prezentacija-udba

Alojzij Šuštar
-0011068-00000
Ljudsko šolo je obiskoval v Trebnjem, po končanem petem razredu, pa so ga starši
zaradi izredne nadarjenosti poslali v današnjo škofijsko gimnazijo v Šentvidu, kjer je
leta 1940 maturiral z odliko.
Po maturi je na Teološki fakulteti končal prvi letnik filozofskega študija. Jeseni leta
1941 ga je ljubljanski škof Gregorij Roţman poslal v Rim, kjer je na papeški univerzi
Gregoriani pridobil licenciat iz filozofije in doktorat iz teologije. 27. oktobra 1946 so ga
v Rimu posvetili v duhovnika.
Zaradi tuberkuloze je odšel na zdravljenje v Švico. Churski škof ga je nastavil za
kaplana v kraju (1949–1951), nato pa je postal profesor filozofije in verouka na liceju
Maria Hilf v Schwyzu (1951–1963). Nastopil je še v več sluţb in predaval na različnih
tečajih po Švici, Nemčiji, Avstriji, Italiji in Franciji. Od 1971 do 1976 je bil stalni tajnik
Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) s sedeţem v St. Gallnu.
Leta 1977 se je vrnil domov. Dne 23. februarja 1980 ga je papeţ Janez Pavel II.
imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Škofovsko posvečenje je prejel 13.
aprila 1980 v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja.
Ob 10. obletnici osamosvojitve je Šuštar prejel najvišje drţavno odlikovanje za
pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije. V utemeljitvi podelitve Zlatega
častnega znaka svobode RS je zapisano, da je kot ljubljanski nadškof in slovenski
metropolit s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno drţo in jasnim predstavljanjem
resnice o slovenski stvari v svetu nenadomestljivo prispeval k uresničitvi plebiscitne
odločitve in k mednarodnemu priznanju naše drţave. Leta 1998 je postal tudi častni
meščan mesta Ljubljana.
Leta 1997 je nadškofa Šuštarja nasledil kardinal Rode. Umrl je 29. junija 2007 v
Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu, kjer je ţivel in deloval od upokojitve dalje.
Vir: Wikipedija