Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Estetski epistemološki prelom in množična kulturaspisa. Na osnovi tega pa lahko ugotovimo, da omenjeni očitek spregledapoudarek in usmeritev Benjaminove teze, za katero je med drugim mogočezatrditi, da je v precejšnjem soglasju s sklepom Marxovega Uvoda kOčrtom kritike politične ekonomije. (Skoraj gotovo Benjamin s tem tekstomni bil seznanjen.) V skladu z večino Benjaminovega pisanja namrečtega odlomka ni mogoče brati tako kot, da bi šlo za nekakšno definicijoavtomatizma poteka družbene trans formacije, saj Benjaminova ugotovitevneizbežnosti materialnih in zgodovin skih pogojev družbene transformacijeter artikulacija njenih možnosti še ne opredeljujeta avtomatizmaniti na območju baze niti v sferi nadzidave. Nasprotno! Poanta, ki jopravzaprav izreka Benjamin, celo negira možnost razumevanja družbenetransformacije po avto matizmu, saj v osnovi obide sholastične razpraveo determinirajoči vlogi družbene baze in o odvisnosti, ali neodvis nostinadzidave od baze. S pomočjo Marxa Benjamin kratko malo pristopi kproblematiki nadzidave tako, da njen pomembni segment – umetnost –razume kot produkcijo, pri čemer vdiranje industrijskih postopkov naobmočje te produkcije dojame kot evidenco, po kateri je odločilnost proizvodnihnačinov za »naravo« produkta in njegovo družbeno funkcijopostala očitna. Iz tega morajo slediti teoretske konsekvence.Če še se še na kratko pomudimo pri Benjaminovem »sporu« zAdornom , lahko ugotovimo, da je vse od konca poznega modernizmain zatona nove levice kot njegove dokazljivo politične sestavine, umikajočese razpravljanje o emancipacijskih temah, ki jih je navrgla kritičnateorija, spremljalo naraščajoče zanimanje za Walterja Benjamina . Vednoznova vračajoče se razprave o Benjaminovih nestrinjanjih z Adornomjasno kažejo na polje, na katerem je Benjamin šel dlje kot njegovi sicerproduktivnejši kolegi v istih intelektualnih krogih. To polje je označenos pojmom subjektivnosti, kakršno je bilo v splošnem formulirano vkantovsko-heglovski tradiciji kontinentalne filozofije . Hkrati z drugiminestrinjanji – nekatera med njimi so bolj površinske narave – se razlikamed Adornovim in Benjaminovim pojmovanjem kaže kot razlika medadornovskim prizadetim subjektom, ki v poznokapitalističnem kontekstuizgublja svojo spontanost, ter transformiranim subjektom ali, kot bilahko rekli, porušeno subjektivnostjo modernizma. Tako kot je bila izrečena,ta razlika ni bila nikoli povsem jasna, kajti Benjamin sam ni razvidnoelaboriral vseh konsekvenc svojih uvidov, vsaj ne v njihovem polnemfilozofskem pomenu; morda pa se tudi sam ni zavedal kako daljnosežniso bili nasledki besedil, ki so se Adornu zdela sporna. Samo ugibamolahko zakaj Benjamin svojih odkritij ni dovolj razjasnil, da bi bil »razumljivfilozofom«. Morda je vzrok, da ni videl splošnejših filozofskih19