prezentacija-udba

Edvard Kardelj
Prvi oče UDBE
Rojen je bil v delavski druţini v Ljubljani. Leta 1926 se je kot 16 letnik včlanil v
mladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov (SKOJ), dve leti kasneje je postal
član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Leta 1929 je končal učiteljišče, a učiteljske
sluţbe ni nikoli nastopil. Zaradi aktivnega delovanja v prepovedani stranki KPJ je bil
februarja 1930 v Beogradu aretiran in obsojen na dve leti ječe. Po izpustitvi iz zapora se
je leta 1932 vrnil v Ljubljano, kjer so ga imenovali za člana novega Pokrajinskega
komiteja KPJ za Slovenijo. Po tem, ko so nekateri starejši vodilni slovenski komunisti
izstopili ali bili izločeni iz KPJ je Edvard Kardelj skupaj z Borisom Kidričem in Francem
Leskoškom postal eden od članov novega vodstva slovenskih komunistov.
Kardelj je propagiral boj proti kapitalizmu, imperializmu, parlamentarnim demokracijam
in podpiral Stalinovo politiko in politični sistem Sovjetske zveze. Leta 1935 se je iz
Ljubljane preselil v Sovjetsko zvezo. V Moskvi je delal za Kominterno in bil skupaj z
Josipom Brozom Titom in Aleksandrom Rankovićem član NKVD. Po tem, ko je Stalin
ukazal likvidacije vseh najpomembnejših članov Centralnega komiteja Komunistične
partije Jugoslavije (CK KPJ) kot so Filip Filipovič, Sima Markovič in Milan Gorkič so
Kardelja oprostili vseh obtoţb. Stalin je Josipa Broza Tita imenoval za novega voditelja
KPJ, člani novega vodstva so postali še Edvard Kardelj, Aleksandar Ranković, Milovan
Đilas in Franc Leskošek. Leta 1937 se je novo vodstvo KPJ iz Moskve vrnilo v
Jugoslavijo, s ciljem priprave oboroţenega drţavnega prevrata, rušenjem izvoljene
oblasti in izvedbo komunistične revolucije. Po vrnitvi je s podporo KPJ odstranil iz
vodstva slovenskih komunistov vse predvojne člane in postal nov vodja Pokrajinskega
komiteja KPJ za Slovenijo. Aprila 1937 je na Čebinah organiziral sestanek, na katerem
so ustanovili Komunistično partijo Slovenije (KPS) kot sestavni del Komunistične partije
Jugoslavije (KPJ). Propagiral je boj proti zahodnim demokracijam, fašistični Italiji,
nacistični Nemčiji. Po podpisu pakta med Stalinom in Hitlerjem o nenapadanju, je kot
sekretar KPS skupaj s Titom opustil obtoţbe proti fašizmu in nacizmu ter se usmeril v
boj proti kapitalizmu, imperializmu, Franciji, Veliki Britaniji in ZDA. Po napadu Nemčije
in njenih zaveznikov na Jugoslavijo, 6. aprila 1941, se skupaj s Titom, po naročilu iz
Moskve ni ţelel opredeliti o okupaciji Jugoslavije. 27. aprila 1941 je bil eden od
pobudnikov ustanovitve Protiimperialistične fronte. Kljub okupaciji Jugoslavije s strani
sil osi KPJ tedaj še ni imela za cilj osvoboditve izpod okupatorja. Šele po napadu na
Sovjetsko zvezo je Kardelj pozval k oboroţenemu odporu proti okupatorju in
predstavnikom drugih slovenskih političnih strank.