PV sistemi v stavbah

Pred desetimi leti so le tri postojanke imele fotovoltaični sistem. Izgradnja sistemov je na PP v
zadnjih letih precej narasla, najbolj v letih 1998 in 1999. Devet postojank je bilo opremljenih v
okviru programa PHARE. Leta 1998 je bil na Kredarici postavljen tudi veterni generator, ki je bil
do takrat postavljen samo na Gomiščkovem zavetišču na Krnu. V Kovinarski koči v Krmi je ostala
mini hidroelektrarna kot pomožni vir energije, saj je bila tudi ta postojanka opremljena z solarnim
PV sistemom. Najbolj pogosti način za proizvodnjo svetlobe je bil včasih plin, ki ga se vedno
uporabljajo tam kjer je zgrajena plinska instalacija, vendar se njegova uporaba umika zaradi
nevarnosti požarov in eksplozije.
Paneli sončnih celic na steni Pogačnikovega doma na Kriških podih
PV sistemi niso dimenzionirani glede na konico porabe električne energije, ker so konice redke
(vzdrževalna dela in podobno), tako da si v primeru večje porabe pomagajo z dieselskimi in
bencinskimi agregati. Največ se uporabljajo monokristalni solarni moduli, ki so primerni tudi za
ekstremne pogoje kot so debela toča, zaledenitve, slana, megla, UV žarkom in imajo veliko
temperaturno območje, ter minimalno izgubo moči z leti.
Akumulatorji so svinčeni stacionarni tako da v
primeru razlitja ne pride do onesnaženja, saj so
Alpe zgrajene pretežno iz apnenca, ki s kislino
reagira v sadro. Večina sistemov ima vgrajen
sinusnimi razsmernik (=24V/~230V, 50Hz) z
visokim izkoristkom (93%) in lastno porabo
pod 1W pri delovanju.Večinoma so moči od
400-800W in zdržijo do 300% kratkotrajno
preobremenitev.
Do okvar PV sistemov prihaja zelo redko in so največkrat posledica nepravilnega ravnanja človeške
roke. Sicer pa so tudi primeri okvare zaradi udara strele (uničena regulacija), dolgotrajna
izpraznitev akumulatorjev, kar ima za posledico zmanjšanje njihove kapacitete in led (krivljenje
nosilnih okvirjev).