Glasba in film - II. gimnazija Maribor

2. gimnazija MariborTrg Miloša Zidanška2000 MariborGlasba infilmSeminarska nalogapri informatikiAvtor: Teja RebernikMentor oblike: Mirko PešecMentor vsebine: Vilijem Babič

Glasba in filmTeja Rebernik1. UvodV današnjem modernem času, so filmi zelo pomembni. Ne glede na žanr, kvaliteto ali igralce,si vsak dan pogleda vsaj en film nešteto ljudi po celem svetu.Vedno sem se spraševala, kako so se filmi pravzaprav začeli in zdaj, s to seminarsko semdobila možnost, da to izvem tudi po šolski poti.Opisovala bom začetke filma in kako so dobili glasbeno spremljavo – filmska sestavina, ki jedanes morda še bolj pomembna kot vsebina filma sama. Prav tako bom povedala nekaj onajboljših filmih in se razpisala o muzikalih.Slika 1: Charlie Chaplin (ghttp://europeancourier.org/images/CharlieChaplin_000.jpg)Stran 3

Glasba in filmTeja Rebernik2. Začetki filmaNemi filmPrvi film je nastal kmalu po razvoju kamere. Prvo najenostavnejšo kamero so izpopolniliokoli leta 1600 in do leta 1860 jim je uspelo posneti dvodimenzionalno sliko. To so tudiprikazovali z različnimi napravami, ki so bile zelo preproste in sposobne predvajati zaporedjemirujočih slik. Seveda so slike bile zelo natančno premišljene, da so lahko dosegle zaželenučinek (to je kasneje postala tudi osnova za animirani film).Prvi film je leta 1888 posnel Lois Aimé Augustin Le Prince. Uporabil je Le prince kamero zeno samo lečo in naredil dvo-sekundni film z samo štirimi sličicami, imenovan RoundhayGarden scene. Posnel ga je na vrtu družine Whitley in prikazuje štiri osebe kako hodijo vobmočju, ki ga je zajela kamera in se pogovarjajo ter smejijo.To je bil čisti začetek, naslednji film (prvi pravi film po mnenju mnogih, kljub temu, da trajasamo okoli 50 sekund), pa sta posnela brata Lumiere leta 1895. Bila sta prva, ki sta posnelaveč filmov kot enega, saj imata v svoji zbirki kar 10 krajših filmčkov, vsak dolg približno 50sekund.Prvi daljši film je nastal leta 1906. To je bil film Zgodba o Kelly druščini.Ti filmi (za nekatere bi bilo bolje rečeno filmčki) in tisti, ki so sledili pa seveda niso vsebovalizvočnega zapisa, zato so predvajanja filmov začeli spremljati z živo spremljavo. Najboljpogost inštrument za to je bil klavir. Glasbo so najprej uporabljali le kot sredstvo, z katerim soprikrili ropotanje projektorjev in pregnali vse tesnobne občutke ob smrtonosni tišini vkinodvorani. Kar kmalu so pa ugotovili, da je glasba dobra tudi za ustvarjanje posebnegavzdušja ob gledanju filmov. Tako so začeli glasbo prilagajali vsebini filma in podkrepilidoživljanje prizorov. Iz tistega časa poznamo kar nekaj igralcev in filmov, vendar je dalečnajbolj znan Charlie Chaplin. Obdobje nemih filmov in filmov s glasbeno spremljavo jetrajalo 32 let in v tistem času so se začela razvijati kina in prve filmske hiše.Charlie Chaplin16. aprila 1889 v Londonu, se je pevcema Charlesu in Hannah Chaplin rodil sin, ki sta gapoimenovala Charlie. Prav hitro je pokazal talent za glasbo in igranje – njegova prvaperdstava je bila že pri petih letih, ko je pel namesto njegove mame. Pri osmih letih je prvičigral v muzikalu in ti muzikali so ga do enaindvajsetega leta pripeljali do New Yorka. Leta1913, pri triindvajsetih letih je podpisal prvo pogodbo za film in se še isti mesec odpravil vHollywood. Njegov prvi film je bil Making a living, ki je izšel leta 1914. V tistem letu jenaredil 35 filmov (kot veste, so bili filmi takrat zelo kratki) in skozi naslednja leta postal zelozaželjen igralec. Prvi daljši film je bil Otrok (The Kid). V svojem življenju je dobil tudioskarja.Umrl je leta 1977, mirno v spanju.Stran 4

Glasba in filmTeja RebernikPrvi zvočni filmiPrvi zvočni film je prišel v javnost leta 1923 v New Yorku. Ta film je bil še zelo kratek invzelo je še naslednja 4 leta, da so naredili prvi dolg film z glasbo in zvokom nasploh. Leta1927 so tako predstavili film The Jazz Singer (Jazz pevec).Do leta 1930 so zvočni filmi postali zelo popularni čez celi svet. Takrat se je začel boljrazvijati tudi kino, saj so ljudje nad filmi postali zelo navdušeni.Slika 2: Plakat za prvi zvočni film(http://www.screensite.org/courses/Jbutler/T340/TheJazzSinger.jpg)Stran 5

Glasba in filmTeja Rebernik3. Delo skladateljaSeveda zvočnih filmov sploh ne bi bilo, če ne bi bilo skladateljev. Že pri prvih filmih so imeliskladatelji vlogo pisanja glasbe, ki bi kar čim bolje sodila k glasbi.Skladatelj se najprej sreča z direktorjem in producenti filma po tem, ko je bil film posnet in seže ureja, zato, da se pogovorijo kakšno glasbo film potrebuje. Potem si vzamejo čas inpogledajo film. Odločijo se, kateri del glasbe ali katera skladba bi se mogel kje začeti inkončati, zakaj je sploh v filmu in kako bi moralo zveneti. Ko končajo z tem, skladatelj napiševso glasbo in vse odlomke, ki jih film potrebuje. Večinoma napiše dosti manj glasbe, kot jefilm dolg (za 100-minutni film npr. 50 minut glasbe).Nato si pripravi note za glasbenike in jih da fotokopirati ter urediti. Tako postanejo popolnenote za filmske glasbenike.Howard Shore4. Slavni skladateljiHoward Shore je dandanes eden izmed najbolj spoštovanih, nagrajenih in aktivnihskladateljev filmske glasbe. Sklada že od leta 1981 in njegova glasba spremlja zelo popularnefilme. To so npr. Ko jagenjčki obmolknejo (The silence of the lambs), Filadelfija(Philadelphia), triologija Gospodar prstanov (Lord of the rings), Soba za paniko (Panic room),Letalec (The aviator), itd. Velikokrat je bil tudi nagrajen.John WilliamsJohn Towner Williams, je ameriški skladatelj, pianist in dirigent. V svoji 60 let trajajočikarieri, je naredil veliko del, ki se jih bomo vedno spomnili. Napisal je glasbo za filme Vojnazvezd (Star Wars), Superman, Rojen 4. Julija (Born on the fourth of July), filmi Harry Potter,filmi Indiana Jones, Jurski park (Jurassic park), Čeljusti (Jaws) in mnogo drugih. Prav tako jeskladal za 4 olimpijske igre, NBC Novice in slovesnost predsednika Obame.5krat je dobil Akademske nagrade, 4krat Zlate globuse in 21 gramijev.Alfred NewmanŽe pokojni Alfred Newman je bil tudi eden izmed najboljših skladateljev filmske glasbe. Mednjegove najbolj slavne filme sodijo Živiš samo enkrat (You only live once), Viharni vrh(Wuthering heights), Grbavec iz Notre Dame, Kako se poročiti z milijonarjem (How to marrya millionare), Dnevnik Anne Frank (The diary of Anne Frank), Camelot (Camelot), itd. Dobilje 45 Akademskih nagrad in 9 Oskarjev.Stran 6

Glasba in filmTeja Rebernik5. MuzikaliMenim, da če že govorim o filmih z glasbeno spremljavo, ne morem spustiti muzikalov.Muzikal splošno je vrsta predstave oz. filma, pri kateri je glasba eden izmed vodilnih stvari.Najprej smo poznali le muzikale na odru, kasneje pa so se ti ''prerodili'' v zelo uspešne filmskemuzikale.Eden izmed najbolj slavnih filmov še danes je Moje pesmi, moje sanje (The sound of music)in je bil izdan leta 1959. Po tem, so izdali še muzikal Oliver!, ki sledi zgodbi Oliverja Twista. 1Tako so se muzikali začeli razvijati s polno paro in v zadnjih letih se je pojavil pravi ''boom''takih filmov. Med najbolj slavne sodijo Moulin Rouge, Hair in seveda High school musical,ki je pri mladih požel veliko slavo.Šestdeseta Sedemdeseta Devetdeseta DanašnjidneviMarryPoppinsWest sidestoryThe sound ofmusicCabaret The Lion King Phantom ofthe operaWilly Wonka Cats! MoulinRougeJesus Christ EvitaHigh SchoolSuperstarMusicalTabela 1: Najbolj slavni muzikaliSlika 3: Prizor iz filma Moulin Rouge(http://ibasar.files.wordpress.com/2009/02/moulin20rouge.jpg)1 Oliver Twist je lik novele od Charlesa Dickensa.Stran 7

Glasba in filmTeja Rebernik6. PovzetekKot vidite, je od začetkov do danes film zelo napredoval in ni moč vedeti, kaj se bo zgodilo znjim v prihodnosti. Upam samo, da bo tudi glasba postajala vse boljša – kar pa je že zdajskoraj nemogoče.7. Viri in literaturahttp://en.wikipedia.org/wiki/Charlie_Chaplinhttp://www.imdb.com/name/nm0000122/biohttp://entertainment.howstuffworks.com/film-composer.htmhttp://en.wikipedia.org/wiki/John_Williamshttp://en.wikipedia.org/wiki/Alfred_Newmanhttp://www.geocities.com/Area51/Dimension/7100/lincoln3.jpgStran 8