9 - 24 UR.com

MOJA NOVA SLOVENIJA:podjetna, varna, dežela vrednotSODELOVALI SO:Dr. Andrej Bajuk, Mojca Kucler Dolinar, dr. Lovro Šturm, Marjeta Cotman, dr. Jure Zupan,dr. Janez Dular, dr. Simon Kolmanič, dr. Bogdan Lipuš, Martin Mikolič, Ljudmila Novak, dr.Jože Rant, dr. Miroslav Končina, dr. Peter Kralj, Matjaž Horvat, Jakob Bec, Marjeta Uhan,Vladimir Pori, Tomaž Hrastar, Silva Frčej, Miroslav Novak, Ignac Polajnar, Irena Ahčin, IvanKukar, dr. Alenka Šverc, Ciril Testen, Marjeta Humar in mnogi drugi.

Sodoben način življenja vzpodbuja sebičnost in celozanika pomen solidarnosti. Zato smo v Novi Slovenijiprepričani, da bi morala država pri ljudeh krepitiobčutek družbene odgovornosti in odgovornosti dogeneracij, ki bodo prišle za nami.V borbi za napredek nikakor ne gre izgubiti kompasaglede temeljnih vrednot na katerih temelji tudi programNove Slovenije. Naše vrednote, ki so globoko ukoreninjenev krščanskem etosu, kot so spoštovanje, poštenost,iskrenost, pogum, odgovornost in zanesljivost, so tiste, zakatere želimo, da vladajo v družbi in ustvarjajokvalitetne odnose med posamezniki, skupinami in generacijami,torej je njihovo spoštovanje nujno tudi vpolitiki. Slovenke in Slovenci lahko od izvoljenih predstavnikovNove Slovenije tudi v prihodnjem mandatupričakujejo delo v duhu teh vrednot.“Nova Slovenijaima prave odgovorena izzive prihodnosti!”Dr. Andrej Bajuk,predsednik NSiSlovenija je v preteklih štirih letih storila ogromen koraknaprej v svojem razvoju, k čemur so z uspešnim inpredanim delom na ključnih ministrstvih prispevali tudiministrice in ministri Nove Slovenije.Toda razvoj je nikoli končan proces, zato tako Slovenijakot tudi Nova Slovenija v tem trenutku stojita prednovimi izzivi.Kaj torej želimo v prihodnjih štirih letih?Želimo zavarovati osebno svobodo posameznika inzagotoviti pogoje, v katerih bo lahko uresničil svojeambicije. Vsak posameznik mora imeti možnost, da sev vzdušju spoštovanja različnosti, ki prevladuje vsodobni pluralni družbi, razvije do najvišje možne meje,brez da ga pri tem obremenjujejo neživljenjski predpisiin birokracija ali ostareli vzorci enoumja.Še naprej kot našo temeljno vrednoto izpostavljamodružino. Kljub temu, da se učinki družini prijazne politikev nekaterih delih že kažejo, bomo še naprej opozarjalina pomen družine in razmer, v katerih moški in ženskene bodo čutili, da jim družina prinaša zgolj breme terpoudarjali, da je (novo) življenje vrednota, ki zasluži vsespoštovanje, ne samo od drugih ljudi marveč tudi oddržave in vseh njenih ustanov.Velika odsotnost teh vrednot v politiki v minulih letih nasje pripeljala do točke, ko so državljani izgubili zaupanjev demokratične institucije lastne države. Želimo nadaljevativ tem mandatu zastavljen proces vračanjazaupanja v te institucije, predvsem pravno državoenakih možnosti pa tudi enakih pravic in odgovornostiza vse njene državljane.Pomembno je, da Slovenija še naprej ohranja dobreekonomske kazalce, kar bo mogoče le z uspešnimi terna tujih trgih konkurenčnimi malimi in srednje velikimipodjetji. Na področju javnih financ smo v tem mandatunaredili ogromno. Še naprej pa bomo zahtevalipregledno in varčno porabo davkoplačevalskegadenarja.Slovenija se razvija v uspešno ekonomijo, za kar so vnajvečji meri zaslužni njeni državljani, ki so ustreznoizkoristili pozitivno ozračje, ki smo ga ustvarjali. Odmnogih delavcev je to zahtevalo veliko trdega dela incelo odrekanja, zato je prav, da v naslednjem obdobjuohranjamo vzpodbudne pogoje za gospodarsko rast,obenem pa resno delamo predvsem na tem, dadosežki Slovenije velikemu odstotku državljanov nebodo pomenili zgolj črke na papirju in nekaj, o čemer seprepirajo politiki, ampak bodo to občutili tudi v oblikivišjih prihodkov.Za vse našteto želim, da bi pripomoglo k temu, da bi sedržavljani čutili varne v ekonomskem, pravnem insocialnem smislu v vseh obdobjih svojega življenja.Vesel sem dosežkov Nove Slovenije v tej vladi. Dokazalismo, da zmoremo, da nas ni strah niti največjih izzivovin odgovornosti. Od tukaj -- naprej! Veliko je še za postoriti,dokončati … Okoliščine v svetu se dokaj hitrospreminjajo, terjajo odgovore. Slovenija potrebujestranko, ki se je sposobna prilagajati in obenem delovativ skladu z vrednotami.Nova Slovenija je takšna stranka. In ima odgovore!

Tudi za poklicne športnike, ki samostojno opravljajo športni poklic, se je v tej zadnji spremembizakona priznala enaka olajšava kot rezidentom, ki samostojno opravljajo specializiranpoklic na področju kulturne dejavnosti in so vpisani v razvid samozaposlenih vkulturi, ter rezidentom, ki samostojno opravljajo novinarski poklic in so vpisani v razvidsamostojnih novinarjev.Zadnje spremembe Zakona o dohodnini so prinesle tudi enakopravno obravnavočebelarjev ob upoštevanju ločenega praga dohodka za določitev kmečkega gospodinjstva,in sicer od uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč dohodek v višini nad 200 €skupnega katastrskega dohodka in od uporabe čebeljih panjev dohodek od več kot40 panjev. Poleg tega se k oprostitvi dohodnine za dohodke iz osnovne kmetijske inosnovne gozdarske dejavnosti, ki ne presegajo praga za določitev kmečkega gospodinjstva,uvaja tudi oprostitev dohodnine za dohodek kmečkega gospodinjstva iznaslova čebelarstva do obsega 40 čebeljih panjev. Za osnovno kmetijsko in osnovnogozdarsko dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva se je znova uvedla naložbenaolajšava v višini 20 % vlaganja, vendar ne več kot 10.000 € v prvih dveh letih po vlaganju.LANI NISTE VEČ BREZOBRESTNO KREDITIRALI DRŽAVE!Konec drame z dohodnino. Države ne kreditiramo več, posredni in neposredni učinki soocenjeni na več sto milijonov evrov. Ne drži, da so tisti, ki morajo dohodnino doplačati,odvedli več davka kot v letu 2006. To pomeni le, da ti zavezanci med letom niso brezobrestnokreditirali države. Poenostavil se je tudi postopek. Namesto obrazca in osebe, kiga zna izpolniti, namesto gore papirjev in poštne gneče zadnji dan roka do polnoči zavse zamudnike nam DURS pošlje informativni izračun.IZPOLNILI SMO SREDNJEROČNE CILJE IZ LETA 2005 V OKVIRU PAKTA STABILNOSTI• Slovenija je že v letu 2007 dosegla in presegla ambiciozen srednjeročni cilj iz leta2005 – znižanje strukturnega primanjkljaja celotnega državnega sektorja podnačrtovano raven 1 % BDP.• Ob upoštevanju rebelansa proračuna za leto 2008 se bo delež odhodkovdržavnega sektorja znižuje za 4 odstotne točke BDP, merjeno po metodologiji ESA 95.To je še enkrat več, kot je bila zaveza v Koalicijski pogodbi za celotno obdobje mandata.Ustvarili smo pogoje za zdravo gospodarsko rast, ki temelji na investicijahin izvozu. Leta 2005 je znašala 4,1%, 2006 5,7%, 2007 6,2% v 1/4 leta 2008pa 5,4%.Povprečni BDP na prebivalca se je v zadnjih treh letih vzdignil od 83 % povprečja EUnad 90 % ob koncu leta 2007.Dosegli smo za tri odstotke višjo gospodarsko rast, kot jepovprečje v Evropski uniji, kar je bil tudi eden temeljnih ciljev Strategije razvojaSlovenije. Javna poraba celotnega državnega sektorja je nižja za 4 %, kar pomeniširjenje prostora za zasebno pobudo, ki je gonilna sila gospodarske rasti.UVEDBA EVRA JE POMENILA NOV ZAGONPrinesla je stabilnost in boljše možnosti za gospodarsko rast.Odpravljeno je bilo nihanje deviznega tečaja med Slovenijo in državami članicami, kiso že uvedle evro, ter s tem povezana tveganja in stroški. Evro je olajšal dostop slovenskihpodjetij do finančnih trgov in izboljšal njihovo likvidnost ter tako omogočilučinkovitejše razporejanje sredstev.

SPREJETA DAVČNA ZAKONODAJA SPODBUJA GOSPODARSKO RASTRazbremenitev gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti na domačem in na tujihtrgih je bila zagotovljena z moderno, mednarodno primerljivo in socialno urejeno davčno zakonodajo.Do leta 2009 se bo davek na dohodke pravnih oseb znižal kar za 20 %.ODPRAVILI SMO DAVEK NA IZPLAČANE PLAČEDavek na izplačane plače bo v celoti odpravljen z 31. 12. 2008 (do sedaj že 70 %). To bopomenilo neposredno davčno razbremenitev podjetij v skupni višini vsaj 487,5 milijona € letno(v letu 2005 je izkupiček tega davka predstavljal 7,3 % vseh proračunskih prihodkov).IZBOLJŠALI SMO RAZMERE ZA MALE PODJETNIKEZagotovljen je brezplačen vpis v sodni in poslovni register (sodnih taks in objave v Uradnem listuRS ni več treba plačati). Omogočena je registracija podjetja na vseh točkah VEM (Vse naEnem Mestu). S tem so podjetniki prihranili več milijonov evrov.Ker smo odpravili obvezno vodenje evidence osebnih podatkov za obrtnike in podjetja z do 50zaposlenimi, bodo podjetniki prihranili skupaj več kot 30 milijonov evrov.Sprejeta je bila tudi moderna evropska zakonodaja o javnih naročilih, ki poenostavlja postopkejavnega naročanja in omogoča tudi malim podjetnikom in obrtnikom dejavno udeležbo prijavnih naročilih.UVEDLI SMO DAVČNE OLAJŠAVE ZA VLAGANJE V RAZISKAVE IN RAZVOJDelež naložb v nacionalnem gospodarstvu se je s 13 % povečal na 19 % v letu 2007. Vsem podjetjemomogočamo uveljavljanje 20-odstotne davčne olajšave od vloženih sredstev za vlaganjav raziskave in razvoj.Višje olajšave za raziskave pa so predvidene v revnejših delih Slovenije, kar pomeni še dodatnoregijsko olajšavo v višini do 20 % vlaganja v raziskovalno-razvojne projekte.Višina regijske davčne olajšave je odvisna od razvitosti določenega območja. Možnost jeizrabilo 548 zavezancev, uveljavili so 59,7 milijona € davčne olajšave iz tega naslova, kar je 24-krat več kot leta 2005, ko je veljala ureditev dodatne olajšave v višini 10 %.Takšno davčno okolje spodbuja vlaganje novega kapitala in neposredno naložbe v domačegospodarstvo ter zmanjšuje nagnjenje k odlivanju domačega kapitala v države, ki imajo nizkoobdavčitev kapitala in ne zagotavljajo davčne preglednosti.RAZVITA RAZISKOVALNA DEJAVNOST SPODBUJA KONKURENČNOST GOSPDARSTVAOlajšave za znanost in razvoj spodbujajo podjetja k obsežnejšim raziskavam in doseganju višjedodane vrednosti. V času mandata te vlade se bodo proračunska sredstva, namenjena zaznanost in tehnologijo, povečala za 91 % v primerjavi z letom 2004.ŠTEVILO MLADIH RAZISKOVALCEV V GOSPODARSTVU SE JE POVEČALO ZA 60 %Za sofinanciranje mladih raziskovalcev iz gospodarstva smo za obdobje od 2007 do 2013oziroma 2015 namenili kar 81.694.118 €. To omogoča občutno povečanje letnega števila novihmladih raziskovalcev v primerjavi s preteklimi leti. To število se je leta 2006 v primerjavi z letom2004 povečalo za 60 %, s 35 na 56.

ZNOVA JE BILA UVEDENA DAVČNA OLAJŠAVA ZA RAZVOJNE NALOŽBEZačenši že z letom 2008 bodo lahko samostojni podjetniki in pravne osebe uveljavljale 20-odstotno olajšavo za razvojne naložbe, in sicer z omejitvijo na 10.000 evrov letno.Uvedene so bile spremebe Zakona o dohodnini ter Zakona o davku na dobiček pravnih oseb –v tem je tudi določeno, da to velja samo za samostojne podjetnike, ki imajo vsaj enegazaposlenega za polni delovni čas, ter za pravne osebe, ki imajo vsaj dva zaposlena za polnidelovni čas. Ob predpostavki 20-odstotne davčne stopnje ter predpostavki, da bi naložbenoolajšavo dejansko izrabili zavezanci, ki so jo izrabili v letu 2006, se javnofinančni prihodki iznaslova davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine znižajo za skoraj 43 mio evrov (24,8 mioevrov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb in 18,2 mio evrov iz naslova dohodnine –samostojni podjetniki).OBČINAM SMO NAMENILI DO ČETRTINE VEČ SREDSTEVZ namenom doseganja skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji je bil sprejet pravičnejšinačin financiranja občin, ki predvsem manjšim in podeželskim občinam omogoča večjofinančno samostojnost, saj so se jim sredstva povečala za 19 % v povprečju, v nekaterih primerihpa za več kot 25 %.Od leta 2006 dalje so občinam zagotovljena dodatna finančna sredstva za izvedbo takoimenovanih infrastrukturnih projektov. Novi sistem financiranja občin jim je poleg občutno višjihsredstev uvedel poenostavitve, ki so prinesle večjo preglednost ter povečale možnostinačrtovanja občinskih proračunov.Prav tako smo v skladu z načelom subsidiarnosti podprli osnutek pokrajinske zakonodaje, sajsmo prepričani, da možnosti državljanov ne smejo biti pogojene s krajem stalnega prebivališča.PODPIRAMO JASNO PRIVATIZACIJO - Podpiramo boj proti nepravilnostim, do katerih je prišlo včasu privatizacije. Zagovarjamo način pregledne privatizacije – kot v primeru NKBM, kjer je bilaprodaja 49-odstotnega državnega lastniškega deleža prvič izvedena po metodi prve javneponudbe v skladu s pravili, ki urejajo trg vrednostnih papirjev. Cilj je bil vzpostavitev lastniškesestave, ki bo dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje, konkurenčnost ter uspešenrazvoj NKBM, d. d., preglednost vseh transakcij in s tem upoštevanje interesov in pravic vsehdelničarjev ter doseganje najvišje možne prodajne cene in pozitiven vpliv na razvoj kapitalskegatrga.OBČUTNO SO SE POVEČALA SREDSTVA ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV ZDRAVSTVENEGAVARSTVAV letu 2004 je bilo od MDDSZ namenjenih za tovrstne programe 5.298.852,45 evrov, medtem kojih je v letošnjem letu 7.742.820,00 evrov.Povečale so se tudi zmogljivosti pri zagotavljanju namestitve za ranljive skupine prebivalstva: vmaterinskih domovih je na voljo 330 postelj, do jeseni 2008 pa se bo izpolnil program iz strategijein bo na voljo 350 mest. Jeseni se bo odprla še varna hiša na Obali. Razširila se je tudi mrežaterapevtskih programov in drugih programov za urejanje socialnih stisk.Odprlo se je 5 sprejemnih centrov, 2 terapevtski skupnosti in 2 centra za reintegracijo. V mandatusmo povečali mrežo programov na področju duševnega zdravja, prav tako pa mrežopomoči brezdomcem.V letu 2008 je bila mreža programov za podporno bivanje pri neodvisnem življenju invalidov zosebno asistenco razširjena za 56 odstotkov (od 177 na 266 uporabnikov).

GOSPODARSKA RAST JE PRINESLA ZNIŽANJE BREZPOSELNOSTIImamo najnižjo brezposelnost v zgodovini samostojne Slovenije. Ob začetku mandata leta2004 je bilo brezposelnih skoraj 91.000 tisoč ljudi, danes pa jih je le še dobrih 60.000. Stopnjaregistrirane brezposelnosti je bila maja 2008 6,5 % (v istem mesecu leta 2004: 10,2 %). V obdobjuod decembra 2005 do maja 2008 se je število dolgotrajno brezposelnih oseb zmanjšalo za kar32 %, število brezposelnih mladih do 25 let pa za skoraj 13 tisoč (dec. 2005: 19.277; maj 2008:6.744).Velik upad brezposelnosti je na eni strani posledica visoke gospodarske rasti, na drugistrani pa učinkovitega izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja.Izrazito so se povečale spodbude za zaposlovanje najtežjih skupin kot tudi vlaganje v usposabljanjein izobraževanje brezposelnih. Uvedene so bile zakonske olajšave za delodajalce, kizaposlijo mlado brezposelno osebo, mlajšo od 26 let: če je iskalka prve zaposlitve in je več kot6 mesecev prijavljena na zavodu ter ima suficitarni poklic, zavod vrne prispevke delodajalca zaeno leto.Delodajalci so upravičeni do vračila prispevkov za socialno varnost tudi za osebo, ki jo zaposlijoza čas nadomeščanja enega od staršev na starševskem dopustu.S tem se skuša doseči, da se delodajalci ne bi izogibali zaposlovanju mladih zaradi možnostistarševstva. Z usmerjanjem sredstev v območja z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, smozmanjšali razlike med regijami v Sloveniji (te so v letu 2005 znašale do 10 odstotnih točk, danesdo 4 točke). Sprejeti program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2007 – 2013vsebuje štiri ukrepe – svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, usposabljanje in izobraževanje,spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja ter programe za povečanje socialnevključenosti –, z njim pa smo opazno povečali sredstva za brezposelne osebe. Tako je bilo v letu2005 za izvajanje namenjenih 650 evrov na brezposelno osebo, v letu 2008 pa načrtujemo 1.100evrov.Pristojno ministrstvo bo v letu 2008 za izvajanje ukrepov aktivne zaposlovalne politike nameniloskoraj 75 milijonov evrov, vanjo pa bo okvirno vključenih 160 tisoč oseb.IZBOLJŠALE SO SE MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA INVALIDOVRazveseljiv je tudi podatek, da se pozitivno gibanje pri zaposlovanju invalidov nadaljuje, tudizaradi uvedbe kvotnega sistema, kjer se vsako leto zaposli od 1750 do 1930 brezposelnih invalidov,pred tem pa se jih je zaposlilo od 800 do 1000. Za uresničevanje uspešne politike zaposlovanjainvalidov sta bila ključna uvedba kvotnega sistema, povezana z drugimi podpornimiukrepi, in pa postavitev mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije po vsej Sloveniji.JASNEJŠA SO MERILA ZA ZAPOSLOVANJE TUJCEVOb zniževanju brezposelnosti se že srečujemo z resnim pomanjkanjem ustreznih kadrov na trgudelovne sile in delno ga rešujemo s kvotami za zaposlovanje tujcev. V tem mandatu sta bilisprejeti kar dve noveli zakona o zaposlovanju in delu tujcev (2005, 2007); prinesli sta novostiglede jasnejših meril za pridobitev delovnega dovoljenja, možnost zaposlitve po izteku sezonskegadela kot tudi odpravo administrativnih ovir pri pridobivanju delovnih dovoljenj ter uskladitevz EU zakonodajo.Predsedovanje: sprejet dogovor o direktivi o delovnem času in začasnih delavcih. Gre za dve,za evropske delavce ključni direktivi, ki urejata in posledično omejujeta delovni čas ter zagotavljataenake pravice in obravnavo začasnih delavcev, ki delajo prek agencij za zaposlovanje,od prvega dne zaposlitve.

SADOVA USPEŠNEGA SOCIALNEGA DIALOGA sta sprejem Zakona o delovnih razmerjih inSocialni sporazum 2007-2009. Večjo fleksibilnost na trgu dela ter ohranitev ravni socialnevarnosti smo dosegli s sprejemom zakona o delovnih razmerjih, ki je zahteval velike napore inure pogajanj s socialnimi partnerji. S tem se je dokazalo, da je socialni dialog pri iskanju dobrihrešitev živ in nujen. S spremembami zakona nam je uspelo v celoti ohraniti socialni in ekonomskipoložaj ter socialno varnost zaposlenih. Pomembne so spremembe, ki bodo omogočile večjozaščito zaposlenih in se nanašajo na prepoved vsakršne diskriminacije in duševnega nasilja nadelovnem mestu.Uvedeni so bili tudi dodatni mehanizmi za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja,in sicer dodatne pravne podlage za prilagajanje delovnega časa potrebam delavcev sstarševskimi obveznostmi in delavcev s šoloobveznimi otroki, da izrabijo vsaj en teden letnegadopusta v času šolskih počitnic, razširjeno in jasnejše pa je določeno tudi posebno varstvo predodpovedjo za delavce z otroki.V okviru socialnega dialoga je bil med socialnimi partnerji in predstavniki vlade lani podpisanSocialni sporazum za 2007–2009. V sporazumu so sprejeti dogovori o uresničevanju skupnihciljev na številnih družbeno-ekonomskih področjih (npr. socialni dialog, javne finance, davčnisistem, trga dela in zaposlovanje, pokojninski sistem, socialna varnost, pravna varnost, socialnaodgovornost podjetij ipd.).VSAK DELAVEC SI ZASLUŽI DOSTOJNO PLAČILO - dvig minimalne plače. Prepričani smo, da semora visoka gospodarska rast poznati tudi v položaju in plačilu delavcev, in ne le v večjihdobičkih podjetij. Letos marca smo izredno povečali minimalno plačo za 28 evrov, medtem kominimalna plača od 1. avgusta znaša 589,19 evra (avgusta 2004: 490 evrov).ZAVZEMAMO SE ZA DRUŽINI PRIJAZNO DELOVNO OKOLJESkupaj z nevladnimi organizacijami razvijamo projekt Družini prijazno podjetje, ki bo omogočallažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.UVEDLI SMO DAVČNE OLAJŠAVE ZA DRUŽINE- Povečale so se davčne olajšave za tretjega in nadaljnje otroke,- za otroke, ki so v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetihoseb za delo nezmožni, se priznava povečana dohodninska olajšava tudi po 18. letu (že tudi priodmeri dohodnine za leto 2005 in za leto 2006),- družinska pokojnina in dohodki za delo prek študentskega servisa se ne upoštevajo večpri presojanju statusa vzdrževanega otroka.-POVIŠALI SMO DODATEK ZA VELIKE DRUŽINEDodatek za veliko družino se izplača v enkratnem znesku, namenjen pa je družinam s tremi aliveč otroki, ki imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta na dodiplomskem študiju.Dodatek za družino s tremi otroki je v letu 2007 znašal 350,73 €, za družino s štirimi ali več otrokipa 427,72 €.Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege ali varstva štirih ali več otrok, ima pravico doplačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do desetega leta starostinajmlajšega otroka.10

Če se eden od staršev odloči ostati doma ali začne delati samo štiri ure zaradi nege otroka shudo motnjo v telesnem ali blago ali hudo motnjo v duševnem razvoju, je upravičen do nadomestilaza izgubljeni dohodek.Očetovski dopust je bil 1. 1. 2005 podaljšan s 45 na 90 dni. Uvedli smo denarno podporo za časodsotnosti z delovnega mesta, ko kateri od staršev skrbi za otroka. - Priznanje tega časa zapokojnino.ČIM PREJ DO STREHE NAD GLAVO ...Na stanovanjskem področju je na novo določena oprostitev plačila dohodnine od subvencije,ki pripada mladi družini kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, in oprostitevplačila dohodnine od obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjskivarčevalni shemi, ki je sklenjena najmanj za obdobje petih let.POVEČALI SMO SREDSTVA ZA DRUŽINEV tem mandatu so se proračunska sredstva, namenjena za podporo družinam, občutnopovečala. Na podlagi rebelansa proračuna za leto 2008 in do sedaj razpoložljivih podatkov oizvrševanju veljavnega proračuna ocenjujemo, da so se v tem mandatu sredstva za podporodružinam povečala za več kot 69 %.Če zneske sredstev iz leta 2004 primerjamo z omenjenimi ocenami do konca leta 2008, so se vtem mandatu sredstva povečala takole:otroški dodatek za 33 %, starševska nadomestila za 80 %, dodatek za nego otrok za 41 %,dodatek za veliko družino za 152 %, pomoč ob rojstvu otroka za 47 %, delno plačilo za izgubljenidohodek za 585 %, prispevki (krajši delovni čas, varovanje štirih ali več otrok, neplačanočetovski dopust) za 630 %, rejnine za 23 % in prispevki za poklicne rejnike za 68 %.VARNOST TUDI MED ŠTIRIMI STENAMIS sprejemom Zakona o preprečevanju nasilja v družini se zmanjšujejo dosedanje ovire žrtvamnasilja v družini pri odpravljanju nevzdržnih družinskih razmer in jim zagotavlja ustreznejšo pomočin varstvo tako, da (1) določi pojavne oblike nasilja; (2) za nosilca primera določi center zasocialno delo; (3) uzakoni medinstitucionalni pristop pri obravnavanju nasilja v družini; (4)določa obvezno izobraževanje strokovnih delavcev v raznih organih in organizacijah spodročja nasilja v družini; (5) uvaja institut spremljevalec žrtve in (6) brezplačno pravno pomočv sodnih postopkih. Dosedanje ukrepe za žrtvino varnost dopolnjuje z dvema novima ukrepoma:(7) prepustitev stanovanja v skupni uporabi, (8) stanovanjsko varstvo v primeru nasiljaob razvezi.Zakon pa se ne posveča samo žrtvi, temveč tudi povzročitelju nasilja, da bi ob strokovnipomoči spremenil svoje vedenjske vzorce.VEČ VESELJA DO ŽIVLJENJA!Veseli nas pozitivno stališče do novega življenja, ki se kaže tudi v statistikah o naraščanjurojstev. Medtem ko se je leta 2004 rodilo 17.961 otrok, se jih je leta 2007 rodilo 19.850. Upamona nadaljevanje tega gibanja.11

IZBOLJŠALI SMO POLOŽAJ UPOKOJENCEVVlada je v tem mandatu namenila veliko pozornosti tudi upokojencem, in sicer ni zaostrovalapogojev za upokojitev, ni podaljševala delovne dobe niti zaostrovala odmere pokojnin.Vlada je med svojimi prvimi ukrepi na področju pokojnin spremenila pokojninski zakon v koristupokojencem tako, da se pokojnine usklajujejo z rastjo plač. Tako se pokojnine od leta 2005usklajujejo ugodneje. (Npr. upokojenec, ki je leta 2004 prejel 695,64 evra pokojnine, danes dobi818,48 evra, če zakonodajnih sprememb ne bi bilo, pa bi jih dobil samo 779,93 evra).Odpravili smo tudi premoženjski cenzus za pridobitev pravice do dela vdovske pokojnine inpovečali letni dodatek (t. i. regres). Ta se je v mandatu te vlade povišal za 34 % in 23 % (višji,nižji).Za izboljšanje njihovega položaja je bil konec letošnjega januarja sprejet zakon o varstvenemdodatku; ta je na novo uredil pravico do varstvenega dodatka, in sicer je bila določena novaosnova za odmero dodatka in način usklajevanja. Urejen je bil tudi način valorizacije dodatkovk tistim tujim pokojninam, ki jih prejemajo slovenski državljani, ki so to pravico pridobili v kateri odnekdanjih republik SFRJ.Še dodatno pa smo položaj upokojencev, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 500 evrov, izboljšaliz enkratni pokojninskim dodatkom, ki bo izplačan avgusta v treh različnih višinah (150, 100, 80evrov). Omenjeni dodatek bo prejelo 252.742 upravičencev. Pokojnine z varstvenim dodatkomso se samo v letošnjem februarju povišale za skoraj 9 %.PODELJENIH VEČ KOT 3000 KONCESIJ ZA DOMOVE STAREJŠIHVlada je jeseni 2006 sprejela Strategijo varstva starejših, s čimer želimo omogočiti usklajenodelovanje resorjev pri ustvarjanju razmer za kakovostno staranje in oskrbo starejših ter povečatimedgeneracijsko solidarnost.Sprejeta je bila Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva 2006–2010, ki določaključne vsebinske in kvantitativne cilje na področju socialnega varstva (razvoj in modernizacijosocialnovarstvenih storitev in programov ter določitev mreže). Zato so bile naloge ministrstva napodročju sociale usmerjene predvsem v zagotavljanje ciljev strategije in resolucije.Glede na rast potreb po institucionalnem varstvu starejših je bilo veliko storjenega tudi pri širitvimreže institucionalnega varstva. V tem mandatu je bilo na podlagi koncesij, javno-zasebnegapartnerstva ali na podlagi obnove že obstoječih zmogljivosti pridobljenih novih 3000 mest.Z realizacijo teh mest bomo dosegli cilj 5-odstotne vključitve starejših v institucionalno varstvo,kot ga določa omenjena resolucija. Hkrati pa nam bo uspelo zagotoviti pokritost v celotnidržavi, tako da bodo do konca leta 2009 uporabnikom na voljo domovi v vseh upravnihenotah.Pravkar je v teku razpis še za 750 mest, namenjenih Ljubljani in Mariboru, kjer so čakalne vrstenajdaljše. Ministrstvo pa naložbe usmerja tudi v obnovo že stoječih domov. Trenutno potekaobnova Hrastovca in doma v Slovenskih Konjicah. Letos pa je bila dokončana prenova prostorovna Vrhniki in v Postojni.12

VEČ ŠTIPENDIJLani je bil sprejet prvi sistemski zakon o štipendiranju; njegovi nameni so povečanje preglednostitega področja, hitrejše prilagajanje potrebam gospodarstva, povečanje števila štipendistov,spodbujanje socialno šibkejših otrok za šolanje in študij ter spodbujanje večjega dodeljevanjakadrovskih štipendij s sofinanciranjem. Dodeljevanje državnih štipendij se z novim zakonomprenaša na centre za socialno delo, dodeljevanje Zoisovih štipendij ter sofinanciranjekadrovskih štipendij pa prevzema na novo ustanovljeni Sklad za razvoj kadrov in štipendiranje.S tem se razbremenjuje ZRSZ, ki je te štipendije dodeljeval doslej. Sklad za razvoj kadrov inštipendiranje je bil ustanovljen v letu 2006, da bi dodeljeval sredstva za vlaganje v človeške vire,za večjo zaposljivost, konkurenčnost, prenos znanja in povezovanje izobraževalnega sistema spotrebami trga dela.Ministrstvo bo na podlagi novega zakona o štipendiranju zagotavljalo sofinanciranjekadrovskih štipendij, in sicer v višini 50 % posamezne štipendije, vendar največ v višini 30 %minimalne plače. Za neposredne kadrovske štipendije je bilo z razpisom 2007/2008 namenjenih5 mio €, v razpisu za 2008/2009 pa 8 mio €. Za posredne kadrovske štipendije (regijskeštipendijske sheme) pa je z objavo razpisa (1. 8. 2008) namenjenih 19 mio €.V letu 2007 je Javni sklad za razvoj kadrov podelil štipendije za študij v tujini v okviru 5 razpisov,kjer je bilo skupno razpisanih 970 tisoč € sredstev. V letu 2008 pa je za študij v tujini namenjenih2,2 mio €, kar je dvakrat več kot leto poprej.ŠTUDENTOM ZAGOTOVLJENA SUBVENCIONIRANA PREHRANADa bi vsem študentom v času študija omogočiti nižje stroške ter čim rednejšo in zdravo prehrano,je bil sprejet Zakon o subvencioniranju študentske prehrane, ki zagotavlja trajno subvencioniraneprehrane študentom. Novost zakona je, da se subvencioniranje prehrane določa vznesku in ne več v odstotku od višine regresa prehrane zaposlenih. Študentom s posebnimipotrebami zaradi težje funkcionalne prizadetosti, otrokom padlih v vojni za Slovenijo 1991 sstatusom študenta in študentom, ki so starši, smo z novim zakonom zagotovili dodatnih 10 obrokovmesečno.1400 NOVIH ŠTUDENTSKIH POSTELJZgraditev študentskih bivalnih zmogljivosti – MVZT je skupno preskrbel 1401 študentsko posteljov skupni vrednosti 39,8 milijona evrov. Od tega je bilo 991 novih ležišč v Ljubljani, 410 pa v Mariboru.Prenovljena so bila 1003 študentska ležišča v Ljubljani in Mariboru. Vrednost obnove jeznašala 14,8 milijona evrov. S tem smo v večjem delu uresničili projekt prenove in zgraditveštudentskih bivalnih zmogljivosti. Trenutno so v teku naložbe v prenovo in nadzidavoštudentskega doma 1 v Ljubljani, kjer gre za 304 študentske postelje, prenovo in nadzidavoštudentskega doma Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani, kjer gre za 237 študentskih postelj, terprenovo študentskega doma 5 v Mariboru, kjer gre za 172 študentskih postelj.V Novem mestu, Celju in Novi Gorici bodo pri gradnji sodelovale občine na podlagi posebnepogodbe z MVZT. Pisma o nameri so že podpisana z občinami Celje, Koper in Novo mesto.V Novem mestu bo predvidoma sofinancirana zagotovitev najmanj 100 ležišč v okvirnemznesku 3 milijonov evrov v obdobju od 2008 do vključno 2010, v Novi Gorici predvidoma najmanj80 ležišč v okvirnem znesku 2,4 mio evrov v obdobju od 2008 do vključno 2010, v Celju pabo predvidoma sofinanciranih najmanj 80 novih ležišč v okvirnem znesku 2,4 milijona evrov vobdobju od 2008 do vključno 2010.Projektni svet za uresničevanje projekta prenove študentskih bivalnih zmogljivosti se je sešeljunija letos in je kot priporočilo pri gradnji in prenovi študentskih domov sprejel Smernice o minimalnihtehničnih zahtevah za gradnjo in opremo študentskih domov in drugih prostorov zabivanje študentov.13

VISOKOŠOLSKA ZAKONODAJAS spremembo Zakona o visokem šolstvu smo v letu 2008 med drugim v skladu z Ustavnoodločbo uredili pravni položaj strokovne službe Sveta RS za visoko šolstvo. Uredili smo položajdiplomantov dosedanjih univerzitetnih študijskih programov, ki so se v študijskem letu 2005/06vpisali v magistrske študijske programe 2. stopnje. Z zakonom smo določili tudi pravno podlagoza razširitev mednarodnega sodelovanja slovenskih univerz z drugimi univerzami, visokošolskimiali raziskovalnimi ustanovami ter določili način pridobitve akreditacije visokošolskih programovtujih mednarodnih zvez univerz. Z novelo visokošolskega zakona v letu 2006 pa smo skupaj zUredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja odpravilipravno praznino glede razmerja med diplomanti dosedanjih in novih študijskih programov.Sprejeta Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja jeprvi veljavni pravni akt v Sloveniji, ki uvaja Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja kotobvezen nacionalni standard in se uporablja za razvrščanje izvajanja in izidov izobraževanja inusposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov.VEČ ŠTUDENTSKIH IZMENJAVOb zavesti o pomenu študentske mobilnosti smo povečali sredstva za programe študijskihizmenjav Erasmus in omogočili več študentskih izmenjav. Slovenski visokošolski zavodi sodelujejov programu od leta 1999, ko je v izmenjavi sodelovalo 170 študentov, v tem študijskem letu pase je število udeležencev (po podatkih CMEPIUS) povzpelo že na 1228 tistih, ki so iz Slovenijeodšli v tujino, ter na 850 tistih, ki so iz tujine prišli v Slovenijo. Slovenski študenti vsako leto v celotiporabijo denar za mobilnost Erasmus.ODPRAVLJAMO NESKLADJE MED VPISOM NA ŠTUDIJ IN POTREBAMI TRGA DELASeznanjali smo mlade s študijskimi programi v povezavi z zaposlitvenimi možnostmi – tri letazapored je MVZT po slovenskih regijah pripravljalo posvete za dijakinje in dijake zaključnihletnikov srednjih šol. Namen posvetov je bil seznaniti jih s čim več koristnimi informacijami predvpisom v visoko šolstvo. Izkazalo se je namreč, da vladajo precejšnja neskladja med vpisom naposamezne študijske smeri in potrebami trga dela. Posveti so spodbudili fakultete in podjetja,da tudi sami pripravljajo predstavitve študijskih programov in poklicev po srednjih šolah že predizidom razpisa za vpis. Vlada RS si je ves čas prizadevala uravnotežiti vpisna razmerja, saj jepomembno, da mladi po študiju dobijo tudi zaposlitev. Izkušnje s posvetov so pokazale, da sodijaki tudi s pomočjo konkretnih podatkov o zaposlitvenih možnostih še skrbneje pretehtali svojoštudijsko izbiro, saj so se vpisna razmerja v zadnjih dveh letih obrnila v prid tehnike in naravoslovja.Tudi razpis za vpis v visoko šolstvo smo oblikovali v skladu s potrebami trga dela. Podatkipo prvem vpisnem roku za študijsko leto 2008/2009 kažejo, da se je precej povečalo številoprijav za študijske programe iz naravoslovja, matematike in računalništva. Samo od lani se ještevilo prijavljenih povečalo za 133, v odstotnem deležu pa s 7,3 % na 8,4 %. Za študijskopodročje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva so visokošolski zavodi zbrali podobnoštevilo prijav kot lani, skoraj enak je tudi odstotni delež: lani 18,60 %, letos 18,57%.MEDICINSKA FAKULTETA V MARIBORU IN DRUGE NALOŽBEMVZT se zaveda pomena zdravstvenih poklicev in potreb trga po teh poklicih pa tudi velikevpisne želje mladih po teh poklicih. Zato je podprlo razvoj Medicinske fakultete v Mariboru. Vletu 2007 je Univerzi v Mariboru zagotovilo 1.162.273 evrov sredstev za to naložbo, letos pa1.439.210 evrov. Za to naložbo je predvidena tudi raba sredstev iz evropskih strukturnih skladov.V mandatu te vlade so bile na področju visokega šolstva dokončane tele naložbe: v LjubljaniVisoka šola za zdravstvo, Fakulteta za matematiko in fiziko ter FDV, v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko,računalništvo in informatiko, Medicinska fakulteta (laboratorij) in Pedagoškafakulteta, na Primorskem pa Visoka šola za zdravstvo, Turistika ter Fakulteta za humanističnevede.14

ZAČRTALI SMO RAZVOJNE SMERNICE SLOVENSKEGA VISOKOŠOLSKEGA PROSTORAV mandatu te vlade je slovenska raziskovalna sfera dobila Nacionalni raziskovalno-razvojniprogram za obdobje od 2007 do 2010 ter Nacionalni program visokega šolstva za isto obdobje.Nacionalni raziskovalno-razvojni program je začrtal naslednje cilje: povečati vpliv RR vdomačem okolju, povečati vlaganje v raziskave in razvoj (RR), povečati kakovost RR, okrepitičloveške vire za RR, razviti spodbudno okolje za RR, povečati število visokotehnoloških in inovativnihpodjetij. Nacionalni program visokega šolstva pa je začrtal naslednje cilje: ustvariti enotenvisokošolsko-raziskovalni prostor v Republiki Sloveniji, izobraziti 80 mladih raziskovalcev letno zagospodarstvo, obdržati vsaj 60 % mladih med 18. in 24. letom v terciarnem izobraževanju,povečati delež prebivalstva (starega 15 let ali več), vključljivega v visokošolsko izobraževanje ssedanjih 15 % na 25 % ter doseči razmerje od sedanjih 57 % na vsaj 75 % diplomantov glede naprvi vpis študentov v prvi letnik, povečati sredstva za visokošolsko izobraževanje in raziskovalnodelo na vsaj 5 % BDP, povečati število visokošolskih zavodov v Sloveniji in doseči boljšo pokrajinskopokritost s posameznimi oddelki in/ali programi na vseh slovenskih območjih, uveljavitev vsajene od slovenskih univerz med najboljšimi evropskimi univerzami, izpopolnitev splošnejšegasistema meril in uporaba posebnih razmerij med tremi vrstami meril za vsak poseben namen,odpreti habilitacijski prostor za povečanje pretoka strokovnjakov med visokošolskimi in raziskovalnimizavodi ter gospodarstvom in spodbujati razvoj komercialno manj zanimivih študijskihpodročij in raziskav.1. Uredili smo plačni sistem v raziskovalni in visokošolski sferi - uspešno smo dokončalipogajanja o aneksu h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost. V povprečju se bodoosnovne plače na nosilnih delovnih mestih (to so docent, izredni profesor in redni profesor terznanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik) povečale za okoli 17odstotkov. Povečanje bo izpeljano v štirih korakih do leta 2010.2. Postopno smo povečali vlaganje v znanost - delež ministrstva v celotnih načrtovanihodhodkih proračuna RS je s 5,25 % v letu 2005 narasel na 5,67 % v letu 2008. Sredstva na programuznanost in tehnološki razvoj za znanstveno-raziskovalno dejavnost so se v tem obdobjupovečala za 31%.3. Videokonferenčni sistemi na univerzah - s sofinanciranjem skupnega projekta vseh trehslovenskih javnih univerz v višini 80.000 € so bili na vseh treh rektoratih vzpostavljeni kakovostnivideokonferenčni sistemi, ki skupaj s prenosnimi in namiznimi sistemi omogočajo novo raven privsakodnevnih dejavnostih poslovnega in pedagoškega dela na univerzah.4. Razvoj in postavitev brezžičnega omrežja Eduroam v univerzitetnih okoljih - sadovivečletnega projekta so izredni – vse fakultete in druge pedagoške članice vseh treh slovenskihjavnih univerz so se priključile evropskemu sistemu Eduroam. Slovenija je tako poleg Portugalskeedina država v EU, ki je dosegla to raven. V obdobju 2005–2008 smo ta projekt financirali vskupni višini 380.000 €.SPODBUJAMO POVEZAVE V “TRIKOTNIKU ZNANJA”Spodbujanje povezav v trikotniku znanja med univerzami, raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom– krepko smo povečali število novih mladih raziskovalcev iz gospodarstva, sprejetihv financiranje. Ko se je leta 2001 projekt pričel, jih je bilo 29, leta 2004 pa 35 – letos smo jih sprejeliv financiranje še 63. Te številke so velike, saj je bilo po podatkih Statističnega urada na dan31.12. 2006 v vseh predelovalnih dejavnostih skupaj zaposlenih 234 doktorjev znanosti. Ravnosredi julija 2008 pa smo objavili letošnji razpis, ki omogoča odobritev statusa mladega raziskovalcaokoli 130 kandidatom. Prijavitelji na razpis so lahko tudi manjša podjetja in samostojni podjetniki,ki imajo vsaj dva zaposlena. Razpis spada v okvir programov za prenos in dvig znanja vgospodarstvu, z namenom omogočiti višjo izobrazbo v gospodarstvu.15

Krepitev znanja v gospodarstvu je namreč pogoj za povečanje inovativnosti in ustvarjenedodane vrednosti ter produktivnosti gospodarstva. Za razpis smo za obdobje 2007 do 2013oziroma 2015 pridobili 69.440.000 evrov iz Evropskega socialnega sklada. Za leto 2008 je ministrstvodopolnilo usmeritve Javni agenciji za raziskovalno dejavnost z novim prednostnimsklopom – raziskave, vpete v razvojne potrebe slovenske industrije. S to spremembo želimo raziskovalcev javnem sektorju spodbuditi k usmerjanju v raziskave, ki so povezane z razvojnimipotrebami gospodarskega okolja. Nova prioriteta se upora-blja že pri vrednotenju raziskovalnihprogramov in projektov v letu 2008.Znatna sredstva smo namenili za tehnološki razvoj v podjetjih. To smo storili prek raznih razpisov:omenili smo že razpise za mlade raziskovalce iz gospodarstva. Vsa leta smo izvajali tudi javnerazpise v podporo raziskovalno-razvojni dejavnosti v podjetjih.V letih 2005 in 2008 smo posebej financirali RR projekte v malih in srednje velikih podjetjih, vsaleta pa tudi raziskovalno-razvojne projekte tehnoloških centrov, mednarodne industrijske RRprojekte v okviru programa EUREKA (temu programu smo v zadnjem letu po splošnem mnenjute mreže zelo uspešno predsedovali). Podprli smo tudi projekte slovenskih tehnoloških platform,organizacije, ki podpirajo inovacijsko dejavnost, ter mednarodne raziskovalno-razvojneprojekte: MANUET (projekt spodbuja mednarodno sodelovanje in s tem dvig tehnološke razvitostivključenih regij in držav), CORNET (projekt v okviru 6. in 7. okvirnega programa, katerega ciljje mreža za izmenjavo informacij in sodelovanje med regionalnimi programi držav in shemamikolektivnih raziskav po vsej Evropi) ter ERA-SME (usklajevanje in povezovanje regionalnihprogramov, ki podpirajo sodelovanje med malimi in srednje velikimi podjetji ter RR organizacijami).Skupno smo za vse te razpise izplačali približno 32 milijonov € (sem niso všteta sredstvastrukturnih skladov trenutno odprtih razpisov) in podprli čez 300 raziskovalno-razvojnih projektovpodjetij. V letu 2008 namenja pristojno ministrstvo programu za tehnološki razvoj 88 odstotkovveč sredstev kot leta 2004, skupaj pa vsa tri ministrstva (MVZT, MG in MORS), aktivna na tempodročju, namenjajo štirikrat več sredstev kot leta 2004, v veliki meri zaradi usmeritve strukturnihskladov v tehnološki razvoj.V MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA SMO UVAJALI E-POSLOVANJEV sodelovanju z agencijo JAPTI smo v letih 2006-2008 v višini 190.000 evrov sofinancirali izvedbospodbujevalnega programa za uvajanje e-poslovanja v malih in srednje velikih podjetja (MSP).V okviru projekta je bilo izvedeno usposabljanje zaposlenih v podjetjih na področju novihtehnologij e-poslovanja, usposabljanje zaposlenih v podpornih ustanovah za spodbujanjerazvoja e-poslovanja v MSP, usposabljanje svetovalcev o novih storitvah e-poslovanja inpromocija uporabe sodobnih načinov e-poslovanja v MSP. Ciljne skupine so bili končni uporabniki,tj. MSP, podporno okolje – zaposleni v lokalnih podjetniških centrih – in svetovalci specialistis področja IKT. Cilji projekta: usposobljenost 40 zaposlenih v podpornih ustanovah na področjue-računov, usposobljenost 15 svetovalcev za izvajanje svetovanja na področju uvajanjae-računov, začetek uvajanja e-računov v 50 podjetij, seznanitev 2000 MSP z možnostmiuporabe e-računov v poslovnih sistemih.NUK SE BO GRADIL!Projekt NUK Jožeta Plečnika smo po 19 letih pripeljalo tik do pričetka gradnje prve faze - postopekpridobivanja zemljišč oziroma t.i. stavbnega fonda in njihove ureditve je za potrebe 1. fazekončan. Podpisana je pogodba za Rimsko 1, ki zaokroža potrebni stavbni fond za prvo fazo.Pridobljeni so vsi projektni pogoji. Vredni arheološki ostanki z območja treh insul so že odkopani,v načrtu pa je, da se ti ostanki predstavijo v sklopu objekta NUK Jožeta Plečnika. Podpisali smopogodbo z MORS, da bo v vojašnici v Sostrem deponija arheoloških ostalin. Dela ZVKDS, kiobsegajo predvsem arheološke raziskave terena, morajo biti končana do 20. 8. 2008, prav takopa mora biti do takrat izdelano končno poročilo o konservatorskem in arheološkem delu,demontaža zidov, prestavitev in skladiščenje gradbenega materiala za potrebe poznejšeprezentacije ter izdano kulturnovarstveno soglasje.16

DOM IRISDom IRIS (Inteligentne rešitve in inovacije za samostojno bivanje) in AAL– Dom IRIS, ki smo gaodprli konec leta 2007 v prostorih Inštituta za rehabilitacijo, je dober primer prakse, kjer vse skupineuporabnikov, ki so pogosto izločene iz procesov informacijske družbe, vključimo vanjo injim s tehnologijo ter storitvami olajšamo življenje. Projekt pomeni povezovanje trikotnika znanja,znanosti in gospodarstva, k čemur še posebej težimo v skladu z lizbonsko strategijo. V projektusmo sodelovali Inštitut za rehabilitacijo, MVZT, Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za delo,družino in socialne zadeve, Fakulteta za elektrotehniko, zavod SETTCE, podjetji SmartCom inMKS. Strokovna skupina je bila zasnovana multidisciplinarno, saj so jo sestavljali strokovnjaki spodročja informatike, medicine, rehabilitacije, senzorike in fizioterapije.V domu IRIS so predstavljene podporne tehnologije ter tehnologije »pametnega doma« zapotrebe štirih glavnih ciljnih skupin uporabnikov: starejših, gluhih in naglušnih, slepih in slabovidnih,oseb z gibalnimi motnjami (invalidi, bolniki s poškodbami glave, bolniki po kapi, bolniki zmultiplo sklerozo) ter za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Finančna vrednostprojekta v letih 2006–2008 je znašala 350.000 €. Dom IRIS zdaj prehaja v okvirje asociacije AAL(Ambient Asisted Living) (če se s tem hvalimo pred slovenskimi volilci, bi se spodobilo prevesti vslovenščino), kjer se financira njegov nadaljnji razvoj ter razvoj e-storitev in e-vsebin. Za AAL jeSlovenija v letu 2008 namenila 200.000 € in s tem omogočila financiranje mednarodnih projektovs področja oseb s posebnimi potrebami ter starejših.SPREJELI SMO STRATEGIJO RAZVOJA INFORMACIJSKE DRUŽBENamen Strategije razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji, ki jo je MVZT pripravilo vletu 2007, je z učinkovito uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije spodbuditikonkurenčnost in produktivnost, zagotoviti uravnotežen družbeni in regionalni razvoj, izboljšatikakovost življenja celotne družbe in vsakega posameznika. V tej luči smo v letu 2008 objavilijavni razpis za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov e-vsebin in e-projektov. Namenjenje bil naslednjim tematskim področjem: kultura, zdravje, mala in srednja podjetja, znanstvene inizobraževalne e-vsebine in e-storitve, e-vsebine in e-storitve za potrošnike ter e-storitve spodročja lokalne e-uprave.S projektom želimo obogatiti ponudbo elektronskih vsebin ter storitev in omogočiti dostop donjih vsem državljanom kjer koli in kadar koli. Vsebine projekta se nanašajo zlasti na dostop inuporabo različnih vsebin ter storitev e-uprave in drugih vsebin, povezanih z delom in pristojnostmijavne uprave.SPLETNO OKO ZA “VAREN” INTERNETProjekt Spletno oko - je slovenska spletna prijavna točka, prek katere lahko uporabniki internetaprijavijo nezakonite in škodljive spletne vsebine na internetu v Sloveniji. Sodelovanjepodobnih točk v Evropi se je izkazalo za učinkovit ukrep v boju za zmanjšanje nezakonitih inškodljivih vsebin na internetu, kakršna sta otroška pornografija in sovražni govor.Projekt Spletnooko.sideluje v okviru komunitarnega programa »Varnejši internet plus« in je del omrežja INHOPE.Pri projektu kot člani svetovalnega organa sodelujejo Vrhovno državno tožilstvo Slovenije inPolicija ter predstavniki medijev in drugih organizacij, ki delujejo na področju varovanja pravicotrok. Slovenski uporabniki interneta imamo z anonimnim poročanjem o obstoju potencialnonelegalnih ter škodljivih vsebin na internetu novo možnost, da tudi sami prispevamo kvarnejšemu internetu. Projekt sofinancirata Generalni direktorat za informacijsko družbo priEvropski komisiji ter MVZT (Direktorat za informacijsko družbo). Celotna vrednost dvoletnegaprojekta v letih 2006/2007 je bila 170.000 €, od tega je prispevek MVZT-ja 75.000 €.17

INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA ZA VSAKOGARNamen projekta E-šole je približati in narediti uporabo informacijske tehnologije ter znanj dostopnokar najširšemu krogu ljudi v Republiki Sloveniji. Tako imajo vsi prebivalci RS možnost zastonjskeuporabe računalnika (skeniranja, pisanja, obdelave fotografij…), dostopa do spleta navseh e-šolah (predvsem v popoldanskem času). V okviru projekta podpiramo predvsemnaslednje vrste uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT):uporaba IKT za potrebe dela in vsakdanjega življenja, dostop do spletnih storitev na javen inbrezplačen način, dostop do spletnih storitev v okviru dela zavoda (tako na zavodu kot tudizunaj) in usposabljanje za znanja, potrebna za učinkovito vključevanje v informacijsko družbo.Danes v Sloveniji deluje 31 e-šol, ki se lahko pohvalijo z obiskom okvirno 100.000 obiskovalcevletno. Pri tem so bile 4 vzpostavljene na novo, druge pa se sofinancirajo za izvajanje vsebin invzdrževanje. Skupna vrednost financiranja od MVZT je 210.000 €.ŽELIMO POVRNITI ZAUPANJE DRŽAVLJANOV V PRAVNO DRŽAVOPoleg odmevnega znižanja notarske tarife za polovico, s čimer so državljani prihranili 65 mio €,smo v tem mandatu povečali število notarskih mest z 68 na 125. S tem sta se povečalikonkurenčnost med notarji in večja dostopnost notarskih storitev prebivalcem in podjetnikom.Pripravili smo nova sodobna zakona (o mediaciji in o arbitraži), ki omogočata hitrejše incenejše zunajsodno alternativno reševanje sporov, ter moderna zakona o sodnih taksah inodvetniški tarifi, ki vnaprej jasno določata višino stroška vsakega sodnega postopka in spodbujatastranke k sklepanju sodnih in zunajsodnih poravnav, odvetnike pa odvračata odzavlačevanju sodnih postopkov. Z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnegaodlašanja smo omogočili sojenje v razumnem roku, državi pa prihranili 600 mio €.Zaradi prepočasnega sojenja pa smo zahtevke za odškodnine preusmerili na slovenskasodišča. Sedaj strankam po pravično zadoščenje ni treba več na Evropsko sodišče v Strasbourg,ker odškodnino prisojajo že sama slovenska sodišča.Spremenili smo Zakon o kazenskem postopku, da omogoča v celoti elektronsko poslovanjesodišč v kazenskih postopkih, avdio-video snemanje glavnih obravnav, in povečujeučinkovitost izterjave denarnih kazni in stroškov sodnih postopkov v korist proračuna RS.Spremenili smo zakon o pravdnem postopku, da dokončno odpravlja možnost pritožbenimsodiščem vračati zadeve v reševanje nazaj na prvo stopnjo. Z novelo zakona bodo moralapritožbena sodišča odločiti na seji senata ali razpisati glavno obravnavo in dokončno odločiti.S spremembo zakona o pravniškem državnem izpitu in povečanjem števila pripravniških mestza več kot polovico, smo dokončno odpravili večletne čakalne dobe za opravljanje pravosodneprakse na sodišču in s tem povečali možnost, da več univ. dipl. pravnikov čim prejopravi pravniški državni izpit.S tem se bo posledično tudi bistveno povečalo število kandidatov za opravljanjenajodgovornejših del in nalog na sodiščih, tožilstvih in drugih pravosodnih organih.Spremenili smo zakon o brezplačni pravni pomoči ter z njim zagotovili brezplačno pravnopomoč res tistim, ki jo zaradi svojega socialnega in finančnega stanja dejansko potrebujejo.Odpravili smo namreč anomalijo, da je prvi brezplačni pravni nasvet do sedaj lahko dobilvsakdo, ne glede na premoženjsko oziroma socialno stanje.18

V pravosodne organe je bilo vloženih skupaj 57 mio € naložbenih sredstev, pravosodnimorganom pa smo zagotovili za 45. 540 m2 novih poslovnih prostorov. Na internem trgu vladesmo brezplačno pridobili dodatnih 15.000 m2 poslovnih prostorov v vrednosti 20 mio €. Kupilismo pohištvo za več kot 70 obravnavnih dvoran in drugo opremo za delovanje sodišč. Prvič vzgodovini sodstva smo se odločno lotili zagotavljanja varnosti na sodiščih z modernimitehničnimi sredstvi.Nova zakonodaja o sodiščih omogoča učinkovitejše in bolj dinamično vodenje sodišč. Z njo jezagotovljena učinkovitejša mobilnosti sodnikov in sodnih spisov (»leteči spisi«) med sodišči, vseizključno z namenom zagotoviti učinkovito sojenje v razumnem roku.Nova kazenska zakonodaja omogoča prožnejšo moderno evropsko kaznovalno politiko, alternativneoblike prestajanja kazni, delo v splošno korist skupnosti pri izrečenih kazni zapora doenega leta in s tem razbremenitev prostorske stiske v zaporih. Zagotovili smo zadnjo mogočolokacijo v središču Ljubljane za gradnjo nove funkcionalno opremljene sodne stavbe zapotrebe ljubljanskih prvostopnih sodišč (zdaj porabimo samo za najemnine 4,2 mio € letno)Dokončno smo rešili prostorsko problematiko sodišč in drugih pravosodnih organov v Celju,Mariboru, Trbovljah, Radovljici, Ljutomeru, Kamniku, Murski Soboti, Lendavi, Vrhniki, Tolminu,Idriji, Piranu, Novem mestu, Brežicah, Krškem, Šmarju pri Jelšah, Slovenj Gradcu, Kranju, Gor.Radgoni, Lenartu, Grosupljem in Črnomlju, bistveno pa izboljšali stanje v Novi Gorici in na Ptuju.S celotnega področja pravosodja je bilo v DZ sprejetih 62 zakonov, ki jih je pripravilo naše ministrstvo,izdana sta bila 102 podzakonska predpisa za poenostavitev postopkov, olajšanje dostopnosti,poenostavitev dela sodišč in zmanjšanje stroškov za delo sodišč, vse z namenomzagotoviti prebivalcem in podjetnikom pravico do sojenja v razumnem roku.Ustanovili smo Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki omogočapopolno elektronsko odločanje o izvršilnih predlogih v 48 urah.·Delež pravnomočno dokončanih denacionalizacijskih zadev znaša 97,4 odstotka (38.604dokončanih od 39.642 vloženih).·Komisija za popravo krivic je namesto povprečno 858 zadev na leto, kot jih je reševala v letih1997 do 2004, v letih od 2005 do 2008 rešila povprečno 4.731 zahtevkov na leto.KONČALI SMO OBDOBJE “NEDOTAKLJIVIH”S spremembo zakonodaje je bil pri Vrhovnem državnem tožilstvu v tem mandatu ustanovljenspecializiran oddelek za pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe s policijskimi pooblastili.Oddelek je v prvih treh mesecih svojega delovanja v letu 2008 reševal kazenskezadeve zoper 165 osumljencev.Pri Vrhovnem državnem tožilstvu je bila ustanovljena posebna skupina za pregon organiziranegakriminala, ki je začela delovati 1. 11. 2007. Za kakovostnejše delo v pravosodju je bilustanovljen Center za izobraževanje v pravosodju, ki intenzivno izvaja izobraževanje, usposabljanjesodnikov, tožilcev in drugih zaposlenih v pravosodnih organih.Verska svobodaSprejet je bil moderen in evropsko primerljiv zakon o verski svobodi. Tako kot drugod po Evropismo zagotovili duhovno oskrbo zaposlenim v slovenski vojski, policiji in slovenskih zaporih.19

MOJA (NOVA) SLOVENIJA ...V OBDOBJU 2008 - 2012 ŽELIMO USTVARJATI:PODJETNO IN USPEŠNO SLOVENIJO- Državo, ki raste in se razvija v sodobno evropsko gospodarstvo, ki jedokončno zaključilo s tranzicijo;- državo, ki predstavlja trdnega partnerja Evropske zveze in jasno zagovarja svoje interese v povezavah, katerih članica je;- državo, ki spodbuja uspešen razvoj lokalnih skupnosti in z življenjskonaravnanimi zahtevami omogoča kvalitetno izobraževanje, delo inuresničevanje kreativnih zamisli državljanov.VARNO SLOVENIJO- državo, ki svojim državljanom omogoča socialno varnost od rojstvado smrti- pravno državo, ki vzbuja zaupanje- državo, ki se zaveda pomena varovanja okolja;- državo, ki skrbi za varnost svojih meja in državljanov, je uspešna pri pregonukriminala in ščiti človekove pravice svojih prebivalcev- se s primerno zakonodajo dovolj hitro odziva na tehnološke novosti, kipoleg veliko pozitivnih učinkov prinašajo tudi tveganjaSLOVENIJO KOT DEŽELO VREDNOT- Državo, ki se zaveda, da je družina njen temeljni element ter zato vsenapore usmerja v ukrepe, ki ustvarjajo pogoje, v katerih novo življenjepredstavlja veselje ter omogoča kvalitetno življenje vsem generacijam s poudarkom na medgeneracijskem dialogu;- državo, ki ob odprtosti za medkulturni dialog poudarja ohranjanjenaše samobitnosti ter uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika na vsehtradicionalnih in novih področjih, ki jih odpira družbeni, duhovni intehnološki razvoj20

ZATO BOMO V PRIHODNJEM MANDATU:1. okrepili prizadevanje, da vsakdo za svoje delo prejme pošteno plačilo- Minimalna plača mora zagotavljati dostojno preživetje,- delo se mora splačati, zato mora minimalna plača pomeniti tudi motivacijoza iskanje zaposlitve, nadzor nad upravičenostjo prejemanja denarnih socialnihpomoči pa preprečevati neaktivnost brezposelnih.2. tudi v prihodnje zahtevali pregledno in varčno porabo denarjadavkoplačevalcev od ministrstev do javnih zavodov!3. spodbujali še tesnejše povezave med znanostjo in gospodarstvom– inovacije prinašajo dodano vrednost, delovna mesta in razvoj:- S kakovostno in konkurenčno ponudbo študijskih programov se je treba odzivatina družbene potrebe (prenova programov, snovanje novih),- po končanem izobraževanju hiter in uspešen prestop iz šole na trg delovnesile (tudi delo pri potencialnih delodajalcih že v teku šolanja),- financiranje raziskav, vlaganje v znanstvene in tehnološke parke ter noveobrtne cone.4. pomagali kmetom, da za svoje delo dobijo pošteno plačilo:- Reorganizacija neučinkovitih institucij, ki naj bi skrbele za kmete (kmetijskosvetovanje postaviti na trg storitev),- pomoč kmetom pri trženju pridelkov,- dvigniti izobrazbeno raven kmetovalcev in jih spodbujati, da sami prevzamejoključna mesta v kmetijskih organizacijah,- vključiti kmetije v energetsko oskrbo Slovenije (biomasa).21

MOJA (NOVA) SLOVENIJA ...5. zavzemali se za prožno varnost zaposlitve:- Ob potrebni mobilnosti delavcev bomo skrbeli za nadzor nad izvajanjemdelovnopravne zakonodaje ter zagotavljali ustrezno izobraževanje inprekvalifikacijo vsem delavcem, ki s svojim poklicem ne morejo dobitizaposlitve,- skrbeli bomo za socialno varnost državljanov, ki zaradi objektivnihrazlogov nimajo zaposlitve ali se sami ne morejo preživljati ,- razvijali bomo invalidsko varstvo, utemeljeno na človekovih pravicah,preprečevanju diskriminacije ter zagotavljanju enakih možnosti.6. podprli in predlagali le takšno zdravstveno zakonodajo, ki bo vsempod enakimi pogoji zagotavljala dostopno, kakovostno in hitro zdravstvenooskrbo:- To pomeni ohranitev obveznega zdravstvenega zavarovanja,- omejitev privatizacije zdravstva (pregled/nadzor nad privatizacijo),- varstvo kategorije socialno šibkih zavarovancev tako, da so v celotivključeni v storitve obveznega zdravstvenega zavarovanj, brez doplačildopolnilnega zavarovanja,- povečanje naložb v prenovo/gradnjo stavb in nakup sodobneopreme.7. ustvarjali razmere, v katerih bodo mladi lažje prišli do prvegastanovanja- Oblikovanje nepremičninskih naložbenih skladov, ki naj mladim družinamomogočijo pridobitev prvega stanovanja,- rešitev težave zaradi medsebojnega izključevanja zaposlitve za določen časin pridobitve posojila.8. spodbujali sožitje med generacijami:- Gradnja medgeneracijskih centrov,- varno in kvalitetno življenje v vseh življenjskih obdobjih,- prostovoljstvo (priprava Zakona o prostovoljstvu, ki bi uredil status inpoložaj prostovoljcev).22

9. načrtovali varno in aktivno starost:- Dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo plač,- spodbujanje vseživljenjskega učenja,- ureditev trga nepremičnin, možnost preprostega zamenjevanja stanovanjglede na spremenjene potrebe.10. nadaljevali večanje učinkovitosti pravosodja:- naredili vse, da se poveča zaupanje državljanov v pravno državo,- premagovanje in končanje sodnih zaostankov,- razvijanje alternativnih oblik reševanja sporov (mediacija ipd.).10. gojili kulturo dialoga in podpirali slovensko umetnostno ustvarjalnost:- Uveljavljali bomo vlogo Slovenije kot sousmerjevalke evropskekulturne in jezikovne politike,- podpirali kakovostne nekomercialne kulturne projekte in ustanove,- krepili prepoznavnosti Slovenije v tujini s predstavljanjem najboljšihkulturnih dosežkov,- skrbeli za uveljavljanje in razvoj slovenščine na vseh področjih javnegaživljenja.23

MOJA (NOVA) SLOVENIJA ...... PODJETNA ...V gospodarskem in finančnem smislu. Raste in se razvija v sodobno evropskogospodarstvo, ki je dokončno zaključilo s tranzicijo. Jasno zagovarjasvoje interese v svojih povezavah tako znotraj kot zunaj EU. Spodbujauspešen razvoj lokalnih skupnosti in z življenjsko naravnanimi zahtevamiomogoča kvalitetno izobraževanje, delo in uresničevanje kreativnih zamislidržavljanov.24

... Gospodarstvo... Javne finance... Davčni sistem... Izobraževanje... Visoko šolstvo... Raziskovalna dejavnost... Informacijska družba... Občine, pokrajinein javna uprava... Promet... Zunanja politika25

1.GOSPODARSTVODržava mora preprečevati monopolno delovanje.Zagovarjamo pravični model lastninjenja po vzoruNKBM.Podpiramo inovativnost in podjetnost. Še naprej želimoustvarjati gospodarstvu prijazno ozračje.Delavci morajo biti deležni nagrad ob dobičku podjetja,veseli nas, da smo v tem mandatu za to sprejeli zakonskopodlago. Izvajanje zakona mora zaživeti tudi v praksi!Slovensko gospodarstvo je trenutno v zelo dobrem stanju, saj že dve leti zaporedoma beležimonadpovprečno visoko gospodarsko rast, ki je v letu 2007 dosegla 6.1% stopnjo rasti, kar nas uvrščamed najuspešnejše države v Evropski uniji.Na gospodarsko rast so pozitivno vplivali tako ukrepi vlade, predvsem prevzem evra ter znižanjedavčnega bremena (postopna odprava davka na izplačane plače, znižanje stopnje davka nadobiček pravnih oseb), kot tudi večje tuje povpraševanje po slovenskih izdelkih, za katerega pasmo bili izrazito dobro pripravljeni.Vzporedno z gospodarsko rastjo se je poviševala tudi stopnja zaposlenosti, upadalo je število brezposelnosti.26

Osnovno gibalo učinkovitega gospodarskega razvoja je odgovorna zasebna pobuda. Vlogo države vgospodarstvu vidimo v ustvarjanju enakih možnosti za vse in v doslednem zagovarjanju tržnih zakonitostiob socialni regulativi. Država mora preprečevati monopolno delovanje v vseh treh tržnih segmentih: vgospodarstvu, financah in na trgu delovne sile. Ne vidimo pa države v vlogi lastnika, zato je potrebnodokončati privatizacijo, seveda, na pregleden in pravičen način.Slovensko gospodarstvo je trenutno v zelo dobrem stanju, saj že dve leti zaporedoma beležimonadpovprečno visoko gospodarsko rast, ki je v letu 2007 dosegla 6.1% stopnjo rasti, kar nas uvršča mednajuspešnejše države v Evropski uniji.Na gospodarsko rast so pozitivno vplivali tako ukrepi vlade, predvsem prevzem evra ter znižanjedavčnega bremena (postopna odprava davka na izplačane plače, znižanje stopnje davka na dobičekpravnih oseb in dohodnine, kar je povečalo neto plače predvsem osebam nižjih prihodkov), kot tudivečje tuje povpraševanje po slovenskih izdelkih za katerega pa smo bili izrazito dobro pripravljeni.Vzporedno z gospodarsko rastjo se je poviševala tudi stopnja zaposlenosti in upadalo število brezposelnosti.Čeprav se je povprečna plača v Sloveniji od konca leta 2004 realno zvišala za 7.5 % ter da so spremembena področju dohodnine zvišale neto plače predvsem za ljudi z manjšimi prihodki, žal velikodržavljanov v svojih žepih še ne čuti teh ugodnih gospodarskih rezultatov.Na podlagi socialnega sporazuma, ki je bil sprejet še v času prejšnjega mandata, so plače se dvigovalevsaj za en odstotek manj kot napovedana rast produktivnosti. Dejansko se je izkazalo, da je ta razlika bilavečja. To je omogočilo, da Slovenija dosegla veliko mero stabilnosti in lahko prevzela euro. A vendar, vNovi Sloveniji smo vedno opozarjali, da takšna ureditev ne more biti več kot le začasna. Plačna politikase mora spremeniti a vendar le tako, da rast plač ne bo presegala rast produktivnost, saj moramoobdržati konkurenčnost našega gospodarstva.Prav zato se bomo še vnaprej zavzemali za zdravo gospodarsko rast, na podlagi investicij, tako domačihkot tujih, večjo rast produktivnosti dela in posledično tudi plač.Ugotavljamo, da delavci še vedno niso nagrajeni za dobro delo, tudi če za to obstaja možnost, ki jo gospodarskarast in rast produktivnosti dela omogočata. Denar ostaja v rokah lastnikov kapitala inmenedžmenta, kar gotovo ne more biti stimulativno, še posebej, če se to primerja z velikih nagradahuprav in tudi nadzornih svetov.V Novi Sloveniji se zavzemamo za pravično plačilo za pošteno delo. Prepričani smo, da mora priti dopravičnejše delitve rezultatov dobrega dela, tako da bodo tudi delavci deležni nagrad ob dobičku.Zadovoljni smo, da je bil v tem mandatu sprejet Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, pri kateri je ministrstvoza finance odigralo odločilno vlogo.Menimo, da bo zakon z ustrezno delitvijo izboljšal socialni položaj delavcev, jih na nek način stimuliral terkrepil njihovo pripadnost družbi. Po drugi strani pa bo uveljavljal davčne ugodnosti, ki jih je pripravljenapriznati država in bodo pozitivno vplivale na poslovanje in nenazadnje na sam dvig konkurenčnosti.Vendar pa je njegovo izvajanje prostovoljno.V primeru, da zakon v praksi ne bo zadovoljivo zaživel, predlagamo višje stopnje obdavčitve nagradvodilnih (tako v upravi kot nadzornih svetih) v podjetjih, ki dobička ne bi bili pripravljeni deliti z delavci.Zagovarjamo pravični model lastninjenja po modelu Nove KBM, pri kateri smo zagotovili največjo meropreglednosti ter vsem državljanom enake možnosti za nakup delnic in tudi udeležbe pri morebitnemdobičku. Namen lastninjenja državnih podjetij namreč ni v kovanju dobičkov gospodarskih ali političnihveljakov, ampak iskanje stabilne lastniške strukture, ki bo omogočala uspešen razvoj podjetij tudi vbodoče, brez možnosti vplivov trenutnih vladajočih struktur na poslovne odločitve podjetij, ki bi le – temlahko na dolgi rok tudi škodovale.Podpiramo spodbujanje podjetniškega potenciala in podjetništvu prijaznejše okolje, zlasti malega insrednjega podjetništva in nastanek učinkovitih podjetniških inkubatorjev in tehnoloških parkov.Dinamična ekonomija zagotavlja rast splošne produktivnosti v državi in ustvarja temelje za visoke standardena socialnem in kulturnem področju. Zavedamo se, da kljub uspešni gospodarski rasti, plače vSloveniji še vedno zaostajajo za plačami starejših članic EU. V naši državi je soodvisnost vseh državljanovzaradi majhnega obsega gospodarstva še posebej pomembna.27

Ekonomska politika države mora zato zagotoviti možnost razcveta splošnega inovativnega okolja, kilahko s porajanjem novih idej zagotovi hitrejši razvoj ter hitro odzivanje na spremembe v ožjem ali širšemgospodarskem okolju. Naš cilj je inovativna družba s podjetnimi državljani. V ta namen je bila v temmandatu uvedena davčna olajšava podjetjem, ki vlagajo v raziskave in razvoj.Podpiranje raziskav je ključnega pomena tudi v prihodnosti, zato se bomo tudi še naprej zavzemali začim večje povezovanje izobraževanja in gospodarstva, ki po nekaterih ukrepih že daje rezultate v smislupovečanja mladih raziskovalcev. Predlagamo tudi financiranje inovacij, njihovo hitro izvedbo inposledično zaščita patenta. Tako se bomo izognili temu, da si zasluge za slovenske inovacije, ki od načrtazaradi pomanjkanja denarja, ne preidejo v izdelek, lastijo tujci ali naši znanstveniki odhajajo v tujino, kjerimajo boljše pogoje dela.V NSi dajemo poseben poudarek malemu in srednjemu gospodarstvu. Za Slovenijo, ki ni bogata z naravnimisurovinami, vidimo perspektivo v proizvodnji visoko kvalitetnih maloserijskih izdelkov in v njihovemtrženju. Prav zato smo se zavzeli, da je poleg davčne olajšave za raziskave in razvoj bila uvedena razvojnadavčna olajšava s posebnim poudarkom za mala in srednja podjetja. Podpora zagotavljanju in kontrolikakovosti mora postati osnovno vodilo pri določanju prioritet države za podporo posameznih gospodarskihdejavnosti in naložb. Veliki gospodarski kompleksi naj nastajajo spontano, na podlagi racionalizacijein ekonomske učinkovitosti, ne pa na podlagi političnih odločitev.Glede na dejstvo, da je Slovenija ena redkih držav EU, ki je v zadnjih letih emisijo toplogrednih plinovpovečala nad evropsko povprečje moramo posebno pozornost posvetiti uresničitvi t.i. Kjotskega protokola.Zavedamo se, da nam naravne danosti na področju lesnega bogastva predstavljajo posebnepriložnosti prav za to uresničitev znižanja emisije toplogrednih plinov. Zato se bomo v Novi Slovenijizavzeli, da bo tudi pri nas prišlo do potrebnih korenitih sprememb. Potrebujemo odprto strokovnorazpravo, ki bo omogočila Sloveniji pot do umne uporabe lesa v skladu z našimi naravnimi danostmi.Zavzeli se bomo, da bo les opredeljen kot strateška surovina, da bo predelava lesa ponovno postalapomembna panoga, ki bo maksimalno izkoristila prirastek, ki nam ga nudi umno gospodarjenje zgozdom. Potrebujemo tehnološko razviti lesno predelovalno dejavnost in lesno surovino doma predelativ izdelke z najvišjo dodano vrednostjo ter pri tem odpraviti negativne pojave sive ekonomije: razviticelotno verigo od pridobivanja, predelave, uporabe, reciklaže do končne izrabe lesa.Posvečali bomo torej posebno pozornost ohranjanju in gojenju gozdov. Gozd je naše naravno bogastvo,naša pljuča, vir tehničnega lesa za lesno-predelovalno industrijo, ki predstavlja znaten delež gospodarstva,ki ga je potrebno ponovno oživeti in dodati vrednost. Ostanke lesne biomase je potrebno izrabitiv energetske namene in tako zmanjšati odvisnost države od drugih uvoženih energentov. Mlademoramo spodbuditi, da s sajenjem dreves krepijo odnos do narave, ekologije in uporabe naravnih materialov.Z večjo uporabo lesa v gradnji in drugih izdelkih skladiščimo znatne količine CO2 in tako prispevamok zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov-torej les je velika priložnost za Slovenijo.Lesna industrija je tradicionalna gospodarska dejavnost, ki predstavlja znaten delež našega gospodarstvain temu primerno število zaposlitev. Na tem področju imamo vzpostavljen kvalitetenizobraževalni sistem, ki izobražuje kadre na vseh nivojih, tako sekundarnem, kot tercialnem. Številoizobraževalnih ustanov je v Sloveniji zadostno, dodati je potrebno znanja s področja oblikovanja in s temv prihodnje dodati vrednost izdelkom iz lesa, spodbuditi razvoj novih blagovnih znamk in razvoj novihtrgov. Z izdelki poseči v višji cenovni razred in izkoristiti prednosti, ki jih ima stroka, tako s tradicijo,izkušnjami, kot strokovnim znanjem. Nujno je potrebno izpeljati promocijo za večjo uporabo lesa kotnaravnega materiala, ki je ekološko neoporečen. V zadnjih letih je na tem segmentu odločilno vlogoodigral zasebni sektor, ki je z razvojem novih izdelkov in osvajanjem novih tržišč, ter najsodobnejšotehnološko opremo ohranil branžo in zaposljivost na zavidljivem nivoju, zato je potrebno ta segment lesnedejavnosti še naprej spodbujati in zagotavljati njegovo rast.Nasprotno pa so se nekateri veliki sistemi zaradi zastoja v razvoju novih izdelkov, tehnološke zaostalosti innavezanosti na tradicionalne trge znašli v težavah, zato je lesno industrijo potrebno prestrukturiratiskladno z novimi razmerami na svetovnih tržiščih, prilagoditi tehnološko opremo in velikost podjetji, terspodbuditi razvoj in povezovanja, ki omogočajo večjo učinkovitost, fleksibilnost, prilagajanje tržnimrazmeram in njihovo konkurenčnost. Vsekakor vidimo v lesni industriji nove priložnosti za razvoj, odpiranjenovih delovnih mest in uvrstitev slovenske lesne industrije med pomembnejše proizvajalce visokokakovostnih izdelkov , saj razpolagamo z lastno surovino, tradicijo in znanjem.28

TURIZEMZakonodaja mora biti v sozvočju s panogo.Lokalno prebivalstvo mora dejavnost sprejeti, njen obseg pa ne smevplivati na kvaliteto življenja domačinov ali pretirano obremenjevatiokolja.Podpiramo inovativnost pri iskanju novih turističnih produktov.Delo v turizmu mora ostati bolj cenjeno.Podpiramo povezovanje turističnih centrov, kar ima za rezultatpestro ponudbo skozi vse leto, ne le v času sezone.Podpiramo izobraževanje v vseh segmentih dejavnosti.Glavna naloga države na tem področju je predvsem ustvarjanje pogojev za kvaliteten razvojturizma na dolgi rok, zato mora biti zakonodaja v sozvočju s panogo.Turistična dejavnost lahkopomembno prispeva k uravnoteženemu trajnostnemu regionalnemu razvoju Slovenije, pri tem pa jezelo pomembno, da se pri razvoju turizma upoštevajo interesi lokalnega prebivalstva določenegaobmočja, saj se bodo turisti lahko dobro počutili le v okolju, ki je obiskovalce in dejavnost samo,sprejelo kot del vsakdana.29

Pri odločanju o projektih moramo zato poleg ekonomskega, upoštevati tudi socialne, demografske,naravovarstvene in druge vidike. V vseh fazah razvoja novih turističnih produktov pa je nujno usklajeno insočasno delovanje pristojnih resornih ministrstev in strokovnih služb.Izogibati se moramo masovnemuturizmu, ki presega zmožnosti lokalnega prebivalstva in naravnega okolja.V Novi Sloveniji menimo, da je ključ do uspeha predvsem v izobraževanju v vseh segmentih dejavnosti.Izobraževati je potrebno prebivalstvo turističnih področij, vodstva lokalnih skupnosti in nosilce društvenedejavnosti. Prav tako pomembno pa je, da so kvalitetno izobraženi delavci v turistični dejavnosti.V Sloveniji se žal dogaja, da zanimanje za poklice v tej dejavnosti upada. Del krivde lahko pripisujemosezonski usmerjenosti slovenskega turizma, ki te delavce sili, da v času, ko ni turistov, poiščejo zaposlitev vdrugih panogah. Tako kvalificirane delavce pogosto nadomeščajo neustrezno kvalificirani sezonskidelavci, veliko pa je tudi dela na črno.Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v turizmu je potrebno izboljšati, prav tako pa moramoposkrbeti za boljši ugled teh poklicev (zlasti srednješolskih gostinskih) v javnosti.Pri razvoju in dopolnjevanju turistične ponudbe moramo napore usmeriti v razvoj celoletne turističneponudbe na določenem področju. Tukaj vidimo vlogo države predvsem na področju finančnega podpiranjainovativnih idej, ki bi privabile tudi zahtevnejše goste.Klimatske spremembe bodo vplivale tudi na turistično dejavnost. Tukaj imamo v mislih predvsem zimsketuristične centre, ki bodo morali okrepiti svojo ponudbo z dodatnimi produkti, lahko pa se tudi povežejoz drugimi gospodarskimi panogami.Kot primer lahko uporabimo zimski turizem, ki se najpogosteje izvaja v neposredni bližini kmetij.Pomembno je, da se še naprej podpira večnamenska izraba teh površin – na primer za pašo poleti, patudi sodelovanje kmetov in turističnih centrov na področju dodatne ponudbe, pridelave hrane in kulinarike.Prav tako se nam zdi pomembno, da se turistični centri z različno ponudbo na določenem območju medseboj povezujejo in tvorijo celovit turistični produkt območja.Podpiramo ohranjanje in razvoj društvenega turizma, pri čemer opozarjamo na težave društev z organizacijoSAZAS, ki jih je potrebno zakonsko urediti.Posvetiti se moramo izrabi doslej še neizkoriščenih turističnih destinacij kot je na primer Cerkniško jezeroin večji promociji svetovno znanih rojakov kot je na primer Jurij Vega. Ob tem pa je za razvoj turizmaključnega pomena, da se ohranja kulturna dediščina domačih in tujih obrti.K dobri turistični ponudbi spada dobra prometna dostopnost, zato se morajo zanjo truditi tako država kotlokalne skupnosti. Zavzemamo se tudi za primero ureditev in vzpostavitev kolesarskih stez, ki bi povezalevso Slovenijo.Pomemben del slovenske turistične ponudbe je neokrnjena narava. Pomembno je, da jo zavarujemopred škodljivimi vplivi, ki jih za lahko prinaša tudi turistična dejavnost.Turizem mora biti čimbolj ekološko usmerjen, sem spada tudi ozaveščanje gostov o pomenu zdravegaokolja ter ohranjanju živalske in rastlinske raznolikosti okolja.Poznavanje želja in pričakovanj turistov je pomembno, saj se jim le tako lahko ustrezno prilagodimo, zatoje potrebno še večje vzpodbujanje trženja in raziskav. Prav tako je potrebno izkoristiti za vse možnosti zapromocijo, ki jih prinaša razvoj informacijske tehnologije.30

2.JAVNEFINANCEZahtevamo preglednost in gospodarnost na področju javnoh financ.Pri upravljanju z javnim dolgom je potrebna racionalnost.Finančni nadzor nad proračunskimi porabniki mora biti popolnejši.Uspešnost, učinkovitost in gospodarnost morajo biti temeljna vodila pripripravi proračunaZasebna pobuda je edina prava gonilna sila razvoja -omočiti ji moramo primerno vzpodbudno okolje!31

Nova Slovenija se bo še vnaprej zavzemala za preglednost in gospodarnost na področju javnih financ.Tako kot nam je v tem obdobju uspelo zmanjšati javno porabo za 4% BDP, se bomo zavzemali, da bojavna poraba rastla manj kot gospodarstvo samo. Tako bomo še vnaprej širili prostor zasebni pobudi, kije edina prava gonilna sila gospodarskega napredka.Posebno pozornost bomo namenili h cilju naravnani pripravi in izvrševanju proračuna. Uspešnost,učinkovitost in gospodarnost morajo priti do pravega izraza. Zavedamo se, da to zahteva korenite spremembev načinu razmišljanja in delovanja javne uprave na vseh njivojih.Letni popis premoženja bo določitev neto vrednosti vseh sredstev države, lokalnih skupnosti in netovrednosti sredstev, s katerimi upravljajo posamezni neposredni in posredni proračunski uporabniki terosebe javnega sektorja.Na ta način dejansko ugotovljeno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev centralne države, širšedržave in celotnega javnega sektorja bo podlaga za nadaljnje izpopolnjevanje vrednotenja državnegaoz. javnega premoženja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor, podlaga zaizpolnjevanje obvez države do spremenjenih zahtev mednarodne finančne statistike (MDS-IMF) inpopolnejšega zagotavljanja podatkov za izpolnjevanje zahtev do enotnega sistema evropskihstatističnih računov (ESA 95).Nadaljevali bomo z racionalnim upravljalnem z javnim dolgom in še v naprej pomembno zniževalistroške servisiranja javnega dolga v državnem proračunu in tako zagotovili nujno potrebna sredstva zahitrejši tehnološki razvoj slovenskega gospodarstva in izobraževanje.Ohranili bomo že sedaj veljavno prepoved uporabe sredstev iz prodaje državnega premoženja za financiranjetekočih proračunskih odhodkov, vendar se bomo hkrati zavzeli za preučitev možnosti, da se tasredstva namenijo za pospeševanje gospodarskega razvoja, na primer prek dokapitaliziranja različnihskladov za financiranje razvoja (rizični skladi, regionalni razvojni sklad ipd.) ali prek vlaganja v javnozasebnapartnerstva na področju infrastrukturnih naložb.Zagotovili bomo agregatno fiskalno disciplino tako centralne kot širše države ter celotnega javnega sektorjav srednjeročnem obdobju in povečanje učinkovitosti javne porabe.S ciljem vodenja odgovorne fiskalne politike, ki bo Sloveniji omogočila še za v naprej dosledno izpolnitevobvez, ki izhajajo iz Pakta stabilnosti in rasti bomo zagotovili agregatno fiskalne disciplino zasrednjeročne obdobje (3-5 let) tako centralne kot širše države. Zavzeli se bomo, da ob predvidenemnormalnem makroekonomskem okolju - do konca mandata zmanjševali delež javne porabe v BDP zanajmanj 2 odstotni točki. Ta program bomo v naslednjih letih dopolnjevali in podrobneje razdelali tudi napodlagi rezultatov uvajanja sistema proračunskega načrtovanja na podlagi merljivih ciljev in rezultatov.Vzpostavili bomo popolnejši notranji finančni nadzor in notranje revizije pri neposrednih in posrednihproračunskih uporabnikih ter uvedli normativne ureditve odgovornosti za razpolaganje s proračunskimisredstvi in državnim premoženjem. Prizadevali si bomo, da bo čim prej zagotovljena celovita in enotnapravna ureditev odgovornosti in polaganja računov pooblaščenih oseb za odločanje v izvrševanjuproračunske in druge javne porabe ter za razpolaganje z državnim premoženjem na vseh ali različnihravneh pristojnosti neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov. Posebno pozornost bomo posvetilinormativni opredelitvi odgovornosti oseb, pooblaščenih za zakonito in gospodarno izvajanje javnihnaročil, ter sankcioniranju kršitev pravil javnega naročanja, da bi preprečili in odpravili korupcijo v državniupravi in celotnem javnem sektorju.Dopolnili bomo zakonodajo, ki ureja državno revizijo, da bi zagotovila učinkovitejše, popolnejše terpogostejše in enakopravnejše zunanje revidiranje vseh neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikovin drugih oseb javnega prava preko sprejema novega zakona o državni reviziji ali sprememb indopolnitvi zakona o Računskem sodišču.32

Zavzeli se bomo za boljši in učinkovitejši razvoj državnega računovodskega sistema in državne finančnestatistike skladno s priporočili pristojnih mednarodnih institucij in tako vzpostavili celovit sistemračunovodskega evidentiranja državne in celotne javne porabe, premoženja države in javnega sektorja– na računovodski podlagi nastanka obveznosti ali nastanka dogodka (“accrual accounting system”).Pri tem zahtevnem projektu bomo sledili izkušnjam najuspešnejših držav, strokovni pomoči domačih inmednarodnih organizacij ter priporočilom institucij EU.SPREMEMBE DAVČNEGA SISTEMAKo bodo enkrat znani konkretni podatki o izvrševanjudavčne zakonodaje, ki je bila sprejeta v sedanjemmandatu, se bomo zavzeli za temeljito analizojavnofinančnega položaja in konkretnih učinkov.Pri tem bomo posebno pozornost posvetili na uspešnejširazvoj stanovanjske politike, zlasti za mladedružine oziroma za prvo pridobitev lastnegastanovanja.Zagotovili bomo ustrezno zakonsko ureditev delovanjain nadzora trga kapitala in po potrebi čim prejpredlagali potrebne spremembe, da bi se zmanjšalotveganje vseh udeležencev na trgu kapitala,zlasti malih delničarjev in malih varčevalcev vinvesticijskih skladih.Pravosodno ministrstvo bo namenilo posebno pozornostusposabljanju ustreznih kadrov, tudi tožilcev, za odkrivanjein uspešen pregon trgovanja na podlagi notranjihinformacij.DAVČNI SISTEM:Preverili bomoučinkovitosti sedanjezakonodaje.Mali delničarjipotrebujejo večjozaščito.Nujna je večja koordinacijamed ustanovamitrga kapitalain nadzornimiagencijami.Potrebno je zagotoviti večjo stopnjo koordinacije medustanovami trga kapitala (predstavniki ministrstva zafinance, gospodarstva, pravosodja), nadzornimiagencijami (Agencija za trg vrednostnih papirjev, Banka Slovenije in Agencija za zavarovalninadzor) in predstavniki interesnih združenj udeležencev trga kapitala.933

3.Šola naj razvija sposobnosti ter vzgoja odgovornost.Vseživljenjsko učenje.IZOBRAŽEVANJEZa uspešen vstop na trg dela je pomembno povezovanjemed šolskim sistemom in potencialnimidelodajalci.Spodbujamo razmišljanje, ustvarjalnost, zavzetost, odgovornost ter kritično in inovativnoizobraževanje in raziskovanje. V Novi Sloveniji gradimo šolo prihodnosti kot učenčevo dejavnopridobivanje in soustvarjanje znanja, učenje kot ne le spoznavni, temveč tudi čustveni in socialniproces. Potrebno je vseživljenjsko izobraževanje, tako formalno kot neformalno. V učnem procesuje potrebna individualizacija. Slovenija postaja učeča se družba.Pomembno je tako formalno kot neformalno vseživljenjsko izobraževanje. Zato je še posebejpomembna individualizacija procesa učenja.Prizadevali si bomo še izboljšati izobraženost odraslih v skladu z njihovimi življenjskimi in poklicnimiinteresi, v skladu s potrebami dela in v smeri nivojsko in vsebinsko raznolikih programov. V temsmislu bomo zajeli tudi odrasle, starejše, posameznike s posebnimi potrebami in etnične medkulturneskupine. Na področju izobraževanja odraslih, starejših, posameznikov s posebnimi potrebamise bomo zavzemali za pravičnost, enakovredne dostope, za manjšanje socialnega razlikovanja insocialno-kulturne izključenosti.34

Spodbujamo razmišljanje, ustvarjalnost, zavzetost, odgovornost ter kritično in inovativno izobraževanje inraziskovanje. V Novi Sloveniji gradimo šolo prihodnosti kot učenčevo dejavno pridobivanje in soustvarjanjeznanja, učenje kot ne le spoznavni, temveč tudi čustveni in socialni proces. Potrebno jevseživljenjsko izobraževanje, tako formalno kot neformalno. V učnem procesu je potrebna individualizacija.Slovenija postaja učeča se družba.V NSi bomo zato še naprej poudarjali in ustvarjali razmere za razvijanje učenčevih zmožnosti ter zavzgojo v odgovorne, delovne in poštene državljane .Zavedamo pa se tudi, da otrokovo šolanje staršem pomeni finančno breme, zato se bomo še naprejzavzemali za njihovo razbremenitev. Doslej sprejetemu (učbeniški skladi - brezplačni učbeniki v OŠ,delna razbremenitev plačevanja prispevka staršev za vrtce, brezplačna dijaška prehrana) bomo dodalibrezplačne delovne zvezke v OŠ in povečali subvencije za zdravo prehrano v OŠ.Pogoj za potrebne kvalitetnejše spremembe so dobro usposobljeni in samozavestni učitelji. Potrebno jeposodabljanje njihovega dodiplomskega usposabljanja, pripravništva in stalnega strokovnega izpopolnjevanjaučiteljev.Med drugim gre za tesnejše povezovanje teorije in prakse, npr. v obliki partnerstva med univerzitetnimiustanovami in šolami. Upoštevati je treba učiteljevo poklicno obremenjenost in potrebo po samostojnemodločanju.Z ustanovitvijo učiteljske zbornice želimo povečati avtoriteto in soodgovornost učiteljev za razvoj šolstva.V strokovnem, poklicnem in splošnem srednjem šolstvu bomo podpirali uvajanje novih, modularno inkreditno zasnovanih programov, kar omogoča boljše usklajevanje z interesi učencev in delodajalcev.Bolj je treba izrabiti možnosti povezovanja teorije s prakso in interesno izbirnega usmerjanja v učnih programihza doseganje višjih ravni znanja. Mrežo strokovnega, poklicnega in splošnega srednjega šolstvabomo razvijali regionalno enakomerno.Prizadevali si bomo izboljšati izobraženost odraslih v skladu z njihovimi življenjskimi in poklicnimi interesi,s potrebami dela in v smeri nivojsko in vsebinsko raznolikih programov. Pri tem bomo zajeli tudi odrasle,starejše, posameznike s posebnimi potrebami in posebne etnične ali kulturne skupine in se zavzemali zapravičnost, enakopraven dostop, manjšanje socialnega razlikovanja in socialno-kulturne izključenosti.Na področju vzgoje in izobraževanja bomo podpirali uvajanje sistema kakovosti in samoevalvacije šol povsej vertikali (od vrtca do univerz).Med vrednote, ki jih želimo posredovati prek izobraževalnega sistema, spada tudi državljanska zavest inpripadnost državi Sloveniji. Pomemben del izobraževalnega sistema mora biti domovinska vzgoja.Humanost družbe in še posebej humanost njenega izobraževalnega procesa se kaže predvsem v tem,koliko je sistem dostopen in pravičen za slehernega posameznika.Za učno delo z otroki s posebnimi potrebami in za njihovo integracijo bomo še učinkoviteje usposabljaliučitelje in strokovne pomočnike. Skrb za nadarjeno mladino bomo obravnavali kot dejavnost posebnegadružbenega pomena.V skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah bomo upoštevali pravico staršev, da otrokomzagotovijo takšno vzgojo in izobraževanje, ki je v skladu z njihovimlastnim verskim in filozofskim prepričanjem. Zavzemali se bomoza pluralnost in demokratičnost v izobraževanju.Podpirali bomo javno mrežo šol in hkrati omogočalihitrejši razvoj zasebnemu šolstvu.35

4.VISOKO ŠOLSTVOIN RAZISKOVALNADEJAVNOSTSlovenski visokošolski prostor mora biti odprt.Kakovostni in konkurenčni programi morajo biti v skladu s potrebami družbe.Povezovanje znanosti, raziskovalne dejavnosti in evropskega raziskovalnega prostoraje ključnega pomena.Slovenski jezik mora v okviru visokega šolstva in znanosti pridobiti večjo vrednost.36

Na področju visokega šolstva, znanosti in tehnologije, je bil v zadnjih štirih letih dosežen velik napredek napodročju regionalizacije visokega šolstva, saj se je število visokošolskih zavodov in število dodiplomskihprogramov povečalo. Nastajali so novi bolonjski študijski programi. Ustanovljena je bila tudi Univerza vNovi Gorici in visokošolski zavodi v Novi Gorici, Novem mestu, Celju in Slovenj Gradcu. Po več letihneuravnoteženega vpisa v družboslovne študijske programe se je to razmerje v zadnjih dveh letih spremenilov prid tehnike in naravoslovja. Ministrstvo je skupaj s strokovnjaki in znanstveniki dijakom predstavljalodeficitarne poklice in s tem ukrepom povečalo vpise na naravoslovne in tehnične študije.Zmogljivosti v študentskih domovih so se povečale za 8,4 %. Doseženi so bili premiki pri povezovanjuraziskovalne dejavnosti in gospodarstva, naraslo je število novih mladih raziskovalcev v gospodarstvu.Podjetja lahko od letos na podlagi drugega odstavka 49. člena Zakona o davku od dohodkov pravnihoseb uveljavljajo davčno olajšavo (od 20 do 40 odstotkov) na sredstva, vložena v raziskave. Odziv podjetijje že prvo leto izredno dober.Za kakovostnejši visokošolski sistem, ki bo odziven na potrebe družbenega in gospodarskega okolja, terza odprt visokošolski prostor, nastajanje novih kakovostnih univerz, ki bodo prinesle demonopolizacijo,tekmovalnosti ter s tem širšo in boljšo izobraževalno ponudbo, si bomo v Novi Sloveniji prizadevali tudi vprihodnjem mandatu.Izobraževanje mora svojim udeležencem po zaključenem šolanju omogočiti uspešen vstop na(evropski) trg dela, zato je nujno še naprej spodbujati povezovanje gospodarstva in izobraževanja terstik dijakov/študentov s potencialnimi delodajalci že v času študija.Bolonjskemu procesu je treba vdihniti življenje - opraviti natančno presojo naših študijskih programov injih po primerjavi z evropskimi standardi temeljito prenoviti, tako da bodo študentje imeli kakovostnoponudbo, odzivno na družbene potrebe.Potrebna je večja konkurenčnost med predavatelji in odprtost fakultet za smotrno sodelovanje z zunanjimi,tudi tujimi predavatelji. Izboljšati je treba položaj visokošolskih učiteljev, poenotiti postopke zaizvolitve v nazive in urediti napredovanje.Smo za brezplačen študij na 1. in 2. bolonjski stopnji, podpiramo pa proučitev novih oblik financiranja(kreditiranje, vavčerji ipd.).Povečati je treba mobilnost naših študentov in profesorjev (izmenjave …).Slovenščina kot učni jezik (predavanja, izpiti, diplomska dela idr.) mora imeti zagotovljeno ustreznomesto tudi v okviru visokega šolstva in znanosti.Zavzemamo se za ustanovitev industrijsko-raziskovalnih oddelkovin tehnoloških parkov in centrov odličnosti na prioritetnih področjih,ki bodo prispevali k dvigu konkurenčnosti slovenskegagospodarstva.K raziskovalnemu delu moramo z zagotavljanjem ugodnih delovnirazmer pritegniti znanstvene potenciale iz domovine in tujine terpodpreti vračanje slovenskih strokovnjakov iz tujine.Doseči je treba usklajevanje med raziskavami na univerzah, nainštitutih in v zasebnem sektorju; trikotnik v našem raziskovalnemprostoru – univerze, javni raziskovalni zavodi in razvojni laboratorijiv gospodarstvu – mora začeti ustvarjati in vzdrževati skupnoslovensko raziskovalno sfero in jo uskladiti z evropskim raziskovalnimprostorom.37

INFORMACIJSKADRUŽBA5.Vzpodbujati je potrebno konkurenco napodročju telekomunikacij.Zagotoviti širokopasovni dostop prav vsemdržavljanom.Podpiramo nastanek novih spletnih medijev.Še posebej pri mladih je pomembnoosveščanje in izobraževanje o poznavanjuinformacijskih tehnologij in varni rabi interneta.Pogoj za informatizacijo družbe je široko dostopna in cenovno primerna širokopasovna povezljivost,ki omogoča različne storitve in vsebine. Naš največji problem je še vedno pomanjkanjekonkurence pri širokopasovnem dostopu do svetovnega spleta – najbolj pereče razmere so vpodeželskih območjih – tudi APEK (Agencija za pošto in elektronske komunikacije) je dodelila oktobra2006 radijske frekvence za opravljanje storitev fiksnega brezžičnega širokopasovnega dostopnegasistema (še posebej primeren za območja z manjšo naseljenostjo). Do realizacije projektaše ni prišlo!38

Država mora še bolj vzpodbujatipredvsem večjo konkurencona področju telekomunikacijskihstoritev na podeželju, pospešitigradnjo optičnega omrežja inga pripeljati do vseh državljanov(FTTH).Še v vmesnem času je potrebnozagotoviti širokopasovni dostopprav vsem državljanom, tistim vkomercialno manj zanimivih krajihpredvsem s tehnologijamiWiMAX, Wi-Fi in mobilnimi omrežjigeneracije 3,5 (HSDPA, HSUPA,Evolved HSPA in HSOPA).Glede na svetovne trende naj Slovenija pospešeno uvaja televizijo v visoki ločljivosti in digitalneprizemne televizije (DVB-T).Spodbujati je potrebno razvoj uspešnih slovenskih podjetij na področju telekomunikacij. Poleg tega jepotrebno vzpodbujati deregulacijo, katere rezultat je večje število ponudnikov informacijske tehnologije,nižje cene in večje možnosti za uporabnika.V duhu pluralizacije medijskega prostora je smiselno podpirati nastanek novih spletnih medijev.Ob vseh prednostih prinaša internet tudi pasti. Še posebej pri mladih je pomembno osveščanje inizobraževanje o poznavanju informacijskih tehnologij in varni rabi interneta.Dosedanji projekt e-družbe je nakazoval pomembno uporabo za vsakega državljana. Prepričani smo,da je potrebno projekt dopolniti tako, da bodo imeli državljani pred seboj celovitost naše državeSlovenije. Zato mora biti koncept poenoten od občine do državnih organov. Podpiramo projekt za celovitostrukturo vseh organov, tako da bo vsakemu državljanu podoba državnih organov pregledna.Informacijska tehnologija je verjetnoedino sredstvo za zniževanje proračunskihizdatkov za administracijo,obenem pa znižuje stroške tistim, kiz državo poslujejo, stranski učinekpa je zelo želena transparentnostprocesov in odločitev države..39

6.LOKALNO/(občine, pokrajine)DRŽAVNAUPRAVAPodpiramo močno lokalno samoupravo in finančno samostojneobčine.Zavzemamo se za decentralizacijo Slovenije, saj smo prepričani, dasi ljudje zaslužijo enake možnosti ne glede na to, iz katerega deladržave prihajajo.Nova Slovenija se zavzema za povečanje učinkovitosti državneuprave, za skrajšanje in poenostavitev upravnih postopkov,zmanjšanje birokratizacije državne uprave in za večjo preglednostjavnih naročil ter samostojnega dela državnih organovNova Slovenija vseskozi podpira delovanje močnih lokalnih ustanov. Prav zato je NSi vseskozi podpiralanastanke novih občin v okoljih, ki so to želela. Večina takih občin je v dobrih 12 letih naredilaizjemne razvojne korake. Potrebno je prisluhniti še tistim predelom, ki so pripravljeni prevzeti skrb zasvoje življenje, in podpreti ustanovitev še nekaterih občin ter pretehtati delitve nekaterih zelo velikihna manjše. To je tudi spoštovanje osnovnega duha t. i. načela subsidiarnosti oz. prave decentralizacije.Občine morajo biti finančno avtonomne, podpiramo solidarnostni način financiranja v pridrevnejših občin.40

Smiselno bi bilo narediti analizo (ne)uspešnosti posameznih občin in vzrokov za to. Vir težav je lahko, daimamo neprimerljive občine, ki pa imajo enake pristojnosti. Dobro bi bilo znova pretehtati vse pristojnostiin sistem financiranja ter najprej dokončati to raven lokalne samouprave.V Novi Sloveniji se zavzemamo za decentralizacijo Slovenije in s tem za uveljavitev pokrajine kot vmesnestopnje med občinami in državo za opravljanje nalog širšega (pokrajinskega) pomena. V skladu s tem jetreba na pokrajine prenesti naloge, kader in temu primerno višino finančnih sredstev. Ustanovitev pokrajinne sme pomeniti novega bremena za javne finance ter nastanka dodatne birokracije. Upravljanjepokrajin mora biti enotirno.Zavzemamo se za večjo učinkovitost DRŽAVNE UPRAVENova Slovenija se zavzema za večjo učinkovitosti državne uprave, za skrajšanje in poenostavitevupravnih postopkov, zmanjšanje birokratizacije, večjo preglednost javnih naročil ter samostojno delodržavnih organov.Zapletene postopke ter delovanje počasne in neproduktivne državne uprave je treba zakonsko urediti zjasnimi določbami: uradništvo je servis za državljane in mora delati v njihovem interesu, za to je tudiplačano. Preverili bomo sedanjo organiziranost nekaterih služb in jo racionalizirali ter prilagodili potrebamdržavljanov.Zavzemamo se za depolitizacijo in profesionalizacijo državnih uslužbencev. Pri njihovem napredovanjuin zasedanju položajev bomo uveljavili objektivna merila, tako da ne bodo imeli absolutne prednostiuradniki, ki imajo položaje zaradi političnih zaslug vladi. Zavzemamo se za stalno strokovno izobraževanjejavnih uslužbencev.Državni uradniki morajo biti odgovorni za opravljanje nalog, za katere so zadolženi, in za stanje napodročju, ki ga pokrivajo. To velja zlasti za uradnike na najvišjih položajih. Pri organizaciji in urejanjupoložaja državnih uslužbencev bomo uveljavili načela strokovnosti, etike in delovne morale vseh zaposlenihpa tudi pohvale, izboljšanje motivacije in sistema nagrajevanja ter druge ukrepe za izboljšanjeučinkovitosti. V delovanje državne uprave bomo uvedli več preglednosti in zagotovili nadzor kakovosti inpravočasnosti dela.Državna uprava mora poenostaviti upravne postopke in državljanom zagotoviti, da bodo vse opravke,ki so potrebni za določen namen, opravili na enem kraju, ne pa da jih pošiljajo od vrat do vrat oziromaod okenca do okenca. Ne glede na finančne učinke si bomo prizadevali za znižanje upravnih taks indrugih stroškov pri izdaji dokumentov, dovoljenj in potrdil. Znova bomo uvedli možnost overitev pri pristojnemorganu, ne pa le pri notarju.41

ZUNANJA7.POLITIKAKot zhodišče za širitev Unije je potrebno ohranitidosledno spoštovanje t. i. kopenhagenskih kriterijev.Pri reševanju vprašanja mej s Hrvaško zahtevamodosledno spoštovanje temeljne ustavne listine in načela,da se pri razmejitvi upošteva stanje na dan 25. 6. 1991.Pri določitvi zunanjepolitičnih smernic se mora danes vsaka država, tako tudi Slovenija, zavedatipriložnosti pa tudi tveganja, ki jih prinašata globalizacija oz. hitro se spreminjajoči svet. Ta pelje kvečji odprtosti in naraščajoči medsebojni odvisnosti, po drugi strani pa prinaša večjo ranljivostposameznih držav ter državnih in meddržavnih struktur. Cilj odgovorne politike, ki je blizudržavljanom, je tako povsem jasen: treba se je izogniti tveganjem globalizacije, hkrati pa uporabitimožnosti, ki jih ta ponuja. Tako mora ustrezna zunanja in varnostna politika svojim državljanomzagotoviti oblikovanje prostora svobode, miru in varnosti.42

Na mednarodnem področju mora Slovenija nadaljevati utrjevanje svoje vloge suverene ter enakopravnečlanice Evropske zveze in Atlantskega zavezništva. V tem duhu je nujno spoštovanje mednarodnihobveznosti.Kot razvita država si mora Slovenija dejavno prizadevati za uresničenje »Milenijskih razvojnih ciljev«, kijih je leta 2000 sprejela OZN za boj proti skrajni revščini in za doseganje dostojnejšega življenja milijonovmoških, žensk in otrok po svetu.Zavzemamo se za trezen pristop pri širjenju EU na Turčijo in BalkanSlovenija se kot članica EZ zavzema za realistično širjenje združene Evrope. Kot izhodišče za širitev je trebaohraniti dosledno spoštovanje t. i. kopenhagenskih meril, ki jih mora izpolniti vsaka država kandidatka, terintegracijske zmožnosti povezave. Zato se zavzemamo za trezen pristop pri širjenju EZ na Turčijo in Balkan.Zelo pomembno je prizadevanje za dobrososedske stike med Slovenijo in sosednjimi državami. V Avstriji,Italiji in Madžarski, ki so kot Slovenija članice EZ, vidimo zaveznice pri sprejemanju odločitev na evropskiravni, saj državljane EZ na tem delu celine povezujejo številni skupni interesi. Posebej bomo spodbujaličezmejne projekte, zlasti da bi omogočili skladen gospodarski razvoj in družbeni napredek na obmejnihobmočjih, po drugi strani pa boljše medsebojno poznanje prebivalcev, kar bo pripomoglo k odpravimorebitnega nezaupanja. NSi pri tem zahteva - in za to si bomo še nadalje prizadevali - spoštovanjeevropskih standardov pri obravnavi slovenskih manjšin v teh državah.Pri reševanju mejnih vprašanj s Hrvaško je potrebno upoštevati stanje 25.6.1991V primeru Hrvaške se zavzemamo za mirno in uravnoteženo politiko, od Hrvaške pa pričakujemo tudiustrezna povratna dejanja. Zahtevamo, da potekajo vsi pogovori med Hrvaško in Slovenijo na popolnomaenakopravni ravni ob upoštevanju dejstva, da je Slovenija že prehodila zahtevno pot do polnopravnegačlanstva v Evropski uniji in v Atlantskem zavezništvu.Pri stikih s Hrvaško je treba poudariti tudi zahtevo po enakopravnosti Slovencev in slovenskih podjetij zvsemi drugimi državljani in podjetji iz Evropske zveze. Predvsem pa se morajo odprta vprašanja reševati vduhu evropskega sodelovanja, ne pa enostranskih potez. Le tako se bo krepilo sodelovanje meddržavama v korist obeh narodov.Pri reševanju vprašanja mej s Hrvaško zahtevamo dosledno spoštovanje temeljne ustavne listine innačela, da se pri razmejitvi upošteva stanje na dan 25. 6. 1991, torej ob osamosvojitvi Republike Slovenijein Republike Hrvaške. Po tem pravilu ima Slovenija jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom in štirimizaselki ob Dragonji. Glede določanja meje na območju reke Mure prav tako zagovarjamo spoštovanjestanja na dan 25. 6. 1991. Del ozemlja ob Muri sicer katastrsko pripada Hrvaški, vendar obstajajo dokazi,da je na dan 25. 6. 1991 jurisdikcijo na tem območju izvajala Slovenija. To izhaja iz slovenskih splošnih inposamičnih pravnih aktov.Zavzemamo se za sporazumno rešitev vseh upravičenih zahtev slovenske strani, npr. v primeru istrskeželeznice, glede lastnine slovenskih podjetij in posameznikov na Hrvaškem in glede poslovanja inrazgradnjo jedrske elektrarne Krško. Če sporazuma ne bo mogoče doseči, bomo za rešitev odprtihvprašanj uporabili vsa pravna sredstva, vključno arbitražo. (V tem primeru pa ne bomo izhajali izključno izstanja ob osamosvojitvi obeh držav, temveč iz stanja ob odpravi Svobodnega tržaškega ozemlja indoločitvi meje med nekdanjo SFRJ in Italijo, ki je šla izključno v škodo Slovenije in v prid Hrvaški.43

8.PROMETVarovanje okolja je ključnega pomena!Večjo vlogo moramo nameniti pomorskemuin letalskemu prometu.Temu primerno moramo povečati vlaganjav železniško infrastrukturo.Infrastruktura za transport ljudi, živali in materiala je v sodobnem svetu skupaj z informacijsko infrastrukturopodlaga za oceno razvojne stopnje države.Slovenija lahko prav zaradi majhnosti objektivno poveča svojo razvojno vrednost in prednost, če sesmiselno in urejeno loti razvoja ne samo cest, temveč tudi in predvsem železnice.44

Smiselno bomo spodbujali investitorje za razvoj prometne infrastrukture do zaselkov in vasi ter takoposredno omogočali razvoj regij in manjših območij.Prometna politika mora obsegati gospodarske in politične vidike domačega in mednarodnega prevoza.Prometno infrastrukturo je treba s preudarno zasnovo dograditi in jo vzdrževati tako, da bodo zagotovljeniprometna varnost in ustrezna udobnost, manjše onesnaževanje okolja in večja gospodarnostprometa, s tem pa dosežena konkurenčnost prometnih storitev ob ustreznem trženju infrastrukture,skladno s prometno politiko.Varovanje okolja je ključnega pomena!Uvajali bomo vsa najnovejša spoznanja za doseganje in povečevanje prometne varnosti in udobnosti. Šeposebej pa bomo uveljavljali načela okolijske prilagojenosti prometnih sredstev in pripravili ukrepe zaomejevanje onesnaževanja okolja. S tehničnimi in gospodarskimi ukrepi na področju logistike bomovztrajali pri usmeritvi v večjo gospodarnost prometa.Posebej skrbno bomo zahtevali jasno opredelitev projektov, namenjenih dnevni migraciji, in z njimipovezane logistikePomemben prispevek h konkurenčnosti je tudi kakovosten javni prevoz. Železnica kot najcenejši prevoznisistem mora spet postati bistven del javnega prometa. Zavzeli se bomo za enotno vozovnico vlakavtobus.Pričakujemo polno podporo železniških delavcev pri modernizaciji, večanju prevozov indinamičnem prilagajanju voznih redov zaradi gostejšega prometa.Naši strokovnjaki poznajo prednosti kakovostnega primestnega prometa, zato bomo v vseh mestnihsrediščih, kjer je to že mogoče, uvajali prehod na primestni promet, tako z železnico kot s kombinacijoželeznica-avtobus.Zaradi oživitve železniškega prometa bomo poskrbeli za tekoče in kakovostno vlaganje v infrastrukturoZa oživitev železniškega prometa bomo s posebnimi projekti zagotovili kakovostno obnovo infrastrukturein neposredno kontrolo nad dogajanjem na vseh linijah. Poseben program za zavarovanje železniškihprehodov bo namenjen temu, da v dveh letih zagotovimo varnost pri vseh prehodih čez železniški tir.45

Slovenija kot pomorska država mora stalno skrbeti zarazvoj morskega prometa.Pri tem je bistveno, da se podjetja, ki se ukvarjajo sto dejavnostjo, s podporo države smiselno povezujejotako doma kot v tujini.S pomočjo naših predstavništev bomo skrbeli, dabodo imela podjetja za ladijski promet kakovostnopodporo pri predstavitvi in neposredni navezavi stikovz velikimi uporabniki prevoznih storitev.Koprsko pristanišče je pomembno logistično središčein zagotavlja precejšen delež storitvene dejavnosti zacelotno narodno gospodarstvo. Ker ob smiselni povezavidruge prometne infrastrukture pričakujemopovečanje prometa in zato povečanje tovora, si moramotudi kot država prizadevati za njeno organskorast. V celoti bomo podpirali njeno posebno lokacijoza specifične oblike tovora in njeno logistično povezanosts srednjo Evropo .Avtocestne priključke je potrebno načrtovati tako,da bodo povezani z letališči.Letalski promet pomeni za Slovenijo poseben izziv.Podpirali bomo konkurenčnost posameznih letališč zaspecifične transporte, manjša letala in helikopterskeprevoze za pospeševanje transporta in skrajševanječasov potovanja. Za hiter prevoz in povečanjekonkurenčnosti naših letališč bomo skrbno načrtovalisistem avtocestnih priključkov in hitrih dvopasovnic.Modernizacija letališča Jožeta PučnikaLjubljansko letališče ima v krogu 400 km posebnomesto, zato podpiramo njegov razvoj z zmogljivejšimterminalom, da bo primeren za letalske potnike.Manjša letališča za namene turizmaMariborsko letališče je treba zaposliti z lokalnimi letalskimiprevozi in ga povezati z dejavnostjo ljubljanskegaletališča. Manjša letališča je treba usposobiti zaposlovne, športne in predvsem turistične zmogljivosti(panoramski poleti idr.).46

MOJA (NOVA) SLOVENIJA ...... VARNA ...Država, ki svojim državljanom omogoča varno življenje v vseh obdobjihživljenja in vzbuja zaupanje v obstoj “pravne države”. Zagovarja tehnološkirazvoj, vendar se tudi pravočasno odziva na možne škodljive posledicenovih znanstvenih odkritij48

... Hitra in kvalitetna zdravstvenaoskrba za vse... Socialna varnost v vsehživljenjskih obdobjih... Pravna varnost... Državna varnost... Prehranska varnost/kmetijstvo... Zdravo okolje je varenživljenjski prostor49

1.PRAVNAVARNOSTNadaljevati moramo z odpravljanjem sodnih zaostankov.Otroci, vključeni v družinske spore, potrebujejo večjozaščito. Rešitev bi bila časovna omejitev trajanjatovrstnih procesov.Nadaljevati želimo s projektome-pravosodje.Pogoji za delo na sodiščih se morajo izboljševatiše naprej: nadaljevali bomo z odpravljanjemprostorske stiske sodišč.50

Statistika kaže, da se zmanjševanje sodnih zaostankov, začeto v letu 2005, nadaljuje. Zato bomo nadaljevalis programi, ki bi še povečali učinkovitost pravosodja in povečali tudi zaupanje ljudi v pravnodržavo Program Lukenda (do leta 2010) bomo izvajali tako, da bomo zagotavljali ustrezno število sodnikov,sodnega osebja in drugih pravosodnih funkcionarjev.Z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami zakonodaje bomo odpravljali sistemske ovire za povečanjeučinkovitega sojenja in odpravo zaostankov.Še bolj bomo povečati delež elektronskih avtomatiziranih procesov v okviru izvršbe in v vseh sodnih postopkih.Projekt e-pravosodje kot operativni razvojni projekt se bo začel intenzivno izvajati s popolno informatizacijovseh sodnih postopkov, da bodo lahko odvetniki, tožilci in vsi državni organi poslovali ssodišči 24 ur dnevno 365 dni izključno v elektronski obliki.V sodne dvorane bomo uvedli najmodernejše audio-video snemanje glavnih obravnav. S tem se bodopostopki za 40% skrajšali, bistveno znižali stroški in povečala učinkovitost sodišč.Strokovno in kadrovsko bomo še dodatno močno okrepili tožilstvo. Z novim zakonom o kazenskem postopkubomo skrajšali postopek in dosegli še učinkovitejše delo tožilstev pri pregonu vseh oblik kriminala,zlasti gospodarskega in organiziranega.Prostorsko problematiko prvostopnih pravosodnih organov v Ljubljani bomo trajno rešili z gradnjo novesodne stavbe v Ljubljani v letu 2009 (za ljubljansko Okrožno sodišče, Okrajno sodišče, Delovno in socialnosodišče v Ljubljani, Upravno sodišče RS in Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani). Ker ne bo več potrebnoplačevati najemnin, bomo državnemu proračunu prihranili 4,2 milijona € letno. Prav zato se bomo tudidrugje zavzemali za nakup lastnih prostorov za pravosodne organe in zmanjševanje najemnih razmerij.V skladu z zakonom o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja (2008) se morajo reskončati denacionalizacijski postopki.Zavzemali se bomo, da Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic do leta 2010 konča delo. Takoj poizpolnitvi zakonskih pogojev želimo urediti izplačilo odškodnin materialnim oškodovancem drugesvetovne vojne.Sektor za popravo krivic bo intenzivno nadaljeval raziskave še ne obdelanih poglavij slovenske zgodovineiz II. polovice dvajsetega stoletja.Po zgledih in standardih Evropske zveze želimo zpopolniti informacijsko infrastrukturo, zaposlene paizobraževati za učinkovito uporabo teh novih pridobitev.Nadaljevati se mora pravosodni nadzor nad izvajanjem notariata, delom sodnih izvedencev, cenilcev,izvršiteljev, stečajnih upraviteljev ter pooblaščenih oseb za dajanje brezplačne pravne pomoči.Urediti je treba področje družinskih sporov, posebej občutljive primere v katerih so nepopravljivo prizadetiotroci. Predlagamo sprejetje zakona, ki bi tudi časovno omejil trajanje družinskih sporov.Sprejeli bomo posebno kazensko zakonodajo za mladoletne osebe. Nadaljevali bomo reformo zakonao kazenskem postopku; treba je pripraviti in sprejeti popolnoma nov zakon o kazenskem postopku (pozgledu drugih držav EZ) in odpraviti preiskovalnega sodnika. S tem bo postopek učinkovitejši, hitrejši inbolj preprostejši.Zavzemamo se za hiter, dosleden in učinkovit sistem izterjave glob.51

HITRA IN KVALITETNAZDRAVSTVENA OSKRBA2.ZA VSAKOGARZavzemamo za ohranitev srednjeevropskega»korporativističnega« modela zagotavljanja socialne varnosti, karpomeni, da bi tudi v prihodnje socialno varnost v zdravstvu zagotavljalis kombinacijo javnega financiranja v obliki prispevkov inindividualnimi plačili z upoštevanjem načela vzajemnosti.Socialno šibke zavarovance naj se zaščiti tako, da se jih vceloti vključi v storitve obveznega zdravstvenegazavarovanja brez doplačil dopolnilnegazavarovanja.Sodoben koncept zdravstvenega varstva postavlja v ospredje zdravje in izpodriva bolezen kotizhodišče. Tako kot pri socialnih pravicah je treba poudarjati skrb posameznika za lastno zdravje sponudbo ustreznih preventivnih programov in jo tudi bonitetno nagrajevati pri obveznih prispevkih.Za merilo naj sistemu zdravstvenega varstva služijo evropski standardi glede števila zdravnikov,postelj, opremljenosti in kakovosti storitev. Pri organizaciji javne zdravstvene mreže je trebaupoštevati načelo, da zasebna praksa in koncesija pri opravljanju zdravstvenih storitev ne smetadopuščati prisvajanja dobrin javnega zdravstva v zasebne namene52

Nezadostno informiranje vzbuja pri državljanih nelagodjeSlovenska javnost mora biti jasno seznanjena z novostmi in načrti v okviru zdravstva, saj se bomo le takolahko izognili ostrim javnim razpravam,; te so v zadnjih nekaj vladnih mandatih pogosto temeljile naugibanju in so pri državljanih zbujale negotovost.Javnost je treba seznaniti z omejenimi možnostmi, ki jih ima Slovenija na področju pokojninskega, invalidskegater zdravstvenega zavarovanja. Zaradi vključitve Slovenije v evroobmočje, Evropska komisijačedalje pogosteje zahteva spremembe v teh sistemih ter našo vlado opozarja na mogoče socialne injavnofinančne težave v prihodnosti, če ne bo ustreznih premikov na navedenih področjih.V Novi Sloveniji se zavzemamo za ohranitev srednjeevropskega »korporativističnega« modela zagotavljanjasocialne varnosti v zdravstvu, kar pomeni, da bi to varnost tudi v prihodnje zagotavljali s kombinacijojavnega financiranja (v obliki prispevkov) in individualnih plačil z upoštevanjem načela vzajemnosti.To se v zdravstvu zdaj uresničuje tudi z uresničevanjem izravnalnih shem.Obvezno zdravstveno zavarovanje je srednjeevropski zgodovinski dosežek, ki ga ne smemo odpravljati.V naši družbi obstaja konsenz, da mora država zagotoviti dostop do zdravstva vsem državljanom podenakimi pogoji. Ta načelo mora ostati tudi v prihodnje.Do zdaj je naloge obveznega zdravstvenega zavarovanja uspešno izvajal Zavod za zdravstveno zavarovanjeRS kot državni finančni posrednik; ko se bodo načrtovale spremembe v financiranju zdravstva innačrtoval vstop zasebnega kapitala v zdravstveni sektor, pa bo treba kljub temu na novo določiti vlogosedanjih zavarovalnic in drugih ustanov, ki bodo financirale slovensko zdravstvo.Smotrno bi bilo hkrati razmisliti o integrativnih modelih financiranja zdravstva, ki so se uveljavili na primerv Avstriji in v Nemčiji, kar pomeni, da zasebna zavarovalnica za p financira in zgradi zasebno bolnišnicoza določene nadstandardne oziroma za posebne zdravstvene namene in storitve. Tovrstne storitve lahkotorej obogatijo celostno zdravstveno ponudbo v državi, pri tem pa ne povzročajo ostre socialne diferenciacije,saj je dostopnost do zdravstvenih storitev, ki so v javnem interesu, še naprej zagotovljena vsemdržavljanom.V prihodnjem mandatu bo treba najprej sprejeti in uveljaviti celostno strategijo slovenskega zdravstva inv tem okviru določiti njegov razvoj.Šibki zavarovanci morajo biti v celoti vključeni v storitveobveznega zdravstvenega zavarovanja, brez doplačildopolnilnega zavarovanja.Pripraviti je treba strokovne podlage za novo sistemskozakonodajo prostovoljnih dopolnilnih zdravstvenihzavarovanj z zagotovitvijo določenega obsega pravic vobveznem zdravstvenem zavarovanju brez doplačil, napodlagi popolne solidarnosti.53

Enakomerna zdravstvena oskrba na področju cele državeV zakonu o zdravstveni dejavnosti je treba urediti organizacijo javne zdravstvene službe in določiti javnozdravstveno mrežo na območju države tako, da bo zagotovljena ustrezna vodoravna in navpična povezanostza zagotavljanje kakovostne, gospodarne in pravočasne(!) oskrbe vsem bolnikom na območjuvse države.Podlago za plačevanje prispevkov zavezancev bo treba določiti tako, da bodo v obračun vključene vsevrste dohodkov državljanov.Zakonske pogoje, pod katerimi bo v prihodnje mogoče izdajati koncesije za zasebno delo, bo trebadoločiti tako, da zaradi njih ne bi prihajalo do poslabšanja učinkovitosti delovanja javnega zdravstva; pritem mora javna zdravstvena mreža zagotavljati enakomerno dostopnost do zdravstvenih storitev vsemprebivalcem v državi.Zagotoviti je treba učinkovitejše delo in predvsem rabo virov za izvajanje programov v javnih zdravstvenihzavodih ter okrepiti položaj in odgovornost uprave za učinkovito poslovanje pa tudi zauresničevanje vloge in odgovornosti partnerjev po 63. členu ZVZZ pri sprejemanju splošnega inpodročnih dogovorov.V okviru zdravstvenega sistema in menedžmenta v javnih zdravstvenih zavodih si bomo prizadevali zauvedbo takih sistemskih podlag, ki bodo zagotavljale stimulativno plačevanje v zdravstvu po opravljenemdelu.Zagotoviti je treba ustanovitev in delovanje instituta varuha bolnikovih pravic.Potrebujemo enoten zdravstveni informacijski sistemZavzemamo se za vzpostavitev enotnega zdravstvenega informacijskega sistema, ki bi poleg tega, da bivseboval informacije o pacientu, ugodno vplival na krajšanje čakalnih dob. Sedanji sistem namrečbolniku omogoča, da se na čakalno vrsto za določeno preiskavo vpiše v več ustanovah hkrati.Dokončati je treba začete naložbe(Pediatrična klinika, Onkološki institut)in opredeliti novo strukturo porabesredstev v naslednjem razvojnemobdobju.Posebej se bomo osredotočili na področja,kjer se kaže vedno večji razkorakmed rastjo potreb po zdravstvenihstoritvah na eni strani in razpoložljivostjomedicinskega osebja ter opreme inobjektov na drugi strani. Eno od teh področijje razvoj slovenske psihiatrije.Posebno pozornost bomo namenili nakupuin zamenjavi iztrošene diagnostičneopreme. Izdelati je treba standarde innormative za nabave in zagotavljanjeusposobljenosti delavcev v zdravstvenihzavodih za pregledno in racionalno uporaboopreme za zdravstveno diagnostiko.54

ŠPORTGlede na to, da v vrhunskem športu prihaja do vedno večje profesionalizacije, je potrebna nova zakonskaureditev tega področja, ki bo bolj jasno razločila vrhunski šport od drugega športa in na novo opredelilarekreativni šport.Na novo je potrebno urediti vprašanje nacionalnih panožnih športnih zvez, da se onemogoči podvajanjezvez za iste športe.Doping v športu postaja problem, ki se ga mora resno lotiti tudi država, ker je jasno, da civilna družba všportu tega sama ne zmore reševati. Pri tem je odprto tudi vprašanje zdravja športnikov in vrhunski rezultatiza vsako ceno.Zavzeli se bomo za izdelavo strategije o prirejanju velikih mednarodnih športnih prireditev v Sloveniji, dabi že v kali zatrli nerealne apetite na državni ali lokalni ravni po organizaciji takih prireditev.Rekreativni šport v Sloveniji, ki je lahko pomemben temelj zdravega načina življenja, mora dobiti ustreznomesto tudi tako, da država temu delu športa nameni več denarja oz. mu pomaga na druge načine.Evforičnemu načrtovanju in gradnji športnih dvoran in centrov po Sloveniji mora slediti resen premislek otem, kakšne centre in dvorane v resnici potrebujemo in zmoremo zgraditi v naslednjih desetih letih.Država se lahko pogovarja s sindikalnoorganiziranimi športniki, če tiizkažejo, da so zares reprezentativni.Ti pogovori naj zadevajo predvsemurejanje statusa športnikovpo končani športni poti.V športu mora veljati načelo,da ni mogoče mešati delovanjacivilnih športnih združenj indelovanja države na področjušporta; je pa naloga države inlokalnih skupnosti, da s sofinanciranjempomagajo športu in obenemzagotovijo učinkovit in dosledennadzor porabe javnegadenarja v športu.Ureditev nordijskega centra vPlanici ima zaradi nacionalnegainteresa prednost pred drugimigradnjami športne infrastrukture vSloveniji.55

56SOCIALNA3.VARNOST

Spremljali bomo rezultate dosedanjih ukrepov ...V prihodnjih štirih letih se bomo posvetili doslednemu izvajanju v obdobju 2004–2008 sprejetih ukrepov,spremljali bomo rezultate in po potrebi predlagali izboljšave.Na nekaterih področjih pa bomo nadaljevali že začeto delo s sprejemom dodatne zakonodaje. Tako sibomo na področju varstva starejših prizadevali za sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je ob trenutnidemografski sliki nujno potreben za zagotavljanje varne starosti. V naslednjem mandatu želimo doseči inpreseči cilj 5 % vključenosti starejših od 65 let v domove za starejše. To bomo zagotovili z razpisi za podelitevkoncesij za varstvo starejših in s širjenjem javne mreže domov za starejše (gradnja manjših enot). Našcilj je doseči takšno pokritost z domovi za starejše, da bi vsakdo, ki to želi, lahko starost preživljal v okolju,kjer je živel, torej čim bližje doma.Aktivacijo brezposelnih prejemnikov denarne socialne pomoči smo deloma že sprožili z novelo Zakonao socialnem varstvu, poskrbeti pa je treba za njeno izvajanje ter z nadaljnjim povezovanjem podatkovnihbaz med centri za socialno delo, davčno upravo in drugimi organi preprečevati zlorabe. Za zagotovitevpregleda nad prejemki, ki jih posamezna družina dobi od države, je treba poleg povezav informacijskihsistemov sprejeti tudi Zakon o enotnih postopkih in pogojih za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev;ta bi na enem mestu uredil različne pravice, ki jih uveljavljajo posamezniki in ki so sedaj urejene vraznih področnih zakonih.Delavce moramoozaveščati o njihovih pravicah ...Obstajajo pa področja, kjer državljani svojihpravic ne poznajo ali jih ne znajo uveljavljati.Ko govorimo o pravicah delavcev in kršitvahdelovnopravne zakonodaje, kljub zaščiti, kijo nudi zakon, delavci kršitev pravic ne upajoprijaviti Inšpektoratu za delo, podobno velja zazaposlovanje mladih mamic in razgovore zaslužbo. Na tem področju je zakonodajni okvirdobra podlaga, potrebno je narediti več napodročju ozaveščanja delavcev in delodajalcevo njihovih pravicah in dolžnostih.Med delodajalci je potrebno nadaljevati spromocijo certifikata »Družini prijaznopodjetje« - naj bo pridobitev tega certifikatadodana vrednost podjetja in rezultat tovrstnepolitike dokaz, da je le motiviran delavec, ki lahkousklajuje družinsko življenje in kariero, uspešen žin dober delavec.Delodajalci morajo spoznati, da zaposlenistarši niso bremeOmogočiti skrajšan delovni čas čim več mladimmamicam, ki to želijo! Zakonodaja to že omogoča,vendar so delodajalci tej možnosti dostikratnenaklonjeni, saj vidijo v njej le strošek za podjetje,ne pa dodane vrednosti, ki jo prinašazadovoljen delavec.57

Omogočiti mladim družinam ustrezne pogoje, da bodo čim hitreje in čim lažje prišle do svojegastanovanja. Zagotoviti je potrebno več neprofitnih najemnih stanovanj za mlade družine in povečatištevilo stanovanj, ki jih gradi Stanovanjski sklad RS, ter omogočiti prijave na razpis tudi tistim parom, ki šenimajo otrok.Nadaljevali bomo z ozaveščanjem mladih pri izbiri poklica, predvsem s promocijo poklicev tehnične innaravoslovne smeri, ki jih na trgu dela primanjkuje, medtem ko je v evidencah brezposelnih največ posameznikovz izobrazbo iz družboslovnega področja. Poudariti želimo, da je prav vsako delo pomembno inčastno!Zavzemali se bomo za dvig minimalne plače na takšno raven, da bo očitna razlika med prihodki posameznika,ki prejema minimalno plačo in posameznika, ki prejema socialno pomoč. Želimo, da to predstavljadodatno spodbudo brezposelnim pri iskanju zaposlitve ter ponovno dvigne v družbi zavest, da se»splača« delati.Dokončanje šolanja v današnjem svetu ne pomeni tudi konec izobraževanja, zato bomo še naprejpoudarjali pomen mobilnosti delavcev in vseživljenjskega učenja. Želimo spremeniti mnenje, da jepomembno v istem poklicu ostati vse življenje. Posameznik, ki se je pripravljen učiti, prilagajati in se poizkusitina različnih delovnih mestih, je na trgu delovne sile namreč tudi bolj konkurenčen in lažje najdenovo zaposlitev.Posebno pozornost bomo namenili varstvu starejših. Želimo, da je tudi to življenjsko obdobje za posameznikaprijetno in aktivno. Zato se zavzemamo za različne oblike pomoči na domu, ki bi starejšimomogočile čim daljše bivanje v domačem okolju, v okviru institucionalnega varstva starejših pa se zavzemamoza njihovo bivanje v medgeneracijskih centrih, ki za razliko od klasičnih domov za ostarele, ponujajomožnost bivanja v generacijsko različni sredini.Urediti je potrebno status študentske družine in matere samohranilke. Nadaljevati je potrebno spovezovanjem baz in informacijskih sistemov, ki bo preprečilo zlorabo pravic, ki pripadajo materam inočetom samohranilcem (t. i. »navidezno samohranilstvo«). Na ta način bo pomoč res prišla do tistih, ki vresnici sami vzgajajo otroke in so te pomoči tudi najbolj potrebni, saj spadajo samohranilske družine mednajbolj ogrožene skupine prebivalstva in so izpostavljene večjim tveganjem za življenje pod pragomrevščine.Delodajalci od kandidatov za zaposlitev pogosto zahtevajo več let delovnih izkušenj, teh pa mladinimajo kje pridobiti. Za marsikoga je kritičen tudi prehod iz aktivnega delovnega obdobja v upokojitev,takrat pogosto pride do velike osebne stiske, saj nenadoma izgine sestavina, ki je zapolnjevala velik delposameznikovega časa. Zato predlagamo delno upokojitev – postopno zmanjševanje tedenskegadelovnega časa v obdobju enega ali dveh let pred upokojitvijo; delavci bi z neko doseženo starostjoimeli možnost do 32-urnega delovnega tedna oziroma še z višjo starostjo do 24-urnega. Časovno razlikodo 40 ur delovnih ur na teden pa bi lahko zaopolnili z delom v lokalni skupnosti (v društvih, storitvenihdejavnostih, pomoči na domu), kjer bi pridobili nove socialne stike in ostali dejavni člani družbe. V podjetjupa bi bila razlika med delavčevim skrajšanim in polnim delovnih časom lahko na voljo mladim zapostopno pridobivanju delovnih izkušenj.Enake možnosti invalidomNa področju invalidskega varstva bomo razvijali pristop, ki temelji na človekovih pravicah,preprečevanju diskriminacije ter zagotavljanju enakih možnosti:• z ohranitvijo sedanjih ukrepov, izboljševanjem možnosti za vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje,programi namenjenimi aktivnemu iskanju zaposlitve še izboljševali možnosti za zaposlovanje;• izboljšali možnosti invalidov za dostop do tehničnih pripomočkov, zdravljenja in rehabilitacije;• zagotavljali večje dostopnosti grajenega okolja, storitev in blaga vsem skupinam invalidov;• zagotavljali socialno varnost invalidov, ki bo temeljila predvsem na njihovih potrebah;• zagotavljali stabilna in primerna sredstva, namenjena invalidskim organizacijam za izvajanjeposebnih socialnih programov, za potrebne investicije in njihovo delovanje.• Vse te ukrepe bomo opredelili v Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov.58

4.GENERACIJE Z ROKOV ROKI- medgeneracijski dialog/medgeneracijskicentri- aktivna starost- oskrba na domu in preživljanje starosti vdomačem okoljuStaranje prebivalstva bo podobno kot v mnogih drugih državah povzročilo socialne, ekonomske ingeopolitične spremembe, saj zaradi vpliva na starostno strukturo družbe posledično vpliva tudi nagospodarsko rast, javne finance in sistem socialne zaščite.59

Starostna struktura prebivalstva se spreminjaOsnovni razlog za staranje prebivalstva je nizka rodnost, ki je v Sloveniji pod tisto stopnjo, ki omogočaobnavljanje prebivalstva na isti ravni, čeprav nas veseli podatek, da se je v Sloveniji v letu 2006 rodilonajveč otrok v zadnjem desetletju. Druga demografska značilnost zadnjih petdesetih let v Evropi jepodaljševanje pričakovane in dosežene življenjske dobe. Upadanje rodnosti in podaljševanje življenjskedobe prebivalstva ima za posledico spremembe v starostni strukturi prebivalstva. Močno se povečujedelež starejšega prebivalstva, starega 65 let in več, glede na prebivalstvo v delovni dobi (staro med 15in 64 let).Ker se poleg naraščanja deleža starejšega prebivalstva večajo tudi ohranjene telesne in umskezmožnosti starejših ljudi, tehnološki napredek pa je omogočil, da je delovni proces telesno manjzahteven, so tudi starejši ljudje lahko dejavni in koristni v svojem poklicu, posebno ob skrajšanem in prilagodljivemdelovnem času, ki ga dopuščajo nekatera delovna mesta v storitvenih dejavnostih.Starejše prebivalstvo potrebuje posebno skrb na vseh področjih družbenega življenja. Slovenija je kotodgovor na staranje prebivalstva in evropske zahteve po skrbi za novo solidarnost med generacijamisprejela Strategijo varstva starejših do leta 2010, katere namen je povezovanje in usklajeno delovanjerazličnih področij javnega sektorja in tudi gospodarstva ter zasebnega sektorja.Zavzemamo se za aktivno starostV Novi Sloveniji se zavzemamo za aktivno starost. Življenjska doba se daljša – v državah EU se jepričakovana življenjska doba ob rojstvu med letom 1960 in 2000 povečala za osem let. Od leta 2004 doleta 2050 pa bi se povečala vsaj še za od pet do šest let. Edina potreba starejšega prebivalstva ni zgoljsocialno primerna in vzdržna pokojnina, ampak se potrebe širijo na skoraj vsa področja družbenegaživljenja, tudi v okvir vključevanja v proces dela in zaposlovanja, storitev in programov socialnegavarstva, na področje preventivne krepitve zdravstva, zdravljenja in v okvir stabilnega sistema zdravstvenegazavarovanja, v okvir medgeneracijskega sožitja in solidarnosti.Bivanjska problematika spadamed večje težave starejših.Selitev iz lastnega doma vustrezno institucijo, menjavaživljenjskega okolja, predstavljaza starostnika stresno situacijo.Zavzemamo se za razširitevponudbe oskrbe na domu, ki bistarejšim omogočila čim daljšebivanje v lastnem domu. V tanamen se bomo zavzemali zaustanovitev enotne mrežeprostovoljcev po vsej državi.60

Dolgotrajna oskrbaKo govorimo o rasti deleža prebivalstva, starega nad 65 let, moramo posebej omeniti ljudi, ki zaradiposledic kroničnih obolenj in degenerativnih sprememb, poškodb, invalidnosti ali samo starostne oslabelostipotrebujejo pomoč drugega pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij.Eurostat napoveduje, da naj bi bilo število oseb, ki potrebujejo takšno pomoč, do leta 2010 med 64.000in 69.000, do leta 2020 med 72.000 in 85.000.Kljub povečevanju zmogljivosti v domovih za starejše in v drugih varstvenih zavodih je nujno razmišljati oprijaznejših in celo cenejših oblikah varstva. Med njimi postavljamo na prvo mesto varstvo v domačemokolju, zato želimo s pomočjo mreže prostovoljcev razširiti ponudbo različnih oblik pomoči na domu. Vdelo s starejšimi želimo vključiti tudi iskalce zaposlitve, ki v času brezposelnosti prejemajo denarno nadomestilo.V Sloveniji še nimamo enotno urejenega sistema dolgotrajne oskrbe. Različne pravice so zagotovljeneupravičencem v različnih sistemih (zdravstvo, socialno varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje),pomemben delež prispevajo svojci.· Neenakomeren in razdrobljen sistem pravic in njihovega zagotavljanja pravic. Predlagamo tudispodbujanje osebnega vlaganja za finančno varno starost.· Ljudje smo družbena bitja s široko socialno mrežo, za katero je pomembno, da se ohranja in rastetudi v obdobju starosti. Tudi zato je medgeneracijsko sodelovanje zelo pomembno.· Država mora biti dejavna pri oblikovanju medgeneracijskega dialoga. Predlagamo, da se spodbudigraditev medgeneracijskih središč, ki bi nadomestila ali vsaj dopolnila sedanjo zasnovo domov zaostarele. Veliko možnosti je predvsem na področju druženja – starejši imajo mnogo vednosti, vendar jihžal ne zaznamo ali jih premalo izrabimo. Ljudje se v nekaterih poklicih tudi zelo mladi upokojijo - policisti,piloti ... Te bi bilo treba vključiti v delo v skupnosti, predvsem z mladimi – tako bi zagotovili kakovostnopreživljanje prostega časa dveh starostnih skupin.· Spodbujati je treba prenos znanja med generacijami. Informacijska tehnologija mora namestomedgeneracijskega prepada pomeniti most med generacijami. Pri uporabi spletnih informacij sostarejših prikrajšani, saj pogosto ne znajo uporabljati računalnika, čeprav je ta naprava danes že skoraj vvsakem večgeneracijskem gospodinjstvu. Tu je idealna možnost medgeneracijskega sodelovanja insolidarnosti. Starejšim je treba predstaviti računalnik in svetovni splet kot pripomoček in vir informacij, ki jimlahko močno olajša življenje.Prostovoljstvo prispeva h kakovosti družbenih razmerijZavzemamo se za okrepitev vloge prostovoljstva v družbi. Brez požrtvovalnega dela številnih prostovoljcevv dobrodelnih, mladinskih, športnih, kulturnih in drugih organizacijah ter v društvih za varovanje inzaščito (gasilci, gorski reševalci …) in skupinah za samopomoč (anonimni alkoholiki …) bi več področijdružbenega življenja zamrlo.Delo za skupno dobro presega starostne, izobrazbene, statusne meje in omogoča pridobivanje novihsocialnih in delovnih izkušenj ter ponuja okolje za navezovanje stikov z ljudmi s podobnimi interesi, karje v družbi, kjer narašča število osamljenih, zelo dobrodošlo ...Prostovoljno delo je v Sloveniji dobro razširjeno predvsem na dobrodelnem področju. V Novi Sloveniji pamenimo, da bi mu morala večjo pozornost posvečati tudi država. Marsikaj je treba postoriti na področjupromocije prostovoljnega dela med skupinami, kjer je socialna izolacija posebej pogosta – brezposelni inupokojenci – in številnim prostovoljcem dali tudi javno priznanje za njihovo delo.Zavzemamo se torej za razširitev ponudbe oskrbe na domu, ki bi starejšim omogočila čim daljše bivanjev lastnem domu. V ta namen se bomo zavzemali za ustanovitev enotne mreže prostovoljcev po vsejdržavi.61

V Sloveniji delež zaposlenih žensk narašča že odzačetka prejšnjega stoletja, ko je bilo zaposlenih 20 %žensk. V petdesetih letih je bilo med vsemi zaposlenimiže 32,3 % žensk, v sedemdesetih in osemdesetihletih pa je bilo med zaposlenimi že več kot 40 %žensk. Danes je zaposlenih kar 48 % žensk, ki prevladujejov poklicih s področja zdravstvenega in socialnegavarstva (82 %), gostinstva in turizma (68 %),izobraževanja, znanosti, kulture in informacij (67 %) tertrgovinskih dejavnostih (61 %).5.ENAKE MOŽNOSTIMOŠKIM INŽENSKAMKljub temu pa je manj kot tretjina žensk zaposlenih naodgovornejših in bolje vrednotenih delovnih mestih.Ženske imajo v povprečju višjo izobrazbo kakor moški,a v povprečju prejemajo nižje plače. Neenakomernoso ženske zastopane tudi v procesih političnegaodločanja na državni in lokalni ravni.Če primerjamo povprečno razliko v plačah žensk inmoških glede na stopnjo strokovne usposobljenosti,tako pri nas ženske dobivajo v poprečju 9,6 % nižjeplače kakor moški, kljub zakonski določbi, ki za enakodelo določa enako plačilo.Plačilo za isto delo mora bitienako ne glede na spol delavca.Država se mora še naprej aktivnotruditi za ustvarjanje okoliščin, kiomogočajo lažje usklajevanjedružinskega in poklicnegaživljenja.Nasprotujemo kakršnikolidiskriminaciji žensk pri zaposlovanjuzaradi njihove materinskevloge!V Novi Sloveniji se bomo v prihodnjem mandatuzavzemali za dosledno spoštovanje v tem mandatusprejetih sklepov, ki preprečujejo diskriminacijo ženskpri zaposlovanju, ter uresničenje določbe o enakemplačilu tudi v praksi.Še naprej se bomo zavzemali za lažje usklajevanjedela in družinskega življenja!62

DRŽAVNAVARNOST8.Področje obrambe nudi vrsto možnosti zaraziskovalno dejavnost, ki ni omejena naozko področje izdelave orožja, zavzemali sebomo za povečanje raziskovalne dejavnostiv vojski in povezovanje z gospodarstvom, kilahko znanstvene izsledke uporabi pri svojiproizvodnji.Nova Slovenija si prizadeva, da se povrneugled slovenski vojski in drugim varnostnimorganom.Trdno zagovarjamo sodelovanje Slovenije vproti-teroristični koaliciji pri preprečevanjuširjenja jedrskega orožja in drugih orožij zamasovno uničevanje.Varnostna politika Nove Slovenije vključuje celostni pristop k zagotavljanju lastne varnosti, varnostiv Evropi in v svetu ter poleg obrambnega vidika vključuje varstvo pred naravnimi in drugiminesrečami, delovanje na področju zunanjih in notranjih zadev, gospodarstva, znanosti, sociale,zdravstva in kulture. Je nujno tudi del splošnega mednarodnega zavzemanja za boj proti revščini,lakoti, nerazvitosti, za človekove pravice in socialne reforme, za varovanje okolja in naravnih virov,za boj proti mednarodnemu terorizmu, organiziranemu mednarodnemu kriminalu, ilegalnimmigracijam in zajema tudi preprečevanje in blaženje posledic naravnih in po človeku povzročenihkatastrof.63

Članstvo v zvezi NATO, ki za nas pomeni visoko stopnjo varnosti, zahteva tudi izpolnjevanje obveznosti. Vskupne obrambne sile za hitro posredovanje zveze NATO (NRF) in EU (battle groups) bo tudi Slovenijaprispevala dogovorjene in svojim možnostim prilagojene kontingente svojih obrambnih sil. Obveznosti sotudi sodelovanje v mirovnih operacijah in pri umirjanju kriznih žarišč, o čemer odločata parlament invlada RS, sodelovanje pri reševanju in nudenju pomoči ob naravnih in drugih nesrečah (NDN) in prihumanitarnih akcijah. Za vse to moramo razviti moderno zasnovane in oborožene obrambne sile inučinkovite službe civilne zaščite in reševanja. Sredstva za to morajo biti zadostna, a vendarle v okvirunaših gospodarskih in kadrovskih možnosti in predvsem tudi varčno in transparentno porabljena.Druga obveza pa je v okviru mednarodnih posegovpreprečevanje konfliktov pri obvladovanju in umirjanjukriznih žarišč in ohranjanju miru. Umiritev kriznih žarišč v Jugovzhodni Evropi, torej pred našimpragom, in sočasno vzpostavljanje mehanizmov demokratične in pravne države ter ekonomska sanacijadržav na Balkanu ni pomembna samo za mir v Evropi, ampak ima neposreden vpliv tudi na varnostSlovenije, njeno gospodarstvo, ugled.V vedno bolj globaliziranem svetu smo soodgovorni za mir in varnost tudi sosednjih in celo bolj oddaljenihdržav. Namesto tveganj vojaških spopadov stopajo v ospredje asimetrične grožnje zaradi mednarodnegaterorizma in drugih nevojaških oblik ogrožanja miru in varnosti, zato mora Slovenija večjo pozornostnameniti temu delu možnega ogrožanja prebivalstva in ozemlja. Trdno zagovarjamo sodelovanjeSlovenije v proti-teroristični koaliciji pri preprečevanju širjenja jedrskega orožja in drugih orožij za masovnouničevanje. Grožnje teroristov so realne, resne in globalne, kar zahteva posebno pozornost dopodročja zaščite, reševanja in pomoči.Zavzemamo se za povečanje raziskovalne dejavnostiObrambni sistem države obravnava Nova Slovenija kot celoto, ki je tesno vpeta v vse sfere delovanjadržave – gospodarstvo, znanost, izobraževanje, javno zdravstvo, varovanje okolja, socialno politiko.Področje obrambe nudi vrsto možnosti za raziskovalno dejavnost, ki ni omejena na ozko področjeizdelave orožja, ampak vključuje področja od tehnike do medicine … Zavzemali se bomo za povečanjeraziskovalne dejavnosti v vojski in povezovanje z gospodarstvom, ki lahko znanstvene izsledke uporabipri svoji proizvodnji.Nova varnostna situacija v Evropi in svetu terja ustrezne reforme preurejanja slovenskega obrambnegasistema. Nova Slovenija zagovarja, naj bo jedro Slovenske vojske sestavljeno iz profesionalnih kadrov,moderno opremljeno in kompatibilno z vojskami držav članic NATO. Takšna moderna vojska naj bi bilatudi sposobna delovati v okviru bodočih evropskih obrambnih sil za hitro posredovanje, kar je postaloaktualno z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo.Podpiramo prostovoljce v slovenski vojskiPoleg profesionalnega jedra pa mora slovenska vojska sloneti tudi na pogodbenih prostovoljcih, ki medvojaškim usposabljanjem dobijo osnovna vojaška in obrambna znanja in vzgojo v patriotičnem duhu.Prostovoljna pogodbena narodna rezerva lahko postane še kako pomembna pomoč in dopolnitev profesionalnivojski ob večjih kriznih situacijah, kot so preventivni ukrepi ob terorističnih grožnjah, ob velikihelementarnih nesrečah, ekoloških katastrofah in epidemijah. Za sodelovanje v pogodbeni rezervimoramo stimulirati tako mlade posameznike, strokovnjake kot tudi njihove delodajalce. Oboji morajodobiti primerna nadomestila za čas njihovega urjenja. Popularizirati moramo prostovoljno služenjevojnega roka, kajti ta kader je lahko dober vir za kadrovanje profesionalnih vojakov in častnikov.64

Posebno pozornost posvečamo izobraževanju kadrov obrambnega sistemaV vojaški izobraževalni sistem je treba vpeti domače višje in visoko šolstvo. Poleg študija obramboslovja inpodročja vojaško/obrambno usmerjenih mednarodnih odnosov in vojaške diplomacije dajemo posebenpoudarek tehniškim vedam, vojni in katastrofni medicini in epidemiologiji, varovanju okolja inpreprečevanju oz. blaženju posledic različnih katastrof (usposabljanje gasilcev, civilne zaščite in zaščitepri delu) Na nivoju visokih šol in univerz moramo odpreti nove učne smeri, ki so relevantne za obrambo. Vtem smislu je treba pričeti širše podpirati raziskovalno delo v okviru doktorskega študija.K modernizaciji oborožitve in druge opreme, vključno z opremo za URSZR, bi tvorno prispevali tudidomača namenska industrija in domači raziskovalno-razvojni inštitutiVizijo opremljanja naše vojske vidimo v sodelovanju domače industrije in pameti s tujimi (NATO, EZ) institucijamiin industrijo, pri čemer je poleg protidobav treba poskusiti doseči tesnejše sodelovanje na komercialnihin razvojnih projektih. V vse načrte (kratko-, srednje- in dolgoročne plane opremljanja) je trebavključiti namensko in drugo industrijo ter domače znanje, tako da bodo domače institucije sposobne inzmožne v določenem času ponuditi svoje izdelke oz. da bodo lahko uspešneje sodelovale na razpisih.Transparentnost naročanja in sploh trošenja namenskih sredstev je pomemben cilj, saj bo le takomogoče zagotoviti, da se proračunski denar optimalno in res namensko porabi. Temeljni razvojniprogram (TRP) mora biti pretehtan in projekti upravičeni glede na dejanske potrebe SV oz. možnostiprodaje v tujino, usklajeni morajo biti s plani razvoja SV in URSZR in njihovim prestrukturiranjem v skladu znovimi nalogami obrambnega sistema.Slovenski obrambni sistem potrebuje boljšo javno podoboSlovenski obrambni sistem ni dostojno in pravilno predstavljen slovenski javnosti. K boljši podobi bi lahkoprispevali javno predstavljeni prikazi, kakšen del obrambnega proračuna se vrne nazaj v gospodarstvo,znanstvene in druge institucije.Nova Slovenija si prizadeva, da se povrne ugled in avtoriteta slovenski vojski, policiji, carini, sodstvuin drugim organom nadzora in pregona, tako da bodo lahko ti uspešno opravljali svojedržavotvorno delo in imeli vse zaupanje državljanov. Močne državotvorne institucije državeniso v nasprotju svobodo posameznika v družbi, z njegovimi pravicami in osebno nedotakljivostjo,seveda v kolikor le-teupoštevajo načela demokratičnepravne države,da delujejo transparentnoin so podvržene nadzoru,kot je to običajno v parlamentarnidemokraciji.Zbiranje obveščevalnih podatkov,nadzor nad sumljivimiosebami in vdiranje v zasebnostdržavljanov mora bitistalno pod nadzorom sodstvain institucij parlamentarnedržave, tako da ne pride dozlorab in se izvaja samo vomejenem in upravičenemobsegu.Transparentnost delovanjaOVS in drugih služb (SOVAitd.) s strani DZ in njegovihorganov mora biti zagotovljenain dosledno spoštovana.65

ZDRAVO OKOLJEIN ENERGETSKA5.VARNOSTNaš cilj je spodbujanje in usmerjanjetakšnega družbenega razvoja, ki omogočadolgoročne razmere za človekovo zdravje,počutje in kakovost njegovega življenja terohranjanje biotske raznovrstnosti.Slovenija je z vstopom v Evropsko zvezo privzela njen pravni red na področju varovanja okolja in sezavezala, da ga bo tudi dosledno spoštovala. Za to je potrebna bistvena sprememba ravnanja vsehprebivalcev. Normativno je varstvo okolja v Sloveniji podrobno urejeno z zakonodajo, ki je žepovzročila velike premike na področju čiščenja odpadnih voda, ravnanja z odpadki, obvladovanjaindustrijskega onesnaževanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti in drugih pomembnih okoljskihelementov. Pri varčevanju z energijo pa ne dosegamo niti mednarodnih standardov. Zelo slabo ješe urejen inšpekcijski nadzor, upravni postopki so zapleteni, finančno urejanje okoljskih dejavnikovje slabo. Okoljske teme so potrebne še večje komunikacijske pozornosti. Zaradi majhne in neustrezneinformiranosti krajevno prebivalstvo še zavrača objekte za ravnanje z odpadki in druge infrastrukturneobjekte v svoji okolici, čeprav bi ugodno vplivali na varstvo okolja in gospodarski razvojobmočja.66

Podpiramo uporabo tehnoloških rešitev, ki varujejo okoljePogoji za ohranitev blaginje so preudarna uporaba naravnih virov in varstvo globalnega ekosistema kottudi gospodarska blaginja in uravnotežen socialni razvoj (trajnostni razvoj).Naš cilj je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne razmere začlovekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.Spodbujali bomo okolju prijazno proizvodnjo in potrošnjo ter razvoj in uporabo tehnologij, ki preprečujejo,odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja. Uveljavili bomo načelo, da nastalo škodo popravi aliplača tisti, ki izkorišča naravne vire ali onesnažuje okolje.Pred načrtovanjem primerne politike je potrebno opraviti potrebne analizeV sklopu varstva narave bomo skrbeli za varovanje gozdov in v ta namen zagotovili sprotno ugotavljanjepoškodovanosti gozdov ter njihovo sanacijo. Država mora dobiti tudi podatke o onesnaženju in obremenjenostital, da lahko uspešno načrtuje kmetijsko in prehrambeno politiko.Zavzeli se bomo za izvajanje obveznosti, ki jih ima Slovenija po konvenciji o zaščiti Sredozemskega morjapred onesnaženjem, ter pripravili progam ravnanja z odpadki z ladij in načrt ukrepov ob izrednih dogodkihna morju in v lukah. Odpravili bomo sedanje slabostipri opremi in organizaciji služb, ki so zadolženeza preprečevanje in odpravljanje posledic morebitnetankerske havarije oziroma razlitja nafte in kemikalijv severnem Jadranu.Posebno pozornost namenjamo varstvu vodaZa posamezna vodna območja bomo pripravilinačrte upravljanja kot temeljne dokumenteza vse nadaljnje posege v vodnem okolju.Posebno pozornost bomo posvetili ukrepom vzvezi z varstvom vode pred onesnaženjemz nitrati in drugimi razpršenimi viri onesnaževanja(živo srebro, nevarne kemikalije).Z operativnim programom odvajanja in čiščenjakomunalnih odpadnih in padavinskih voda bomopredvideli vse aktivnosti za gradnjo manjkajočegakanalskega omrežja s čistilnimi napravami.Izdelali bomo operativni program varstva podzemnihvoda pred onesnaženjem s fitofarmacevtskimisredstvi in organskimi halogenimi snovmizaradi vzpostavitve režimov varstva vodnihvirov za oskrbo s pitno vodo.67

Želimo uresničiti Kjotski protokolZavzemali se bomo za uresničitev Kjotskega protokola o zmanjšanju toplogrednih plinov in drugih oblikonesnaženja z žveplom in drugimi emisijami, zlasti iz velikih kurilnih naprav in prometa. Med pomembnimiokoljskimi nalogami je tudi ustrezno spremljanje ravnanja z nevarnimi kemikalijami. Zavzemamo se zazmanjšanje hrupa in obremenjenosti okolja z elektromagnetnim sevanjem.Zavzemali se bomo za ukrepe, ki bodo spodbujali zmanjševanje odpadkov na izvoru, ponovno uporabo,termično izrabo in neškodljivo odlaganje ostankov odpadkov. Z uvedbo sistema »okolju prijaznopodjetje« bi izpostavili vidne rezultate ter jih ustrezno nagradili.Zavedamo se, da gre na tem področju za občutljiva vprašanja, zato bomo iskali možnosti za ustrezendogovor med lokalnimi skupnostmi in ljudmi, ki prebivajo na območju odlagališč. Pripravili bomo posebenprogram za odlaganje posebej nevarnih odpadkov in za sanacijo starih odlagališč.Poraba denarja, namenjenega okoljskim projektom, mora biti racionalnaFinanciranje okoljskih projektov trenutno poteka iz več virov. Projekti predstavljajo lokalno ali državnoinfrastrukturo. Temeljitega nadzora nad financiranjem kljub številnim predpisom ni. Zaradi tega se mnogoproračunskega denarja zapravi nekontrolirano in predvsem za investicije, ki niso prednostne ali paupravičene. Zlasti veliko denarja gre za različne študije in analize, tudi zaradi nekontroliranega naročanjaiz različnih oddelkov resorja.Podobno kot pri upravnih postopkih bomo tudi pri financiranju okoljskih projektov uvedli metodopreglednosti. Kontrolo bomo izvajali tudi preko finančnega resorja.Okrepiti moramo delo inšpekcijskih službInšpekcijske službe bodo morale postati mnogo bolj samostojne in neodvisne od katere koli trenutne politike.Inšpektorji bodo morali imeti večja pooblastila in večje stimulacije za opravljeno delo.Posebej se bomo posvetili izobraževanju in okoljskemu ozaveščanju prebivalstva, poskrbeli bomo zakorektno informiranje o vseh pomembnih dogodkih, ki vplivajo na človekovo okolje in zdravje, ter opomenu izkoriščanja naravnih virov energije.68

Trajnostni cilj in naša dolžnost je doseči dolgoročno varno in zanesljivo oskrbo Slovenije s poglavitnimi virienergije različnih vrst in ob upoštevanju najstrožjih okoljevarstvenih zahtev.Slovenija več kot polovico energetskih potreb krije iz uvoza in ta trend se povečuje.Zmanjšati moramo odvisnost Slovenije od uvoza različnih energentov, pri čemer bomo sledili politiki EU.NA OKOLJU PRIJAZEN NAČIN MORAMO IZRABITI VSE OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJEČe hočemo slediti in zadostiti EU smernicam bomo morali postopno zmanjševati proizvodnjo električneenergije v termoelektrarnah in s tem bistveno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v ozračje.Izrabiti moramo vse vodne potenciale Slovenije za proizvodnjo elektrike, kar pomeni dograditi savskoverigo hidroelektrarn, redno obnavljati HE na Dravi, Soči in upoštevati možnosti gradnje malih HE (obupoštevanju vodovarstvenih, okoljevarstvenih, naravovarstevnih in kmetijskih aspektov gradnje HE).Varčevati moramo s porabo energentov vseh vrst. Zagovarjamo racionalno rabo energije. Tu pridejo vpoštev varčevalni ukrepi pri ogrevanju, industrijski proizvodnji, javni porabi, v prometu in spodbujanjeizdelovanja energetsko varčnih izdelkov.Spodbujamo daljinsko ogrevanje z biomaso (lesni, agrarni odpadki).Spodbujamo racionalno rabo energije z vgradnjo ekološko sprejemljivih in za okolje neobremenjujočihizolacijskih materialov gradbeništvu, ki bodo okolju prijazni tudi v času njihove razgradnje.Izboljševati moramo izkoristke naprav in proizvodnih procesov, kar bomo spodbujali s finančnimi in drugimimehanizmi.Fosilna goriva moramo, kolikor se le da in je smotrno, nadomestiti z bodisi takimi, ki znatno manj obremenjujejoozračje ali še bolje - z obnovljivimi viri: hidroenergijo, vetrno energijo, oboje le, če je to okoljevarstvenosprejemljivo in smotrno glede na hidrološke oz. meteorološke pogoje, s sončno energijo(pasivno-ogrevanje in proizvodnjo elektrike), z izkoriščanjem biomase (lesni in poljedelski odpadki), zgeotermalno energijo …V prometu in tudi drugod, kjer je mogoče pa spodbujati razvoj prehoda na hibridne pogone ali na vodikkot nosilca energije (uporaba gorivnih celic, pogon na vodik, shranjevanje vodika ).POTREBUJEMO MOČAN IN TRAJNOSTEN VIR ELEKTRIČNE ENERGIJEZavedati pa se moramo, da celokupne kapacitete sedanjih termo elektrarn (proizvodnja cca 6900GWhv l. 2007) in tistih, ki jih še načrtujemo (n.pr. TE Šoštanj 6), ne bomo mogli nadomestiti samo z obnovljivimiviri energije.Slovenija nujno potrebuje nov močan in trajnostno zanesljiv vir električne energije. V poštev pride novavarna nuklearna elektrarna najbolj modernega tipa in ob sočasnem podaljšanju življenjske dobe NEKdo l. 2040. Izgradnja varnega skladišča NSRAO je tu imperativ. Slediti moramo ponovni renesansi jedrskeenergije v svetu in se vključiti v mednarodna in posebej evropska prizadevanja za varno uporabojedrske, vključno z uvajanjem novih tehnologij izrabe iztrošenega jedrskega goriva in drastičnegazmanjšanja dolgoživih VRAO ( sodelovanje v okviru GNP , Euroatoma, partnerstva Francija-Anglija itd.).Da bomo zagotovili zanesljivo oskrbo Slovenije z energenti, bomo posvetili vso skrb vzdrževanju inizgradnji tudi potrebne energetske infrastrukture:daljnovodi, plinovodi, naftovodi, parovodi, skladišča plinastih in tekočih energentov, transport transformatorji,predelava tekočih in trdih goriv. Vso skrb bomo posvetili varnosti in zanesljivosti kritične energetskeinfrastrukture.Preučili bomo možnosti priključitve Slovenije na novo planirane plinovode v soseščini (Nabucco, SouthStream, Adria) in tudi terminalov za tekoči plin, pri čemer bomo dali prednost varnosti in okoljevarstvenimaspektom teh projektov.69

9.JEZIK INKULTURAKulturi moramo priznati status posebnega nacionalnega interesa.Uveljaviti moramo svoje želje, interese in stališča pri snovanju kulturnopolitičneusmeritve Evropske zveze.Slovenski jezik naj se uveljavlja in razvija.Poskrbeti moramo za osrednje kulturne ustanove.Kultura zajema območje ustvarjanja, presojanja in plemenitenja duhovnega kapitala, vrednot, kiosmišljajo življenje posameznika in skupnosti ter učinkujejo kot družbeno vezivo, zato ji moramoposvečati posebno pozornost.70

Zavzemali se bomo za uvedbo subvencij, s katerimi bi se podpiralo nastajanje in dostopnost nekomercialnihkakovostnih del ter prevajanje najboljših del slovenskih pesnikov in pisateljev v tuje jezike.Povečati želimo dostopnost najboljših slovenskih leposlovnih, likovnih, glasbenih in filmskih stvaritev naspletnih straneh in na stalnih elektronskih nosilcih informacij in razvijati knjižnice v informacijska inkulturno-družabna središča.Delež proračunskih sredstev, namenjenih za kulturo, je potrebno uskladiti z razvojem.Uvesti je potrebno nadzor nad smotrno porabo javnih sredstev s krepitvijo projektnega financiranja ter zuravnoteženim podpiranjem množične in elitne, ljubiteljske in profesionalne, tradicionalne in avantgardnekulturne ustvarjalnosti.S finančnimi sredstvi je potrebno vzpodbujati filmsko ustvarjanje.Večjo prepoznavnost Slovenije v tujini lahko dosežemo z dobrim predstavljanjem slovenske kulture v tujini,pri čemer je potrebno jasno opredeliti, kakšno raven kakovosti mora takšno predstavljanje dosegati.Zavzemamo se, da se namenijo sredstva projektu, ki bi spisal knjigo o politični zgodovini Slovencev in pritem dodal tudi vse vidike dogajanja po 2. svetovni vojni ter proces osamosvojitve.S finančnimi sredstvi je potrebno vzpodbujati ljubiteljsko kulturno dejavnost na podeželju in se zavzematiza čim višji nivo takšnega kulturnega ustvarjanja.Predlagamo, da se na primernem simbolnem kraju v Sloveniji postavi spomenik v spomin na osamosvojitevSlovenije.SLOVENŠČINA KOT UČINKOVITO SPORAZUMEVALNO SREDSTVO IN SIMBOLNA VREDNOTAV razmerah globalizirane informacijske družbe razvoj slovenščine na tradicionalnih in novih področjih niveč samoumeven, zato usode jezika dvomilijonske skupnosti ni mogoče prepuščati tržnemu liberalizmu,potrebna je aktivna jezikovna politika.Slovenskim državljanom mora biti zagotovljeno, da bodo kot državljani in kot porabniki lahko o vsehjavnih zadevah govorili in bili informirani v svoji materinščini. Ni sprejemljivo, da so znanstvene in strokovneobjave slovenskih avtorjev ne glede na vsebinsko kakovost bolj cenjene, če izidejo v tujem jeziku, ali dase vsiljuje slovensko-angleška dvojezičnost v vabilih na imenitnejše domače javne prireditve.Od ljudi, ki bodo kot poslanci in funkcionarji zastopali Slovenijo v parlamentu in drugih organih Evropskezveze, pričakujemo, da bodo tam dosledno uveljavljali pravico do rabe slovenščine, ne pa se ji odpovedovali, kakor nekoč v Beogradu.71

Nekatere usmeritve NSi s področja jezikovne politike smo uspešno uveljavili v Resoluciji o nacionalnemprogramu za jezikovno politiko; v prizadevanju za njeno celovito uresničitev v praksi smo vendarle šeprecej na začetku, tako da se bo moral velik del nalog nadaljevati (nekatere pa se bodo šele pravzačele) v »etapni programski aplikaciji« za obdobje 2008–2012. Simbolno okoliščino, da ta aplikacija nastajaob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, začetnika in utemeljitelja knjižne slovenščine, lahkorazumemo kot pomenljiv namig, naj se pri jezikovnopolitičnem načrtovanju otresemo malodušnosti, ki seSlovencev rada loteva ob misli na demografsko šibkost naše jezikovne skupnosti in na neznanski pritisktujih jezikov v globaliziranem svetu. Trubar je s knjižno slovenščino uspel v razmerah, neprimernotežavnejših in nevarnejših od današnjih, nadaljevalci njegovega jezikovnega izročila pa so se že predveč kakor dvesto leti odločili za ambiciozno razvijanje in uveljavljanje slovenščine na vseh področjih, ki jihprinašajo družbeni, duhovni in tehnološki razvoj. Z veliko ustvarjalnostjo, ljubeznijo in požrtvovalnostjo sonam do danes izoblikovali moderno slovenščino.Nova Slovenija se noče sprijazniti z zasebniškim životarjenjem v folklornem rezervatu, temveč vidi svojoprihodnost v političnem tkivu kompletnega naroda z moderno državo, zato se zavzema za to, da boslovenščina še naprej »stala in obstala« kot učinkovito sporazumevalno sredstvo in kot simbolna vrednotaslovenske identitete, to pa pomeni tudi podporo nadaljnjemu jezikovnemu razvoju na vseh področjih –od poljedelstva do astrofizike, od umetnostnih kategorij do borznih indeksov.*Nova Slovenija se bo zavzemala za pomoč slovenskim manjšinam pri uveljavljanju njihovih pravic inohranjanju slovenskega jezika in kulture.Naloge nas čakajo v zakonodaji (izpopolnjevanje predpisov o rabi jezika), v vzgoji in izobraževanju(učenje jezika, oblikovanje jezikovne samozavesti), v razvojni dejavnosti (tvorba novih izrazov za novepojave) in v znanstvenoraziskovalnem spremljanju jezikovnega življenja.ZakonodajaIzkušnje z dosedanjim izvajanjem Zakona o javni rabislovenščine in uresničevanjem nalog iz Resolucije onacionalnem programu za jezikovno politiko so pokazale,da bo treba predpise izpopolniti, saj zdajomogočajo izrivanje slovenščine npr. v imenih podjetij,v visokem šolstvu, znanosti idr. (mednarodna mobilnostštudentov in učiteljev brez zagotovljene zadostne podporez jezikovnimi tečaji, redna predavanja v tujemjeziku ipd.). Ohlapnost predpisov se vidi npr. v dejstvu,da sodna veja oblasti zavrača pritožbe izvršne vejezoper registracijo podjetij z imeni tipa SPORT CARS,RUFBAU, DENTALCRAFT, CHINCH, ZEPHYR ipd., češ daRepublika Slovenije kljub sklicevanju na Zakon o javnirabi slovenščine ne izkazuje pravnega interesa zapritožbo v takih primerih.UčenjeTemeljne poteze človekove jezikovne zmožnosti se oblikujejoprva leta življenja, zato je nadvse pomembnourejeno in spodbudno jezikovno okolje v družini,pozneje v organizirani predšolski in šolski vzgoji, nazadnjepa na ulici in pod vplivom množičnih občil.72

Ob sicer upravičenem poudarjanju učenja tujih jezikov, odprtosti v svet in medkulturnem dialogu se jetreba zavedati, da imamo v čedalje bolj globalizirani informacijski družbi možnost za obstanek ter za enakovrednouveljavljanje svojih kulturnih pa tudi gospodarskih in političnih interesov samo, če smo hkratitrdno vraščeni v lastno okolje in njegovo kulturno izročilo ter če znamo ceniti in izrabiti njegove prednosti.V vsakem starostnem obdobju in na vsaki višji izobrazbeni stopnji je potrebno nadaljnje jezikovno izpopolnjevanjeza dosego potrebne ravni jezikovne zmožnosti, zato bo treba odpraviti velike vrzeli inneuravnoteženost pri potrjevanju in izvajanju visokošolskih študijskih programov (tečaji strokovneangleščine, hkrati pa brez študijskega predmeta tipa »strokovno-znanstvena slovenščina«). Celo Evropskakomisija je ob načelnem priporočanju bolonjskih reform dodala svarilo: »Priznati je treba, da imalahko v neangleško govorečih državah trend poučevanja z uporabo angleščine namesto z uporabonacionalnega ali regionalnega jezika nepredvidene posledice za vitalnost teh jezikov.« To je danes edenosrednjih problemov jezikovne politike v Sloveniji.Obogatiti je treba ponudbo standardnih jezikovnih priročnikov in učbenikov ter klasičnih in spletnihtečajev slovenščine za tujce. Marsikateremu se zdi Slovenija zanimiva ne le za enkraten turistični ogled,temveč tudi za trajnejše gospodarsko ali kulturno sodelovanje, študijsko izpopolnjevanje, poklicno delo(npr. v zdravstvu) idr.RazvojOrganizacijsko in finančno je treba podpirati delo terminoloških komisij, izdajanje terminoloških slovarjev,nastajanje in spletno dostopnost digitaliziranih besedil ter pojmovnih in podatkovnih zbirk (npr. slovenskeWikipedije), razvijanje slovenskih programskih aplikacij, spodbujati in subvencionirati objave vrhunskih inpoljudnoznanstvenih del v slovenščini ter projekte jezikovne tehnologije (prevajalniki, govorni analizatorjiipd.). V razširjenih možnostih televizije (digitalizacija) naj se zagotovi ustrezen položaj slovenščine(jezikovna kultura, tematske oddaje o slovenščini) ter vidnost slovenskega signala v zamejstvu.RaziskaveDržava mora zagotoviti ustrezno financiranje znanstvenih raziskav slovenskega jezika ter omogočiti trdneinstitucionalne okvire, zadostne kadrovske zmogljivosti in jezikovne vire (korpuse) za njihovo izvajanje. Pritem je treba izrabiti tudi evropske sklade.Članstvo Slovenije v Evropski zvezi ponuja številne nove možnosti za uveljavljanje slovenščine v novih,uglednih govornih položajih, zavedati pa se je treba tudi dvoreznosti in nerealnosti sprejetega gesla, danaj kulturna politika (in v tem okviru jezikovna politika) ostaja popolnoma v pristojnosti posameznih državčlanic Evropske zveze. Na drugih področjih imajo Evropska komisija in druge bruseljske ustanove pristojnostsprejemati ukrepe skupne politike (kmetijske, monetarne, industrijske …), vplivi teh ukrepov pa senujno kažejo tudi na kulturnem področju, neredko kot škodljive posledice prostega pretoka oseb, blagaidr. za rabo uradnega jezika posamezne države članice.Breme reševanja te »kolateralne škode« pa je prepuščeno kulturni politiki posamezne države, zato vnekaterih primerih prihaja do sporov, unifikacijskih pritiskov, izsiljevanja in očitkov, da gre za»administrativne ovire«, »omejevanje konkurenčnosti«, »nacionalno ozkost« ipd. (Slovenija je najbolj grobunifikacijski diktat doživela v zvezi z zapisovanjem imena skupne evropske valute: evro/euro).Ne glede na take zunanje pritiske pa smo za izrivanje slovenščine in nesmotrno rabo tujih jezikov vSloveniji najbolj odgovorni Slovenci sami (I feel Slovenia?!). Evropa potrebuje našo izvirnost, ne le prevzemanja,posnemanja in podrejanja. Stranka Nova Slovenija se zavzema za to, da bi RepublikaSlovenija kot polnopravna članica dejavneje nastopala kot spodbujevalka in sooblikovalka evropskejezikovne politike (npr. pri pojmovanju večjezičnosti, prednostnega položaja domicilnega jezikaavtohtonih skupnosti).73

MOJA (NOVA) SLOVENIJA ...... DEŽELA VREDNOT ...Nedotakljivost človeškega življenja od spočetja do naravne smrti ...Pravica do skladnega razvoja potencialov vsake osebe ...Pravica do svobodnega združevanja, do narodne samoodločbe, države...Vladavina pravne države in enakost vseh ljudi pred zakonom ...Država, ki naj služi človeku, obstaja zaradi človeka in bo porok za varovanjenjegovih pravic ...74

Vrednote postavljajo okvire, znotraj katerih govorimo o izzivih invprašanjih sodobnega sveta, ki se hitro spreminja in od nas terjanove prilagoditve. Spoštovanje in varovanje teh osnovnih vrednotje ključnega pomena, če si želimo napredno družbo, ki pa na prvomesto postavlja spoštovanje človekovega dostojanstva.V Novi Sloveniji se zavzemamo za dosledno spoštovanje teh vrednot,ob tem pa se zavzemamo za strpnost in dialog z vsemi verskimiin interesnimi skupinami v naši družbi.75

Med najpomembnejšimi vrednotami še posebej izpostavljamo družino.Družina nam predstavlja osnovno celico družbe in element osebnostnega razvoja posameznika.Družina, ki je imela vse do 20. stoletja »tipično obliko«, se danes spreminja. Ob manjšem številu poroknarašča število parov, ki se odločijo za ločitev. Rodnost je še vedno občutno nižja kot pred leti. Za statistikamise skrivajo neizpolnjeni življenjski cilji in stiske posameznikov. Sposobnost navezovanja kvalitetnihmedosebnih odnosov in sprejemanja odgovornosti v odnosih sta pomembno pogojeni s posameznikovimiizkušnjami v lastnem družinskem okolju. Zato z zaskrbljenostjo spremljamo razmere napodročju števila zakonskih zvez in odločanja za družino.Težave na tem področju presegajo osebno odgovornost in terjajo odgovore na vprašanje, kateri pravni,gospodarski in socialni vidiki naše države pripomorejo k neodločanju za družino.Zavzemamo se za nadaljevanje aktivne družinske politike, ki bo še izboljšala pogoje družin – staršev inotrok – ter dosledno izvajanje v tem mandatu sprejetih družini prijaznih ukrepov, predvsem na področjuzaposlovanja ter usklajevanja poklicnega dela in starševstva.Posebej pa se bomo zavzemali za stanovanjsko politiko, ki bo mladim čimprej omogočila rešitev prvegastanovanjskega problema, ki pogosto predstavlja oviro v načrtovanju družine.Zavzemamo se za raziskave in razvoj na področju zdravljenja neplodnosti v okviru etično sprejemljivihmetod.769

Temeljne vrednote Nove SlovenijeSlovenski kulturi in izročilu so dale temeljni pečat skupne evropske vrednote. Ob tej evropski identiteti paohranjamo svojo raznolikost in posebnosti ter jih prilagajamo nujnim zahtevam časa in spremenjenimokoliščinam. Namen NSi je v luči teh vrednot dosegati splošno blaginjo vseh članov naroda, družbe indržave, v svobodi, pravičnosti in miru. Sredstvo za dosego tega namena je slovenska država, ki temelji naplebiscitarni odločitvi slovenskega naroda, Ustavi RS in parlamentarni demokraciji.Temelj in predpostavka političnih vrednot NSI je upoštevanje dostojanstva človeške osebe. Iz njegasledijo: nedotakljivost človeškega življenja od spočetja do naravne smrti; pravica do skladnega razvojapotencialov posamezne osebe; pravica do svobodnega združevanja; pravica do narodnesamoodločbe; pravica do države, ki varuje narodno skupnost in manjšine, vse državljanke in državljane;vladavina pravne države in enakost vseh ljudi pred zakonom; država, ki naj služi človeku, obstaja zaradičloveka in bo porok za varovanje njegovih pravic.Med kulturnimi vrednotami NSi posebej poudarja slovensko narodno in jezikovno samobitnost in zavest ozgodovinski rasti slovenskega naroda iz evropske kulture, civilizacije in krščanskih korenin. Kot domovinskevrednote spodbuja ljubezen do domovine, narodni in državljanski ponos, ob hkratnem spoštovanjudrugih narodov in narodnih manjšin.Moralne in socialne vrednote NSi so medosebna in družbena pravičnost, poštenje, osebna svoboda,spoštovanje družine kot temelja družbe, odgovornost in solidarnost s sočlovekom ter spoštovanje verskihprepričanj ter svetovnih nazorov soljudi.NSI posebej poudarja načelo notranje demokracije, načelo »od spodaj navzgor«, s čimer naj bo zagotovljenaukoreninjenost stranke v njen izvirni politični prostor, zvestoba vrednotam in pričakovanjemvolivcev in spoštovanje dane besede. Ta politična ukoreninjenost NSi v volilno telo je zunanji izraz njenenotranje ukoreninjenosti v slovenskem krščanskem vrednostnem izročilu.NSi si prizadeva za ravnovesje med izročilom in napredkom, med individualnostjo in družbenostjočloveške osebe ter med pravicami in dolžnostmi, ki od tod izvirajo. Na teh izhodiščih NSi gradi skladenkulturni, gospodarski in politični razvoj Slovenije.Slovenija kot članica Evropske zveze mora razviti lastno gospodarsko, kulturno in duhovno moč. Zavzemamose za dinamičen razvoj slovenske družbe ob njeni notranji stabilnosti in varnosti. Vsemdržavljankam in državljanom bomo ponudili višjo kakovost življenja, okrepili vitalnost slovenske države terdosledno in učinkovito uresničevali postavljene cilje. Dejavno bomo sooblikovali usmeritve in delo mednarodnihpovezav, katerih članica je Slovenija, še posebno Evropske zveze in Atlantskega zavezništva.Tako bomo ustvarili okolje, v katerem bodo spet zaživele pristne človeške in domoljubne vrednote.NSi črpa iz skupnih vrednot združene Evrope. Zavedajoč se skupnih evropskih korenin, ki segajo v antiko,razsvetljenstvo in predvsem v krščansko izročilo, bo NSi delovala tako, da bodo vse generacije vSloveniji in v združeni Evropi živele v miru, svobodi in blaginji. Pri tem bo spoštovala osnovne človekovepravice in temeljne svoboščine, načela svobode, demokracije in pravne države ter vse vrednote, ki jihpriznavajo in sprejemajo države z demokratičnim izročilom.Slovenska država mora biti prijazna do vseh Slovencev. Članstvo v Evropski zvezi nas je na poseben načinpribližalo konceptu Zedinjene Slovenije. Vsi deli slovenskega naroda, razen Slovencev na Hrvaškem in vzdomstvu ter izseljenstvu, živijo znotraj meja enotne politične entitete, se pravi Evropske zveze, samostojnaslovenska država pa mora skrbeti za slovenski narod kot celoto, ki živi znotraj njenih meja kot tudi zunajnjih.Ta država mora tako sprejeti svoje obveznosti do slovenskih izseljencev in jih priznati kot enakopravendel naroda, hkrati pa mora priznati in podpreti slovensko manjšino, ki živi na obmejnem območjuHrvaške.Politično kulturo razumemo kot priznavanje pravice vsakega posameznika do enakih življenjskihpriložnosti. NSi bo storila vse, da se utrdi položaj posameznika v družbi. Z odpravljanjem birokratskih ovirmu bo zagotovila ustreznejše pogoje za razvoj in uresničitev njegovih zmožnosti na vseh področjihživljenja.977

Politični sistem naj bo ločen od sistema javne uprave. Tako bomo dosegli večjo učinkovitost in odgovornostupravnega, pravosodnega in varnostnega sistema ter zagotovili njihovo usmerjenost k državljanom,bolje pa bo tudi uresničeno načelo javne odgovornosti. Da bi dosegli višjo gospodarsko rast in uresničilipotenciale ter s tem ustvarili nova delovna mesta, bomo v skladu s smernicami Evropske zveze razvilidinamično in konkurenčno gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju in raziskovanju. Hkrati bomo izvedlivse nujne gospodarske, institucionalne in družbene reforme, da bi zagotovili stanovitnost finančnegasistema.Slovenija potrebuje novo duhovno okolje. Med klasičnimi vrednotami in pozitivnimi sodobnimi težnjami vdružbi ni nobenega nasprotja, temveč se te med seboj dopolnjujejo. Podpiramo varovanje kulturnedediščine in sodobno avtohtono kulturno ustvarjanje ter spodbujamo vitalnost nove slovenske kulture.Slovenska znanost, tehnologija in informatika potrebujejo pogumno vizijo, zagotovljena sredstva innacionalni program strateškega razvoja. Slovensko politično, javno in medijsko življenje potrebuje zrelost,svobodo in odgovornost, kulturo dialoga in strpnosti brez prevlade in enostranskega vsiljevanja stališč.Ustvariti je treba novo duhovno okolje, ki bo zagotovilo državljanom kakovostno, celostno in harmoničnoživljenje.NSi je stranka svobode. Na Slovenskem sta demokracija in tržno gospodarstvo premagala kolektivizemin plansko gospodarstvo. Demokracija in socialno tržno gospodarstvo pa bosta živela le, če se ljudjesvobodno razvijajo, če svoje talente izrabijo kot možnosti zase in za druge ter s svojim osebnim uspehomustvarjajo skupni uspeh.Prizadevamo si doseči svobodo za delo. Poskrbeli bomo, da bodo brezposelni dobili delo in bodo lahkospet sami poskrbeli zase in za svoje družine. Prepričani smo, da je nedopustno omejevanje svobode, čez davki, prispevki in birokratskimi ovirami tako podražimo živo delo, da postane nekonkurenčno in je zatoveč kot sto tisoč ljudi izključenih s trga dela.Zahtevamo svobodo pri odločanju za družino in otroke. Poskrbeti moramo za mlade žene in može, ki biradi usklajevali poklicno in družinsko življenje. Nedopustno je, da se mora čedalje več mladih ljudiodločati ali za otroke ali za delo v svojem poklicu. Zaposlenim materam in očetom bomo z ustreznimiukrepi omogočili, da ustvarijo družino in imajo otroke, ne da bi se jim zaradi tega zmanjšale možnostizaposlitve in poklicnega napredovanja.Svoboda podjetnosti odpira nova obzorja. Poskrbeli bomo, da bodo ljudje v samostojnih poklicih, obrtnikiin podjetniki lahko svobodno sprejemali tržno ustrezne odločitve, izrabljali nova odkritja, delovne postopke,organizacijske prijeme in druge konkurenčne prednosti. Nedopustno omejevanje svobode je, čejim z birokratskimi ovirami in s prehudimi davčnimi bremeni preprečujemo, da bi v Sloveniji več delali inustvarjali novo vrednost v korist celotne družbe.NSi je stranka pravičnosti. Kot pravičnost razumemo ureditev, ki ponuja enake možnosti in enake praviceza vse, brez privilegijev, podkupljivosti, nepotizma in klientelizma. Le v takšnem sistemu ni nobenestoritve brez protistoritve, nobene igre s srečo državljanov, temveč več blaginje in varnosti za vse. Tudistari, brezposelni, invalidi, otroci, nizko kvalificirani in drugi ljudje, ki zaostajajo v tekmi z večino, imajopravico do vključitve v družbo in pravico do priznanja.Uveljavljamo načelo pravičnosti pri dostopu do priložnosti. Nikakor ne zadošča, če država ljudi, ki soprikrajšani, oskrbi s podporami na bolj ali manj visoki ravni, potem pa jih odpiše ali od njih ničesar več nepričakuje. Z reformo socialnih sistemov bomo zato podprli socialne pobude, omogočili večjo udeležboteh ljudi in jim priskrbeli ustrezne zaposlitve. Namesto kulture odvisnosti, življenja s socialno podporo in vbrezdelju bomo razvili dejavne oblike socialne politike in trga delovne sile.Zahtevamo pravičnost pri razvoju vseh zmožnosti. V družbi ne zadošča, da se usposobimo za samostojnoživljenje in znamo poskrbeti za družino. Naša naloga je tudi, da se usposobimo za pomoč slabotnimčlanom družbe in za sodelovanje pri ustvarjanju družbe blaginje za vse. To nalogo najbolje opravljajodružina, vzgoja in izobraževanje, pravična politika pa ljudem kaže pot, da si pomagajo med seboj intako pomagajo vsej družbi.789

Zavzemamo se za pravičnost pri izobraževanju. Revščina izvira predvsem iz pomanjkljive izobrazbe. Zatose o prihodnosti dežele ne odloča samo v državnih uradih, ampak tudi v otroških vrtcih in šolah, v laboratorijihin na univerzah. Samo odlično izobražene in vzgojene nove generacije bodo v prihodnosti zmožnezagotavljati visoko raven socialne varnosti. Če s socialnimi reformami sprožimo gospodarsko dinamiko,ki bo ustvarila sredstva za izboljšanje izobrazbene ravni, bo to dolgoročno izboljšalo tudi raven socialnevarnosti v državi.Prizadevamo si za pravičnost med generacijami. Če hočemo zagotoviti socialno pravičnost, ne smemoupoštevati samo sedanjih razmerij, saj bi lahko s tem preveč obremenili prihodnje rodove. Vsaka socialnain pokojninska politika se mora presojati tudi z vidika medgeneracijske pravičnosti. Zato bomo mlajšimgeneracijam omogočili, da si za lastno socialno varnost oblikujejo kapitalsko glavnico oziroma rezervacijeza čas, ko socialne varnosti morda ne bo več mogoče zagotoviti izključno na podlagi medgeneracijskesolidarnosti.Naše vodilo je pravičnost porazdelitve družbenega bogastva in solidarnost. Tudi v prihodnosti bo sistemsocialne varnosti temeljil na solidarnosti močnih in slabotnih, bogatih in revnih, zdravih in bolnih, saj je tobistvo socialne pravičnosti, ki pomeni, da se enako obravnava enako, neenako pa neenako. Skrbetimoramo tudi za prerazdelitev v smeri družin in izobraževanja. Vendar pretiravanje pri politiki prerazdelitve- politika, ki torto »pravično« razdeljuje, ne skrbi pa za to, da bo večja - izpodkopava svoje lastnetemelje. Gospodarstvu in drugim sektorjem, ki ustvarjajo novo vrednost, mora ostati moč in volja za nadaljnjorast. Menimo, da je mesto, kjer se da najpravičneje opraviti prerazdelitev družbenega dohodka,učinkovit in pregleden davčni sistem.NSi je stranka solidarnosti. Solidarnost razumemo kot pripravljenost za medsebojno pomoč, kot soodvisnostin povezanost različnih ljudi in družbenih skupin. Je nepogrešljiva postavka socialnega in gospodarskegauspeha in se kaže kot pripravljenost starih za pomoč mladim in mladih za pomoč starim, pripravljenostoseb brez otrok za pomoč družinam, pripravljenost zdravih za pomoč bolnim in onemoglim, pripravljenostzaposlenih za pomoč brezposelnim, pripravljenost bogatih občin za pomoč revnejšim.Slabotnim ne pomagamo, če slabimo močne. Naš cilj ni izenačenje v revščini. Solidarnost ni enosmernapot, organizirana mora biti po načelu medsebojnosti: ko sem v stiski, lahko pričakujem pomoč družbe, komi gre odlično, pa sam pomagam drugim.Solidarnost ima značaj osebne vrednote, sočustvovanja s soljudmi, zato je človek ne more odstopitidržavi. Družba, ki prepušča solidarnost državi, postane mrzla in nevoščljiva, saj solidarnost zahtevabližino in udeleženost. S solidarnostjo je povezana subsidiarnost kot predpostavka, da vsak posameznikali majhna skupnost sama stori vse, kar zmore. Večje skupnosti jih pri tem podpirajo in jim priskočijo napomoč le, če je treba. Tudi v sistemu socialne varnosti razumemo solidarnost kot pripravljenost posameznika,da skrbi za svoje zdravje in se izogiba nepotrebnim tveganjem, saj s tem razbremeni celotnoskupnost - več zaposlenosti, rasti, blaginje in varnosti za vse.Skrbimo za šibkejše. Posebej pozorni smo pri varstvu vseh šibkejših, otrok, manjšin, ogroženih, invalidov instarejših ljudi. Zavzemali se bomo za spoštovanje človekovega dostojanstva pri medicinskih in genetskihraziskavah, ostro bomo nasprotovali evtanaziji, evgeniki in človeškemu kloniranju. Vsakemu članudružbe, moškim in ženskam, zdravim in invalidnim, starim in mladim, bomo omogočili, da sodeluje z znanjem,ustvarjalnostjo in osebno pobudo v družbi in na trgu dela. Smo proti rasizmu, nacionalističnimideologijam, verskemu fundamentalizmu, verski nestrpnosti in ultraradikalnim političnim usmeritvam, nasprotujemoneomejenemu individualizmu in popustljivosti pri etiki.979

80!