Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

32Umetnost v realnostimnožične reprodukcije kot jedra množične kulture najbrž zdela dovoljrazvidna in dojemljiva, pri čemer je uvedba koncepta avre po vsej verjetnostibila akt poimenovanja te razvidnosti. Če je bilo res tako, pa se jeavtor še v zadnjih nekaj letih svojega življenja, lahko prepričal, da njegovegauvida sodobniki niso jasno prepoznali in priznali. Zgodovina recepcijepojma, ki daleč presega okvir namena našega raziskovanja Benjaminovegaprispevka, bi pokazala na kar lepo število temeljnih nesporazumov,poskusov zavračanja polne relevantnosti koncepta in redukcijnjegovega dialektičnega pomena. Toda najpogostejša zmotna branjakoncepta so se zgodila mnogim občudovalcem Benjaminovega dela, kiso v očaranosti spričo njegovega melanholičnega sloga v večini spisov vezalipomen avre na označevalce iz različnih diskurzivnih redov. Sam trdim,da nam koncept, kakor ga tu vidimo, nakazuje, da Benjaminovegadela ni mogoče enostavno unificirati. Koncept avre prestopa meje avtorjevegazgodnejšega teoretskega in predvsem estetiškega dela. Pojemavre označuje točko epistemološkega preloma (ki odločilno zadeva tudiestetsko razsežnost) znotraj njegovega lastnega dela, ki ga, kot lahko zatrdimo,odlikujejo mnoge pohvalne nekonsistentnosti in domneve, kisubverzivno vrtajo luknje v dojemanje realnosti.Nedvomno je koncept avre dovolj kompleksen in dialektičen, daomogoča široki spekter teoretskih rab, za katere ne bi mogli reči, da sonapačne, četudi interpretacija praviloma neizogibno spreminja izvirnipomen. Kajpak eno od »pravil«, vzpostavljenih v eseju Umetnine včasu, ko jo je mogoče tehnično reproducirati, v nanosu na njega samega,odpre semantično polje za nadaljnjo interpretacijo, čeprav seveda pomenpojma avre ni nikakršen neskončni obrazec. Birgit Recki in Kaja Silverman10 poudarita vidik avre v navezavi na pojem pogleda, ki se mu kažedrugost objekta; le-ta »vrača pogled« subjektu, ki gleda ali v smislu angleškegatermina gaze zre. Koncept avre se v tem pristopu približuje lacanovskimparadoksom, ki zadevajo zapletena razmerja med sebstvomin drugim glede na učinkovanje mehanizmov želje. V zamisljivem psihoanalitskemteoretskem miselnem obratu avra lahko postane metaforav območju označevalca iluzije subjektivnosti, utemeljene na izgubljenemobjektu želje. Vprašanje, ki ga je v tem primeru mogoče postaviti, zadevaproblem premestitve, kar pomeni, da se moramo vprašati koliko je vtaki percepciji reflektirano dejstvo, da Benjaminov koncept avre izvira izkonteksta estetike in kritične družbene teorije? Vendar pa je treba pri-10 Recki , Birgit. Aura und Autonomie: Zur Subjektivität der Kunst bei Walter Benjamin und Theodor WiesengrundAdorno . Würzburg: Königshausen&Neumann, 1988.Silverman , Kaja. The Treshold of the Visible World. New York, London: Routledge, 1996.