 

07.jpg/360px-Maribor_Stolnica_20070107.jpg) 

5. SINAGOGA 

Sinagoga se nahaja na Židovski ulici v Mariboru. Je ena izmed najstarejših 

ohranjenih sinagog v Evropi. Zgrajena je bila v 14. Stoletju kot sinagoga in 

središče judovske skupnosti v srednjeveškem Mariboru, ki se je nahajala na 

jugovzhodnem delu obzidanega dela mesta. Židovski stolp je bil zgrajen v 

sklopu gradnje mestnega obzidja in se nahaja na zidnem robu. Oba objekta sta 

bila rezultat judovskega preseljevanja na današnje območje Štajerske, kjer so 

Judje prvič omenjeni med letoma 1274 in 1296. Ukvarjali so se predvsem z 

denarništvom in bančništvom. Leta 1497 so bili Judje izgnani in tako je njihovo 

posest vključno s Sinagogo prešla v zasebne roke. Tako so jo v nekaj letih 

8



preuredili v rimskokatoliško cerkev Vseh svetnikov, toda zaradi jožefinskih 

reform je ponovno zamenjala lastnike. Konec 18. stoletja je bila prezidana, 

zvonik je bil odstranjen. Danes Sinagoga služi za različne razstave, predstave, 

okrogle mize, literarne večere,.. 

Slika 5: Sinagoga (vir: 

http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5C1%5C2004%5Csinagogagotskiopor 

niki_v_32085.jpg) 

6. VODNI STOLP 

Vodni stolp, kot pozna renesančna utrdba, ki je predstavljala jugovzhodni 

obrambni stolp srednjeveškega Maribora, je bil postavljen pri zadnji 

izpopolnitvi, oziroma prezidavi mestnega obzidja, ki je potekala v letih 1548 do 

1568 pod vodstvom italijanskih stavbenikov iz družine Dell' Allio. Na tem mestu 

je pred tem stal manjši okrogli stolp, postavljen na pilotih, kakor je znano iz 

arhivskih zapisov. Vodni stolp je bil postavljen leta 1555 in je najverjetneje dobil 

ime po tem, ker je ščitil mesto pred napadi z vodne strani. Stolp, ki danes stoji 

sam, je bil nekdaj z obzidjem povezan z židovskim stolpom, po obzidju je 

potekal lesen obrambni hodnik. Kasneje so ob obzidju zrasle hiše in pri hiši ob 

stolpu so bila velika vhodna vrata, imenovana tudi vodna vrata 0. 

9



Slika 6: Vodni stolp (vir: 

http://www.geocities.com/SiliconValley/Drive/4408/PhotoGallery/Maribor/Maribor_Vodni_ 

stolp1.jpg) 

7. SODNI STOLP 

Sodni stolp iz 14. stoletja je eden od obrambnih stolpov 

SODNI 

STOLP 

mestnega obzidja, ki so nekoč ščitili mesto. Okoli leta 1540 so 

ga pozidali v trdnjavsko obliko, sedanja podoba pa je iz leta 

1830. Ime je dobil v času, ko so v njem izrekali sodbe. 

Povezujemo ga s čarovniškimi procesi, saj so tukaj izrekali 

sodbe ženskam, ki so bile spoznane za čarovnice. Sodni stolp je 

zaradi svoje oblike poznan tudi kot Okrogli stolp, zaradi bližine 

Minoritskega samostana pa kot Samostanski stolp. Najdete ga na spodnjem 

delu mariborske tržnice na Lentu. 

10



Slika 7: Sodni stolp (vir: 

http://www.destinacije.com/Slike/Slovenija/GradevineiObjekti/Sodni_Stolp.JPG) 

8. KUŽNO ZNAMENJE 

Spomenik z imenom Marijino ali kužno znamenje je povezano z kugo, ki se je 

pojavila v 17.stol . v Mariboru. Zaradi kuge je pomrla kar tretjina tedanjega 

prebivalstva. V zahvalo za prenehanje kuge, so mariborski prebivalci leta 1681 

postavili spomenik- steber s podobo Marije. Tega so nadomestili z današnjim, ki 

je delo Jožefa Štrauba. Okoli Matere božje je razvrščenih šest svetnikov, 

priprošnikov zoper kugo. Spomenik se nahaja na Glavnem trgu mesta Maribor. 

11



Slika 8: Kužno znamenje (vir: 

http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5C1%5C2008%5CKuzno_znamenje1_ 

Slovenia_Slovenija_Maribor_Pohorje_Marko_Petrej_160144.jpg) 

9. LENT 

Lent spada pod stari del Maribora- staro mestno jedro, ki se nahaja v 

neposredni bližini reke Drave. Ime Lent izvira iz stare nemške besede Lander, 

kar pomeni mesto za pristajanje, saj je bilo tukaj pomembno pristanišče , kjer je 

letno pristajalo kar 1100 rečnih splavov. Tu je stala zelo pomembna vodna 

utrdba - Benetke. Nastala je v 16. stoletju. Leta 1919 so Lent poimenovali v 

Pristan. V 80-tih letih 20. stoletja so začeli Lent načrtno obnavljati in danes ga 

poživljajo številne gostilne, kavarne, obnovili pa so tudi starejše hiše, kar daje 

Lentu čar starinskosti. Daleč na okoli je znana 400 let stara vinska trta sorte 

žametovka ali modra kavčina, ki je verjetno najstarejša na svetu in še danes 

rodi. Na Lentu se odvijajo tudi različne prireditve, prva odmevnejša je bila 

12



Splavarski krst leta 1985. Od leta 1993 se tu odvija Festival Lent, ki je privabil 

mnoge ljudi od blizu in daleč ter doživel ugodno kritiko Mariborčanov. 

Slika 9: Lent (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Maribor_Lent.jpg) 

10. BETNAVSKI DVOREC 

Dvorec Betnava (nemško Schloss Windenaunn) je dvorec v okolici Maribora na 

Štajerskem. 

Leta 1319 listina omenja dvorec z imenom Wintenaw (Betnava). V 16. stoletju 

je ta prerasla v utrjeno renesančno graščino z vodnim jarkom. Grofje 

Herberstein so jo spremenili v protestantsko postajo z kapelo in pokopališčem. 

Dvorec je menjal veliko lastnikov, kar so bile le plemiške rodbine, med njimi: 

Herberstein, Khiessl, Auersperg, Ursini-Rosenberg, Szekely, Brandis in van Durr. 

Nekateri grofje so imeli funkcijo tudi pri mariborskem gradu. 

13



Slika 10: Betnavski dvorec (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:SLO-Betnava2.JPG) 

11. FRANČIŠKANSKA CERKEV 

Baziliko sv. Marije Matere usmiljenja, ki ima dva stolpa in tri ladje, so zgradili ob 

prelomu 19. v 20. stoletje po nacrtih dunajskega arhitekta Richarda Jordana. 

Nastala je na mestu nekdanjega kapucinskega samostana in cerkve Matere 

usmiljenja, pri kateri je bil od leta 1786 sedež slovenske predmestne župnije. Še 

pred izgradnjo cerkve v slogu starorimske bazilike so pozidali dvonadstropen 

samostan, ki se drži cerkve na njenem južnem delu. Opeko za njeno izgradnjo 

so nosile ženske iz Melja, za kar so prejele dva odpustka. 

Vecino slik v cerkvi je naslikal madžarski slikar Ferenz Pruszinskay, križev pot je 

izrezljal rezbar Miloš Hohnjec iz Celja, orgle pa je izdelal mariborski mojster 

Jožef Brandl. Na glavnem oltarju je božjepotna Marijina plastika iz 18. stoletja, 

v prezbiteriju pa so freske in vitraži – delo slikarja Staneta Kregarja. 

14



Slika 11: Frančiškanska cerkev (vir: 

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Frančiškanska_cerkev_Maribor.jp 

g/360px-Frančiškanska_cerkev_Maribor.jpg) 

15

POVZETEK 


12. POVZETEK 

ZNAMENITOST 

Mariborski grad 

Stolna cerkev Maribor 

Sinagoga 

Vodni stolp 

Sodni stolp 

Kužno znamenje 

Lent 

Betnavski dvorec 

POMEN 

Obramba pred turškimi vpadi, bivališče 

grofov 

župnija 

Objekt judovskega bogoslužja 

Obramba pred napadi z reke 

Sodbe “čarovnicam” 

Spomin na rešitev pred kugo 

Bivališče različnim grofom 

16

POVZETEK 


13. VIRI IN LITERATURA 

Dostopno na URL naslovu (18.04.2009): http://www.pmuzejmb.si/stran.php?muzej-grad 

Dostopno na URL naslovu (18.04.2009): http://www.mariborpohorje.si/default.aspx?str=5&jezik=1&stran=3 

Dostopno na URL naslovu (18.04.2009): http://www.slovenia.info/si/kulzgod-znamenitosti/Ku%C5%BEnoznamenje.htm?kul_zgod_znamenitosti=2269&lng=1 

Dostopno na URL naslovu (20.04.2009): http://www.betnava.org/ 

Dostopno na URL naslovu (20.04.2009): 

http://sl.wikipedia.org/wiki/Stolnica_svetega_Janeza_Krstnika,_Maribor 

Dostopno na URL naslovu (23.04.2009): 

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sinagoga_Maribor 

(1988). Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana: Cankarjeva založba (str. 

612). 

Gosar, A. et al. (1996). Slovenija: turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska 

knjiga. 

Milan Razdevšek (2003). Maribor v objemu doživetij.Maribor: Zavod za 

turizem Maribor. 

17

TABELA ZA OCENJEVANJE 


18

(seminarska vaja pri predmetu informatika) Avtor: Tanja Popovid, 1.f ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?