Suhokranjske poti, oktober 2009 - ObÄina Žužemberk
Suhokranjske poti, oktober 2009 - ObÄina Žužemberk
Suhokranjske poti, oktober 2009 - ObÄina Žužemberk
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
14 IZ NAŠE OBČINE<br />
<strong>oktober</strong> <strong>2009</strong>,<br />
Anton Zupančič – Bleskov: 1947 sem prijel za oblič …<br />
»… in še do danes ga nisem odložil,« tako je<br />
začel svojo življenjsko zgodbo Anton Zupančič,<br />
po domače Bleskov z Rebri. Znan je daleč<br />
naokoli kot odličen mojster, ki zna z lesom in<br />
še z marsičim vse narediti. To povedo vsi ljudje,<br />
ki ga poznajo, in zelo dober in pošten človek<br />
je, še dodajo.<br />
Našel sem ga, kje drugje, kot v delavnici. Po<br />
pozdravu, sem vprašal, kako kaj gre. Takoj odvrne:<br />
»Najbolj sem vesel, da še lahko delam. Sicer<br />
zdravje je tako tako, stalno imam neke preglede,<br />
ampak če bo tako, kot je zdaj, bo kar šlo. Kaj<br />
hočemo, leta so tu, 15. avgusta jih bom obrnil<br />
77, lepa cifra, a ne,« je dodal.<br />
»Naredil sem samo 4 razrede,« je obudil svojo<br />
mladost, »potem je bila med vojno šola požgana.<br />
Leta 1947 sem šel v uk za kolarja k Hočevarju<br />
v Dobrnič, v obrtno šolo pa v Ljubljano. Potem<br />
sem delal pol leta v Medvodah, nato pa doma.<br />
1952 sem šel v Čačak odslužit vojni rok. Leta<br />
1955 sem vzel obrt, ker me je nekdo prijavil,<br />
še kazen sem moral plačati. Imel sem obrt kar<br />
celih 43 let, dolgo, kajne. Ženo sem pripeljal k<br />
hiši prav na moj rojstni dan, 15. avgusta 1956.<br />
Rodilo se nama je 6 otrok, eden je že takoj po<br />
porodu umrl, tako sva gor spravila 3 hčerke in<br />
dva sinova. Ostal sem pa sam, ženo sem izgubil<br />
leta 2002, še sreča, da je najmlajši sin ostal doma,<br />
da sem med svojimi. Sicer je pa živahno, kadar<br />
se vsi zberemo, saj imam poleg svojih 5, še 11<br />
vnukov in že 6 pravnukov,« se na kratko sprehodi<br />
po svoji kar dolgi življenjski <strong>poti</strong>.<br />
In kaj je delal in izdeloval. Lahko rečemo vse,<br />
kar je, predvsem v zvezi z lesom. Kot kolar vozove,<br />
sani, smuči, pa še marsikaj, kot mizar pa<br />
vrata okna, pohištvo. »Potem sem vzel čez hiše,<br />
nadaljuje, izžagal cimpre, jih sestavil, napravil<br />
okna, vrata, ograje za gank, lahko bi rekli, da sem<br />
hiše zaprl. Nešteto vikendov v Liscu sem opremil<br />
z vsem potrebnim iz lesa. Vsi moji otroci<br />
imajo hiše, tudi njim sem, razumljivo, naredil,<br />
kar je bilo treba. Dobro si poglejte hišo Marjana<br />
Smrketa, zraven občine stoji. Izdelal sem okna in<br />
vrata, stopnice, vse v starinskem slogu, ker je hiša<br />
stara,« je predstavil svoje dolgoletno delo.<br />
Da dodam, vsega občudovanja je vredno delo,<br />
ki ga je Bleskov stric opravil na stari brizgalni, ki<br />
je bila vsa v razpadanju, zdaj je kot nova, čeprav<br />
nosi letnico 1888 in še brizga povrhu.<br />
Pa to še ni vse. Sam si je izdelal stroj za oblanje<br />
in žaganje, rezkalnik z vsemi rezili za različno<br />
oblikovanje in razna druga orodja, napeljal je pri<br />
svoji hiši elektriko, skratka zna vse, česar se loti.<br />
Dve kočiji, s katerima se vozijo mladoporočenci<br />
po Otočcu, je imel v delu naš mojster, eno je popravil,<br />
drugo je pa v celoti sam izdelal.<br />
Res, veliko delo je opravil v svojem življenju.<br />
Marsikdo gleda skozi njegovo okno, marsikdo<br />
Našel sem ga kje drugje kot v delavnici<br />
hodi skozi njegova vrata, ima streho nad glavo<br />
in še marsikakšno stvar, ki jo je napravil, služi v<br />
dobro ljudem, in še zdaj, kot pravi, rad popravi<br />
kakšno starino in jo pomladi.<br />
Kljub vsemu, kar je napravil, je skromen in<br />
takole zaključi najin pogovor : »Rad bi še nekaj<br />
časa tlačil zemljo, da bi videl, kako rastejo<br />
in napredujejo vnuki in pravnuki in da bi še<br />
lahko delal.«<br />
Foto in tekst: Rudi Cerkovnik<br />
Župani ob tristrani piramidi na vrhu Svetega Petra<br />
Tradicionalno srečanje treh občin<br />
Dolenjske Toplice, Kočevje in<br />
Žužemberk je letos potekalo v<br />
organizaciji župana Občine Kočevje<br />
Janka Vebra, kateremu so<br />
tudi tokrat pomagali člani Planinske<br />
skupine Dvor iz PD Novo<br />
mesto. Lepo in delno jasno sobo-<br />
to, 12. septembra, so se ob županih<br />
in sodelavcih iz občinskih upravi<br />
treh sosednih občin, na županstvu<br />
na 888 m nad morjem, zbrali tudi<br />
mnogi občani in planinci ter suhokranjska<br />
konjenica, vseh je bilo<br />
okoli 100. Ti so bili zelo zadovoljni<br />
s ponovnimi obljubami o postavitvi<br />
planinske koče treh občin ter ureditvi<br />
statusa zavetišča Petra. Župani<br />
Franci Vovk, Franc Škufca in Janko<br />
Veber so resnost postavitve planinske<br />
koče po sprejetju OPN (občinskih<br />
prostorskih načrtov), ki po vsej<br />
Sloveniji potekajo izjemno počasi,<br />
potrdili z zdravico in obljubo, da se<br />
naslednje leto zopet srečajo.<br />
Grajski trg 33<br />
8360 Žužemberk<br />
VladiMir<br />
suhokranjske.<strong>poti</strong>@zuzemberk.si<br />
Marjan Romih je župane pozval, da zbranim povedo kaj lepega<br />
Ob svetovnem dnevu turizma<br />
Svetovni dan turizma je 27. september<br />
Nosilna tematika letošnjega svetovnega dneva turizma je Turizem<br />
in raznolikost. Priporočilo Svetovne turistične organizacije je, da kot<br />
rdeča nit ob dogodkih oziroma obeležitvah odseva praznovanje raznovrstnosti.<br />
Poleg razprave o vlogi globalizacije v usklajevanju dotoka<br />
turistov ter okoljske in kulturne želi letošnji svetovni dan turizma<br />
osvetliti tudi najbolj človeško plat panoge – njeno sposobnost<br />
ustvarjati razumevanje in socialno vključevanje ter spodbujati višji<br />
življenjski standard.<br />
Tako tudi v Suhi krajini z mnogimi prireditvami skozi vse leto skrbimo<br />
za raznovrstnost na vseh dogodkih, med katerimi so nekateri<br />
prepoznavni v širšem slovenskem prostoru, nekateri pa še preko<br />
slovenskih meja.<br />
VladiMir