Å tevilka 9 - Slovenska vojska

PRAVA SMER | NOVEMBER 2008 | UvodnikSpoštovane pripadnice inpripadniki 72. brigade SVV preteklem obdobju smo v naši brigadi, zraven ostalih nalog, veliko pozornostinamenili nadaljnjemu razvoju strokovnosti, oblikovanju timskega dela,vojaški disciplini, medsebojnim odnosom, domoljubju in zavesti o soodvisnosti.Ne poznamo nezahtevnih nalog, praktične izkušnje pa so nas naučile,da je zraven strokovnega znanja potrebno imeti tudi veliko strpnosti in razumevanjater odločnosti pri delovanju. Veseli me, da je prevladala zavest, davsak od nas lahko in mora na svojem nivoju prispevati svoj del k uspešnosticelotnega kolektiva. Za razvoj uspešnega vojaškega kolektiva so zagotovonajodgovornejši častniki. Poveljniki na vseh ravneh vodenja se moramo zavedatidejstva, da nas podrejeni ne bodo ocenjevali in spoštovali le po našistrokovnosti in splošnem znanju, ampak tudi na podlagi našega poštenja,obnašanja, medsebojnega upoštevanja in splošne vljudnosti. Je že tako, dabrez človeških lastnosti tudi največji vojaški strokovnjak v delu z ljudmi ne bomogel dolgoročno uspešno opravljati poveljniške dolžnosti.Pripadniki 72. brigade se zavedamo kako pomembno je sodelovanje medenotami Slovenske vojske ter izmenjava izkušenj, znanja in medsebojna pomočob vzajemnem spoštovanju. Usposobljenost in odlična opremljenost zmaterialno-tehničnimi sredstvi in oborožitvijo sama po sebi v kriznem stanjuše ni zagotovilo uspeha. Iz zgodovine spopadov lahko namreč razberemo,da je ključ do uspeha največkrat zavestno hotenje za doseganje zastavljenegacilja in zavedanje, da je v slogi moč.Odlično smo izvedli vse dane naloge v zvezi s predsedovanjem RS EU, pačeprav nas je ta naloga pošteno izčrpala. Vendar časa za počitek ni bilo,saj smo pričeli z intenzivnimi pripravami za osrednjo vajo Slovenske vojske»Zmožnosti SV 2008«. Pod vodstvom naše brigade je na vadišču Poček od25. do 30. oktobra skoraj 700 pripadnikov Slovenske vojske vseh rodov dokazalo,da združeni zmoremo veliko. Blizu 40% sestave je bilo pripadnikovpogodbene rezervne sestave, ki smo jih sprejeli in obravnavali kot enakovrednestalni sestavi. Vsekakor pa na vaji ni bilo favoritov.V pripravah na izvedbo vaje smo veliko pozornost posvetili pripravi osrednjegavadišča, pripravi bojne tehnike in oborožitve ter nenazadnje razvijanjumedsebojnega zaupanja med sodelujočimi, temelječega na poštenosti,lojalnosti, strpnosti, tovarištvu in soodvisnosti. V sami izvedbi vaje smopotrebno pozornost posvetili tudi redu in vojaški disciplini. Vsi sodelujoči sodokazali svojo visoko usposobljenost, veseli pa me, da je bila psihosocialnaklima v vseh enotah zelo pozitivna, kljub slabemu vremenu in velikim obremenitvam.Kot vodja vaje vsem sodelujočim izrekam pohvalo in osebno zahvalo zaodlično izvedeno vajo, prikazan vojaški odnos, disciplino, strokovnost in zavzetost.Kot poveljnik 72. brigade lahko s ponosom ugotovim, da je predanost domovini,Slovenski vojski, naši brigadi in njenim bataljonom ter strokovno inpredano opravljanje vseh zadanih nalog postala naša stalnica.Ob prihajajočih praznikih želim Vam in Vašim najdražjim vse lepo in dobro.podpolkovnikErnest Anželjpoveljnik272. BRIGADA

Kazalo | PRAVA SMER | NOVEMBER 2008PRAVA SMERUvodnik ...........................2Nagovor odhajajočegabrigadnega podčastnika ..........4Nagovor novegabrigadnega podčastnika . . . . . . . . . .5Glasilo 72. brigadeSlovenske vojskeŠtevilka 9November 2008Naslov uredništva:Poveljstvo 72. brigade,Ramovševa 2, 2000 Maribortelefon: 02/332 23 51faks: 02/332 24 07Odgovorni urednik:Ernest AnželjUredniški odbor:Matija VrbnjakPeter JazbinšekNataša SvetinaMarta PrevolšekLektoriranje:Marija NovakOblikovanje in tisk:Schwarz, d. o. o.Fotografija na naslovnici:MORSNaklada:2.000 izvodovGlasilo je namenjenoinformiranju pripadnikov72. brigade.Avtorski članki objavljeniv glasilu Prava smer nisouradno stališče 72. brigadeSlovenske vojske.Kdor dela, greši. Prosimovas, da vse morebitnenapake prijazno posredujetena elektronski naslov:pravasmer@gmail.comZahvaljujemo se vsem, ki sosodelovali pri pripravi izdaje.Avtorji fotografij so pripadniki72. brigade, razen tam, kjer jeavtor naveden.Opravičilo:V zadnji številki našegaglasila je prišlo do neljubenapake. Napačno smozapisali ime in priimekavtorja članka “Udeležba natečaju “Mine, Countermineand EOD Course” v Izmirju,Turčija”. Pravilen avtor člankaje Martin Štefanič. Avtorju seiskreno opravičujemoArtilerija Slovenske vojske na vajiZmožnosti SV 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . .6Inženirska ureditev vadišča Počekza vajo Zmožnosti SV 2008 . . . . . . . . . .7Mobilizacijsko usposabljanjepogodbenih rezervistov v 132.gorskem bataljonu. . . . . . . . . . . . . . . . 17Pomemben del brigade. . . . . . . . . . .18Slovesnost ob odhodu pripadnikovSIKON 18 KFOR in SIKON 10 ISAF . . . .19CIMIC in inženirska skupina z roko vroki na Kosovu ....................20Zgodovinska obeležja vrednotSlovenske vojske (2. del) ...........21Podeljena najvišja priznanja 72.brigade bataljonom . . . . . . . . . . . . . .22Najboljši vojak in podčastnik 72.brigade v obdobju . . . . . . . . . . . . . . .23Artilerija na vaji Zmožnosti SV 2008iz tehničnega vidika ................8Največja vaja SV v letošnjem letu . . .9Utrinki z vaje ......................11Usposabljanje za vozila Cobra .....1672. BRIGADA 3

PRAVA SMER | NOVEMBER 2008 | Vaja Zmožnosti SV 2008Artilerija Slovenske vojskena vaji Zmožnosti SV 2008460. artilerijski bataljon (AB) iz Postojne je med 24. in 30. oktobrom 2008 aktivno sodelovalna vaji Zmožnosti SV 2008, ki je potekala na vadišču Poček.6Na vaji smo sodelovali vsi pripadniki 460.AB, pomagali pa so nam tudi pripadnikistalne sestave drugih enot, ki so usposobljeniza poveljevanje in delo z oborožitvenimsistemom top – havbica 155/45kalibrov TN 90. V zadovoljstvo in ponos panam je bila velika udeležba pripadnikovpogodbene rezervne sestave, ki so se neobvezujočemuvabilu kljub napovedi slabegavremenu odzvali v velikem številu.V petek, 24. oktobra 2008, se je dolga kolonavozil naše enote v spremstvu vojaške policijepremaknila iz vojašnice Barona AndrejaČehovina iz Postojne na taborni prostor»Gloria III«, kjer so nas čakali že pripravljeniobjekti za nastanitev. Dnevne aktivnosti sobile naravnane predvsem na pripravo in organizacijonotranjih služb ter na razpored inureditev bivalnega prostora za vsakega posameznikaposebej. Ob raztovarjanju, prenašanjuin podajanju osebne in tehničneopreme so se pogledi vseh nas obračali vnebo, saj nas je zelo skrbela vremenska napoved.Naslednji dan, v soboto, 25. oktobra2008, smo se vsi skupaj ob izhodu iz šotorovna široko nasmehnili soncu, ki je napovedovaloše en suh in lep dan. In res je dan minilbrez ene same kapljice dežja, tako da smolahko v dobrih pogojih pripravili orožja naognjenem položaju ter vse ostale elementerazporeda za delovanje. Nedeljo, 26. oktobra2008, smo najprej izkoristili za duhovnooskrbo in se ob tej priložnosti na višjo siloobrnili z molitvijo, da bi se lepo vreme nadaljevalo.Dopoldanski čas smo izkoristili za utrjevanjeznanja in urjenje, po kosilu pa smoobiskali vojaški Muzej v Pivki. V ponedeljek,72. BRIGADA27. oktobra 2008, pa se je začela generalnapriprava za vajo in naše osnovno orožje je,ob natančno določenem času v scenariju,zagrmelo s korekturnim ognjem. Izvidniki sopo sredstvih zvez podali malenkosten popravekračunskemu oddelku in čez čas seje začel izvajati korekturni rafal iz vseh orožij.Ponovno se je, kot že mnogo krat, pri članihposadk pojavil poseben izraz na licih, ki je izražalskupaj zadovoljstvo, navdušenje, adrenalinin še kaj drugega. Opomniti moramo,da je samo poveljnik oddelka na orožjupripadnik stalne sestave, ostalih osem članovposadke pa je iz sestave pogodbenerezerve. Izvidniki so ponovno opravili svojonalogo s tem, da so posredovali popravkestrelnih elementov za vsako orožje posebejin še zadnjič ta dan je zahrumelo. Po končanigeneralki smo bili vsi sodelujoči zadovoljniz doseženim in z novimi, prijetnimi vtisi smose vrnili v taborni prostor.V torek, 28. oktobra 2008, je bila vaja »ZmožnostiSV 2008« namenjena širši javnosti.Vajo je kljub močnim občasnim nalivomdežja obiskalo izredno veliko število ljudi,med katerimi so bile tudi družine pripadnikovpogodbene rezerve. Ko je napočil časza našo ognjeno moč, so se stresla tla, salva,oziroma »plotun«, pa je med obiskovalciv hipu sprožila val navdušenja. Vsi družinskičlani pripadnikov pogodbene rezerve so sponosom gledali izredno hitro, natančno inprofesionalno delo svojih najbližjih na havbiciin drugih delih bojnega razporeda, kimu je še večjo težo dodalo vreme, ki je bilo,oprostite izrazu, prav »pasje«. Tudi v takihpogojih je enota nalogo izvedla zelo uspešno,saj je v kratkem času z več kot stotimiprojektili opravila s cilji. Tako mi, topničarji,kot tudi obiskovalci, smo bili zaviti v gosteoblake smodniškega dima, ki se je lahko zavohaldaleč stran od položajev. Sledilo je šenadaljevanje vaje s predstavitvijo na ostalihdelavnih točkah, ob zaključku pa se je predstavilaše naša kuhinja z vojaškim golažemin pasuljem. Sreda, 29. oktober 2008, je bilaza vse pripadnike Slovenske vojske izrednopomemben dan, saj smo na ogledu vaje vsiskupaj pričakovali predsednika RS in vrhovnegapoveljnika oboroženih sil, dr. DanilaTürka, načelnika GŠSV, generalpodpolkovnikaAlbina Gutmana, in ostale visoke pripadnikevojaških struktur. Začetek in potekvaje je bil enak kot prejšnji dan, vendar s torazliko, da je vreme postalo bolj prizanesljivoin ni več tako močno deževalo. Tudi med visokimigosti je bilo skozi celotno vajo opazitiizraze zadovoljstva in navdušenja, slišale pase se tudi pohvale.Po končani vaji in ob zaključnem postrojuenot SV so na govorniškem odru svoje misliin pohvale strnili predsednik RS, dr. DaniloTürk, in generalpodpolkovnik Albin Gutman.Nato je predsednik RS obiskal enote SV inmarsikomu od nas s stiskom roke in izmenjavobesed polepšal že tako uspešen dan.Tik pred mrakom smo imeli postroj enot vtaboru in poveljnik 72. brigade, podpolkovnikErnest Anželj, je naš 460. AB odlikoval znajvišjim brigadnim priznanjem – plaketo72. BR. V četrtek, 30. oktobra 2008, se je enotavrnila v vojašnico, kjer je sledilo čiščenjeoborožitve, vozil, opreme ter ostalih sredstev.Po vseh opravljenih nalogah smo v jedilnicipodelili potrdila, pohvale in odlikovanja.Sledilo je prijetno druženje ob prigrizku, kije potekalo v prijateljskem in sproščenemvzdušju, saj smo uspešno zaključili z našimiobveznostmi.Poročnik Igor Urh

Vaja Zmožnosti SV 2008 | PRAVA SMER | NOVEMBER 2008Inženirska ureditev vadišča Počekza vajo Zmožnosti SV 2008Med 27. in 29. oktobrom 2008 je potekala vojaška vaja Slovenske vojske Zmožnosti SV 2008.Da je vaja potekala brezhibno, smo med drugimi poskrbeli tudi pripadniki 14. INŽB.Delo na OSVAD Poček se je za 14. inženirskibataljo pričelo z načrtovanja vaje inizvajanjem prvih izvidništev. Dela je izvajalpraktično ves bataljon, najbolj pa sobili angažirani pripadniki inženirske čete(INŽČ) s svojo gradbeno mehanizacijo, kiso se meseca avgusta praktično preselilina Poček.Količina načrtovanih del je bila velika, polegteh nalog pa so se med izvajanjem delpojavljale tudi izredne naloge in potrebeposameznih sodelujočih enot. Za ilustracijonaj povem, da je INŽČ v tem času izkopala,prepeljala ter vgradila več kot 8.000 kubičnihmetrov razsutega materiala (peska,zemlje, skal,...). Druga oteževalna okoliščinapa je bila, da so istočasno druge enote Slovenskevojske izvajale usposabljanja in bojnastreljanja, ki so omejevala prosto gibanjepo vadišču. Vsem težavam navkljub (težkivremenski pogoji, usposabljanja različnihenot na Počku in ostale težave) so pripadnikibataljona izvedli vse zastavljene naloge.Dela so se začela hkrati na več lokacijah.Najprej na izdelavi in urejanju razglednihploščadi pri Lipah in ceste do njih, kjer se jeuredilo tudi parkirišče za avtobuse, s katerimiso se na ogled vaje pripeljali obiskovalci.Na Bilah, v taboru Gloria III, smo razširili platoza šotore in uredili parkirišča za vozila, polegtega smo uredili tudi prostor za predstavitevopreme in enot Slovenske vojske. Izvedli smopopravilo cest na celotnem OSVAD Poček vskupni dolžini 9 kilometrov. Pri tem so INŽČ,predvsem z ročnim delom pri urejanju cestišča,nudili pomoč tudi naši pripadniki PPRS,ki so v tem času izvajali redno usposabljanje.Pod Grmačo pa smo uredili parkiriščaza vozila in popravila položajev za havbice,s katerimi so na vaji streljali artilerci.Levji delež nalog so opravili pripadniki INŽČ,ki so s svojo srčnostjo in predanostjo bistvenopripomogli k pravočasni in kakovostniizvedbi del. Ne smemo pa pozabiti na ostalepripadnike bataljona, ki so z raznimi deli(pospravljanje vej, ureditev maskiranja, itd.)pripomogli k uspešni izvedbi nalog.Na vaji je tudi inženirski bataljon predstavilsvoja sredstva. Mostna četa je predstavilalansirni most EUROBRIDGE, ki ga je lansiralapreko vrtače, poleg njih se je bleščala težkagradbena mehanizacija INŽČ (bager, valjar,kombinirka, buldožer), s katero so strojniki šenekaj ur nazaj pridno delali. Malo naprej jebojna pionirska četa dinamično predstavilanaslednja sredstva: komplet za miniranje inrazminiranje, komplet inženirskega orodja,ki se uporablja pri rušenju, prenosni kompresorz nastavki od vrtalnika, kladiva, rezalke,potopne črpalke ipd., predstavili pa so tudiPripadniki PPRS na delurazlične vrste iskalcev min, na katerih so lahkoobiskovalci v praksi preizkusili svoje sposobnosti,najuspešnejši pa so domov lahkoodnesli značko enote, ki so jo odkrili.Po uspešno zaključeni vaji, ko so si vsi oddahniliin odhiteli nazaj v vojašnice ali domov,smo inženirci ostali na bojišču. Bojne enote sopokazale svoje zmožnosti, hkrati pa za sabopustile razdejanje, ki ga je bilo potrebno pospraviti.Ker se v Slovenski vojski globoko zavedamovarovanja okolja, sledi sanacija terena,s katero bomo zakrpali odprte rane, kismo jih prizadeli zemlji, in pobrali ostanke terposkrbeli za njihovo varno uničenje oziromajih bomo predali pristojnim službam.Tako inženirske enote, ki so prve na terenu,začnejo z ureditvijo terena, nadaljujejo z raznimideli in nato zadnje zapustijo bojišče,ko zaključijo s sanacijo in je teren takšen kotje bil pred samo aktivnostjo.Štabni vodnik Milan PelkoŠtabni vodnik Andrej Kvartuh72. BRIGADA 7

PRAVA SMER | NOVEMBER 2008 | Vaja Zmožnosti SV 2008Artilerija na vaji »Zmožnosti SV 2008«iz tehničnega vidikaArtilerijski bataljon se je na vaji »Zmožnosti SV 2008« predstavil s prikazom ognjenepodpore baterije pri bojnem delovanju podpirane enote. Prikaz smo izvedli z delovanjemšestih top-havbic 155mm, model TN90, ter s podporo sistema za avtomatskovodenje in upravljanje artilerijskega ognja (ACCS).Prikaz se je izvedel pod predpostavko, da sonaši opazovalci – izvidniki opazili rentabilnicilj za baterijo v velikosti do dveh hektarjev(vod v napadu, poveljniško mesto, centerzvez, ali kaj podobnega). Poveljnik podpiraneenote je odobril uničenje cilja. Z načrtovanostrukturo ognja (plotuni, hitri ogenj inrafali) je poveljnik želel doseči maksimalniučinek na cilj. Streljanje se je izvajalo nadva cilja, skupno pa je bilo izstreljenih 112trenutno fugasnih projektilov M-107A1 s četrtosmodniško polnitvijo M 4A2. Na vaji soskupaj s pripadniki stalne sestave sodelovalitudi pripadniki pogodbene rezervne sestavenašega bataljona.Priprave na vajo so potekale že dolgo predsamo izvedbo. Ko smo prejeli ukaz poveljnikabrigade o udeležbi na vaji, smo strnili vrstein v pogajanjih z vodjo vaje na DT, 1 maj.Franjem Lipovcem, poskušali doseči predstavitev,ki bi bila vredna artilerijske enote.Predvsem smo želeli povečati čas predstavitve,ki nam je bil prvotno zelo skromno odmerjen.»Boj« smo dobili z odobrenimi tridesetimiminutami.Drugo, kar smo želeli, je bilo v dobljenemčasu prikazati pravo ognjeno podporo. Dabi to uspešno izvedli, smo seveda moralioceniti naše vire. Že vnaprej smo vedeli, danas je mirnodobno v enoti premalo, zatosmo vključili naše bivše pripadnike (povelj-872. BRIGADA

Vaja Zmožnosti SV 2008 | PRAVA SMER | NOVEMBER 2008nike ognjenih oddelkov in vojake STAS) inpripadnike pogodbene rezervne sestave(PPRS).Ko smo enoto zbrali (PPRS so bili vpoklicani24. oktobra), smo pričeli z usposabljanjem,saj je bila za hitro in uspešno realizacijo nalogepotrebna maksimalna uigranost posadkin oddelkov.»Suho« generalko smo imeli na nedeljo, vponedeljek – na pravi generalki, pa smo žeimeli visoke obiske. Na ognjenem položajunas je obiskal načelnik GŠ SV in poveljnik silSV s spremstvom. Oba sta si od blizu ogledaladelo posadk ter poklepetala z njimi. Nageneralki smo izvajali korekturno streljanje s24 projektili. V torek, 28. oktobra 2008, smoza širšo javnost izvedli prvo predstavitev, nakateri smo izstrelili 112 projektilov. Tudi ta danso bili na ogledu »visoki« gostje.V sredo smo izvajali predstavitev za internojavnost in najvišje goste, ponovno s 112 projektili.Žal se predstavitve ni utegnil udeležitivrhovni poveljnik obrambnih sil RS, med visokimigosti pa smo vseeno opazili poveljnikaCivilne zaščite RS, gospoda Bogataja,in poveljnika 1. brigade SV, brigadirja mag.Pograjca.Z videnim so bili zadovoljni vsi obiskovalci,še bolj pa mi sami. Uspeli smo dokazati, daartilerija predstavlja največjo ognjeno močv Slovenski vojski, saj smo v samo dvajsetihminutah izstrelili 6 ton eksploziva in jekla (odtega sta bili 2 toni eksploziva). Če pa bi streljalcelotni bataljon, bi v istem času lahkoizstreli 18 ton eksploziva in jekla (od tega bibilo 6 ton eksploziva) in to kar 39 km daleč.Pripadniki 460. Artilerijskega bataljonaNajvečja vaja SVv letošnjem letuVodja vaje, podpolkovnika Ernest Anželj,me je določil za »prostovoljca«, ki naj bivedel skoraj vse o največji vaji SV v letu2008 in bi moral to preliti na papir. Ničlažjega, sem pomislil in zavihal rokave.Priznati moram, da sem bil počaščen, kosem bil med mnogimi častnicami in častnikiizbran za namestnika vodje operativneskupine, kot glavni operativec za pripravoin izvedbo vaje. Pripravljalni ukaz smo dobiliže zelo zgodaj, v mesecu maju. Kakose to lepo sliši, pa še čas dopustov je vmes.Vendar je čas dopustov minil kot bi mignilin že smo bili v času kislih kumaric do vratuzakopani, bolje rečeno pokopani pod goropapirjev, ki jih je bilo potrebno prebrati, preučiti,uskladiti in ne vem kaj še vse.V poveljstvu brigade smo podrobno preučiliukaz poveljnika sil in pripravili varianto,ki bi bila za nas najmanj ugodna ter varianto,ki bi bila težje izvedljiva, zato pa tolikobolj zanimiva za obiskovalce. Pridobili smoseznam na novo uvedenih sredstev v slovenskovojsko ter ideje, oziroma predloge,od poveljstev in enot SV za vajo in predstavitve.Skupaj smo izdelali koncept predstavitvevaje ter prikaza in ju predstavili poveljnikusil, brigadirju Gederju. Vendar so se napredstavitvi pojavile nove zahteve, ki sonaše variante postavile na glavo. Odpadloje strelišče Mlake, saj je že bilo predstavljenoslovenski javnosti in vrhovnemu poveljnikuslovenske vojske, v predstavitev pa jebilo potrebno dodatno vključiti nov osemkolesnikPATRIA, po možnosti predstaviti tudiJRKB izvidniško vozilo COBRA ter v nizu bojnihstreljanj predstaviti streljanje s tankom M55 S in protioklepnim sistemom SPIKE.Pripravili smo novo idejo predstavitve, v katerosmo vključili vse zahteve nadrejenega,izdelali časovni predlog poteka aktivnostiter akcijski načrt, ki nam je predstavljal vodilopri pripravah na vajo.Ker to ni bila prva večja vaja SV, na kateribi sodeloval, sem dobro vedel kaj nampomeni slogan vaje »Skupaj zmoremo«.Bolj kot se je večala gora papirja in debelilelaborat, bolj sem si želel, da napoči dan, kose bo začela vaja in tako imenovana »dinamika«,ki mi je osebno dosti bolj pri srcu kotpreverjanje usklajenosti vseh aktivnosti iz našihnačrtov.Sprejeta odločitev, da bo ob zaključku vajetudi slovesen postroj, nam ni dosti spremenilanačrtov, saj smo nekaj podobnega pričakovaliin dokaj hitro pokrili tudi to nalogo.Ob prihodu v bazo Gloria dan pred prihodomvseh sodelujočih na vaji, je ta delovalaprazno in pusto, a vedel sem, da bo že v sobotopokala po šivih, saj bo v njej nameščenihpreko 600 pripadnikov SV.Že v soboto so bili naši načrti na preizkušnji,saj so v bazo prišle vse sodelujoče enote, kijih je bilo potrebno sprejeti, namestiti, poskrbetiza hranjenje materialnih sredstev ter nenazadnjenahraniti.Sobota je minila kot bi mignil in težav nismoimeli. Pozno zvečer smo uskladili še zadnjepodrobnosti za »suho vajo« v nedeljo.V nedeljo smo v TOC–u (taktičnem operativnemcentru) podrobno spremljali aktivnostiin skrbno preračunavali čase izvedbaktivnosti na delovnih točkah. To je bil časza zadnje lepotne popravke, predvidevanjamožnih težav in zastojev ter pripravo na hiterodziv ob nevšečnostih.Dejansko se je vaja začela že v ponedeljek,saj si je prišel priprave na vajo ogledati poveljniksil in načelnik generalštaba SV, takoda si nismo smeli privoščiti nobenega spodrsljaja.Na vaja prvi dan ni bilo nobenih posebnostiin zadeve so se odvijale po načrtih,brez zastojev ali spodrsljajev.Neuk opazovalec bi pomislil, da je pripravain vodenje takšne velike vaje mačji kašelj,kdor pa pozna zadeve v zakulisju pa dobrove, da se zadeve ne odvijajo same od sebe,ampak jih nekdo vodi in koordinira ter budnospremlja vsako najmanjšo malenkost.Posebno pozornost na vaji smo namenilivarnosti vseh, tako udeležencev kot obiskovalcev,saj bi že manjša nezgoda lahko povzročila,da vaja ne bi uspela.Stotnik Jože Lebarnamestnik vodje operativne skupine72. BRIGADA 9

PRAVA SMER | NOVEMBER 2008 | FotoreportažaUtrinki z vajeZMOŽNOSTI SLOVENSKE VOJSKE 20081072. BRIGADA

Fotoreportaža | PRAVA SMER | NOVEMBER 200872. BRIGADA 11

Fotoreportaža | PRAVA SMER | NOVEMBER 2008Utrinki z vajeSLOVENSKE VOJSKE 200872. BRIGADA 15

PRAVA SMER | NOVEMBER 2008 | Iz naših enotUsposabljanje za vozila CobraSeptembra in oktobra je potekalo izobraževanjein usposabljanje za voznikein vzdrževalce lahkih izvidniških vozil (LIV)Cobra. Vozilo je namenjeno uporabi v 18.bataljonu za jedrsko, radiološko, kemičnoin biološko obrambo.Prvi del – teoretično usposabljanje za voznikeje bilo izvedeno v vojašnici Šentvid. Slediloje teoretično in praktično usposabljanjemehanikov in vzdrževalcev na sedežu proizvajalcav Sakaryi v Turčiji. Zaključili smo spraktično vožnjo na vojaškem poligonu Črešnjevecin na reki Savi pri Radečah. Udeležbana izobraževanju je bila specifična zavsak omenjeni del.Teoretično usposabljanjev vojašnici ŠentvidTega usposabljanja smo se udeležili inštruktorjiin bodoči vozniki Cobre. Predavanje staizvajala predstavnika proizvajalca v sodelovanjuz uvoznikom vozil. Po uvodni predstavitvivozila in njegovih zmožnosti smo seosredotočili na posamezne sklope vozila invse to nadgradili z razpravo. Izobraževanjesmo zaokrožili s preverjanjem znanja.Usposabljanje pri proizvajalcu v TurčijiTo usposabljanje je bilo namenjeno mehanikom,električarjem in tehnologom, ki bodopo uvedbi vozila v operativno uporabo v stikuz vozilom. Udeležili smo se ga pripadniki18. BJRKBO, pripadniki 157. LOGB in pripadnikiPP DS inženiring. Izvajalo se je na sedežuproizvajalca vozil v Sakaryi v Turčiji inje trajalo 14 dni.Del izobraževana je potekal v učilnici, ki jebila dobro opremljena z vsemi deli Cobre.Tam smo ob vodenju njihovih inženirjev šeenkrat teoretično in praktično podrobnospoznali Cobro, njeno zgradbo in delovanje.Ogledali pa smo si tudi proizvodno linijo vozilv tovarni. Na njihovi testni stezi smo preizkusilivse meje vozila: maksimalni možni nagib vhorizontalo in vertikalo ter maksimalno globinovode po kateri še lahko brodi oziromase ob večji globini pripravi na amfibijski načindelovanja. Izobraževanje smo zaključili spreverjanjem in si vsi prislužili diplome.Praktična vožnja po terenuZadnji del izobraževanja, ki je trajal tri dni, jebil namenjen voznikom in voznikom inštruktorjem.Izvajali so ga inštruktorji proizvajalcain uvoznika vozil Cobra. Dva dni smo vozilapreskušali na vojaškem poligonu Črešnjevecblizu Slovenske Bistrice, en dan pa smose odpravili v strugo reke Save pri Radečah.Spoznali smo, da je vozilo Cobra sposobnopremagovati zelo zahteven teren in prebrodititudi meter globoko vodo, v večji globinipa je potrebno preklopiti na amfibijski načindelovanja.Celotno izobraževanje je bilo dobro pripravljenoter zelo poučno in uporabno. Pripadnikiizvidniške čete 18. BJRKBO po tem, kosmo vozilo dobro spoznali, komaj čakamona njegovo uvedbo v operativno uporabo.Robert Vilfan, 18. BJRKBO1672. BRIGADA

Iz naših enot | PRAVA SMER | NOVEMBER 2008Mobilizacijsko usposabljanje pogodbenihrezervistov v 132. gorskem bataljonuMraz, pot in jeklena volja... Ti pojmi le delnoopišejo delo, ki smo ga v mobilizacijskemtednu opravili pripadniki rezervnesestave 132. Gorskega bataljona iz BohinjskeBele.Slika nedeljskega pohodnika, ki se v sončnemjutru odpravi v gore, je seveda popolnomadrugačna od tiste, ki smo jo doživeliprisotni na usposabljanju. Kljub temu, dase teden dni ne zdi dolg, nekaj dni usposabljanjapomeni tudi nekaj dni predhodnihpriprav, saj me nehote, vsake toliko, preletimisel na vse kar se bo dogajalo, misel nato, kaj nas čaka, kam vse se bomo podaliter na preteklo znanje, ki smo si ga nabraliv nekaj letih. In končno pride dan, ko seob jutranjem svitu zberemo v vojašnici, kjerdobim jasna navodila o naših podvigih. Naprvi pogled vse skupaj zgleda precej nedolžno– pohod s pogledom na lepote slovenskihgora, nekaj igric vojaške taktike in že jepetek, ko se polni novih izkušenj vrnemo vtopel objem doma...Seveda pa se ti občutki razblinijo že v naslednjemtrenutku, ko si na hrbet poveznembojni nahrbtnik z opremo za preživetje v naravi,vojaške škornje, ki premorejo več kovinekot usnja, ter najboljšo prijateljico – puško. Inže smo se podali v lepote slovenskih gora,ki jih ravno tisti dan obdaja gosta megla.Po prvem kilometru vzpona je že cela četapremočena od potu in takrat si optimističnozamrmram, da do cilja manjka še nekajdeset kilometrov. Vmes smo osvajali novevojaške taktike, po dolgem dnevu pa jeostalo še nekaj svetlobe, da smo si postavilibivake iz šotorskih kril in naravnih materialov,ki so ležali okoli nas. Seveda kar se dadobre, saj je od tega odvisen spanec tistenoči, ki pa ga zaradi trdih tal in vlažne zemljeni bilo prav veliko. In kaj me je ob koncudneva najbolj razveselilo? Vonj po svežepečenih klobasah. V upanju, da pregovor»za dežjem vedno posije sonce« drži, smo seprebudili v sončno jutro in pod nami se jerazprostirala vojašnica, proti kateri smo sepodali. Preden smo prišli na cilj, pa smo seseveda posvetili še vojaški taktiki, s katero sonas organizatorji tokrat močno presenetili.Veliko več je bilo manevrskega in ostregastreliva, ki nam ga je zapustila stalna sestavaslovenske vojske, ko je zamenjala bojnoorožje. Ob prihodu v vojašnico je bilo na vrstizasluženo toplo kosilo. Dobro podkrepljenismo se odpravili novim zmagam naproti.Vožnja z avtobusom na bojno streljanje jepustila posebne občutke. Prijetna vožnja intoplota, ki smo jo že pošteno pogrešali, nasje zazibala v spanec, ki je trajal slabo uro, aje bil zlata vreden.Na vojaškem poligonu Mačkovec izstrelimoogromno število manevrskega streliva, krijemohrbet so vojaku in se borimo proti nasprotniku,do potankosti obvladamo napadna ognjeno točko, pritajeno hojo po gozdu,najbolje pa se izkažemo v t.i. krožnem zavarovanju.V tednu dni novih znanj in doživetijsmo se podali na najbolj nedostopne kraje.Eden takšnih je gora Košutica v KamniškoSavinjskih Alpah, na nadmorski višini 1950 m.Celotni pohod zahteva ogromno napora, kiga posameznik brez pomoči so vojakov težkozmore. Kljub vsemu ponovno premagamosami sebe in na dlani se nam, v objemutoplega jesenskega sonca, razprostira širnasosednja Avstrija. Po končanem vzponume je že obdajala misel na jutrišnji odhoddomov, to je tisti težko pričakovani petek, okaterem smo razmišljali še preden smo sepodali na letošnje jesensko usposabljanje.Zadnji dan je vedno najdaljši, čeprav se končav popoldanskih urah. Seveda je potrebnopospraviti in pripraviti vso bojno opremo,ki bo nedotaknjena čakala do naslednjegaprihoda v vojašnico. Puško vzamem v rokein jo začnem čistiti, milimeter za milimetrom,ob tem pa se mi po buči pletejo vsemogočemisli - kaj se je dogajalo v preteklem tednu,kako ponosen sem na vse svoje podvige,spomnim se na lepe in manj lepe dogodke,kaj me čaka, ko se vrnem v stare življenjsketire in tako naprej. Zloščim bojno opremo, avedno znova in znova najdem delček, ki nido potankosti tak kot se za vojsko spodobi.Preštevam minute do konca usposabljanjain ugotovim, da tudi jedilni pribor verjetnoni bil nikoli tako čist kot je puška, ki jo zdajloščim že nekaj ur. Samo še slovo od so vojakovin vidimo se ponovno, ko bo že pomladpreganjala zimo. Le kaj nas čaka takrat?desetnik Sandi Kovačevič72. BRIGADA 17

Naši pripadniki na misijah | PRAVA SMER | NOVEMBER 2008pripraviti namestitveni prostor za nastanitevvodstva vaje in sodelujočih enot navaji ter sodelovati pri zagotavljanju nemotenegadelovanja tabora Gloria III. Skupajs skupino za koordinacijo delovanja bazeiz POV 72. BR smo 24. oktobra 2008 od 670.Poveljniško–logističnega bataljona (PO-VLOGB) 1. brigade prevzeli tabor Gloria III.Pri pripravi na prevzem in nastanitvi v bazismo zelo dobro sodelovali s 670. POVLOGBter skupaj zagotovili ustrezno namestitevvseh sodelujočih na vaji.Naša enota je bila v času vaje odgovornaza:• postavitev in ureditev taktično – operativnegacentra za vodstvo vaje,• logistično zagotovitev delovanja vodstvavaje in pomoč pri zagotavljanju delovanjabaze,• postavitev centra zvez,• izvajanje logistične podpore na delovnihtočkah,• zagotavljanje prevozov za vodstvo vaje,• pomoč pri zavarovanju baze, ter• ostale naloge, ki so bile nujne za ustreznopodporo vodstvu vaje.Naši pripadniki so po zaključku vaje aktivnosodelovali tudi pri nalogi predaje baze670. POVLOGB ter na vaji uporabljena MSvrnili enotam.72. POVLOGV je na vaji še posebej odlikovalkolektivni duh in kohezivnost med pripadnikiSTAS in PPRS ter njihova pripravljenostza opravljanje različnih nalog.Pripadniki pogodbene rezervne sestave sona vaji pokazali veliko strokovnega znanjater željo, da kot sestavni del enote prispevajok uspešnosti Slovenske vojske.Slogan »Skupaj zmoremo« se je tudi v našienoti potrdil kot način dela, ki daje odličnerezultate kljub majhnemu številu pripadnikov.Štabni vodnik Darko JezaNadporočnik Stanko RoškarSlovesnost ob odhodupripadnikov SIKON 18 KFORin SIKON 10 ISAFV drugi polovici avgusta 2008 sta na Operacije kriznega odzivanja odšla dva kontingentapripadnikov SV, namenjena na območje Kosova in Afganistana. Da bi slovesno obeležilinjihov odhod, je bil v Celjski vojašnici izveden postroj pripadnikov s kratko slovesnostjo. Naslovesnosti so bili prisotni tudi naši družinski člani, poveljnika 1. in 72. brigade ter seveda tudinaša poveljnica 18. bataljona za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo.V moštvu obeh kontingentov smo tudi pripadniki 18. BJRKBO z enim podčastnikom v ISAFin 63 častniki, podčastniki ter vojaki v KFOR. Največji del naših pripadnikov je popolnil 2.motorizirano četo, ostali pa sedaj opravljajo delo v poveljstvu Madžarsko-Slovenskega bataljonav mestu Peč.Npor Anica Kožar, 18. BJRKBOAvtor fotografij: por Renato Brezner, 20. MOTB72. BRIGADA 19

PRAVA SMER | NOVEMBER 2008 | Naši pripadniki na misijahCIMIC in inženirska skupinaz roko v roki na KosovuPeč/Pejë, oktober 2008 Tudi tokratni Slovenski kontingent imav svoji sestavi CIMIC skupino s tremi pripadniki ter inženirskoskupino s štirimi pripadniki. Od sedmih nas je kar pet pripadnikov72. BR (18. BJRKBO in 14. INŽB).Obe skupini sta dodani madžarsko - slovenski BS NIMROD, našnadrejeni pa je major Igor Iskrač, namestnik poveljnika BS NIMRODin poveljnik 20. motoriziranega bataljona. Poleg slovenske CIMICskupine deluje v enoti tudi madžarska CIMIC skupina. PripadnikiCIMIC skupin delujemo po principu podpore poveljniku, čemurprilagajamo tudi izbiro projektov, ki jih izvajamo. Naše delovanjepoteka v več smereh in sicer povezovanje z vladnimi, nevladnimiin mednarodnimi organizacijami ter z drugimi akterji na področjudelovanja, izdelava ocen (situacija z vodo, elektriko, transport, begunci,manjšine, enklave,...), izdelava in vodenje projektov, sestanki,delo s prevajalci, poročanje in še mnogo drugega. Pri našem deluupoštevamo načela kulturne zavesti, nepristranskosti, politične nevtralnosti,skupnih ciljev in deljene odgovornosti. Slednja pomeni, dav svoje projekte v veliki meri vključimo tudi civilno prebivalstvo, ki sorekonstrukcija makadamske ceste v vasi Jošanica, v dolžini 2,5 km.Prošnjo za rekonstrukcijo smo prejeli z direktorata za ceste v občiniKlina. Organizirali smo sestanek in ogled področja, se dogovorili osoudeležbi vseh strani in projekt se je lahko začel. Slovenska vojskaje prispevala gradbeno mehanizacijo in delo INŽ skupine, občinaje prispevala denar za 500 m3 peska, vaščani pa so po svojih močehpomagali pri odstranjevanju grmičevja. Pogoji za delo so bilizelo težki. Temperatura se je čez dan dvignila tudi na 37 stopinj C,delo pa so nam oteževali tudi prah, hladna hrana in takoj segretapijača. Delati v takšnih pogojih res ni lahko. A uspelo nam je inotroci sedaj v šolo ne hodijo več po zelo prometni glavni cesti,temveč lahko, tudi v slabem vremenu, uporabljajo bolj varno lokalnocesto.mu »izdelki« namenjeni. Kljub temu je veliko naših projektov humanitarnenarave, saj s temi projekti omogočimo ljudem vsaj občasnomožnost dostojnega življenja.Pri našem delu so nam v veliko pomoč pripadniki INŽ skupine. Ssvojim znanjem, zagnanostjo za delo in seveda mehanizacijo namomogočajo izvedbo marsikaterega projekta, ki bi mogoče ostalpozabljen in nerealiziran. Eden od takih, večjih projektov, je bilaNa področju, kjer delujemo, je izredno velik razkorak med revnimiin bogatimi, zelo močna pa je družinska povezanost, ne samo vprimarni, temveč tudi v širši družini. Ljudje so prijazni, otroci zvedavi,zelo prvinski ter vedno pripravljeni na pozdravljanje in slikanje. Veseliso vsake malenkosti tudi samo prijaznih besed, ki jih najpogostejeniti ne razumejo. Zaradi upanja ljudi na boljši jutri smo veseli,da lahko s svojim delom pripomoremo k ugledu, ki ga pripadnikiSlovenske vojske uživamo na Kosovu.npor Anica Kožar, vodja CIMIC skupine2072. BRIGADA

Strokovna tema | PRAVA SMER | NOVEMBER 2008Zgodovinska obeležja vrednotSlovenske vojske (2. del)Slovenci so morali k vojakom zopet daleč od svoje domovine.Poskus delne vrnitve samostojne vojaškeorganizacije je bila ustanovitev Teritorialneobrambe po republikah. Teritorialnaobramba je bila ustanovljena po okupacijiČeškoslovaške poleti 1968. Ker poveljstvoTeritorialne obrambe ni hotelo sleditispremembam v Sloveniji, je bil maja 1990izdan ukaz o popolni razorožitvi enot in štabovTeritorialne obrambe v Sloveniji, orožjepa so morali prepeljati v skladišča JLA.Slovenski narod je tudi ob tej zgodovinskipreizkušnji premišljeno ukrepal za zavarovanjesvojih nacionalnih interesov, zato jebila ustanovljena Manevrska struktura narodnezaščite, kot temelj nove Teritorialneobrambe in Slovenske vojske.Predsednik Milan Kučan je na Trgu revolucijev Ljubljani slovesno razglasil samostojnoRepubliko Slovenijo 26. junija 1991. Enote JLAso se odpravile proti mejnim prehodom žeistega dne. Prve izkušnje so pokazale, da jebila njihova morala na nizki stopnji. Slovenskeoborožene sile so zato morale hitro prevzematipobudo in se odločno spustiti v akcije. Vosamosvojitveni vojni se je pokazala učinkovitostodločnega in enotnega odpora proti napadalcu,uspešen spopad z veliko močnejšimin bolje oboroženim nasprotnikom pa jepomembna bojna izkušnja Slovenske vojskein pomemben prispevek k oblikovanju pozitivnihvrednot ter visoke stopnje zaupanja inspoštovanja vrednega slovenskega vojaka.V vojnah smo se Slovenci vedno znali organiziratiin upreti napadalcem na naše ozemlje.Tudi v najtežjih okoliščinah nismo podleglipaniki in smo obdržali visoko stopnjo moralev boju za ohranitev naroda in svojega prostora.V številnih vojnah smo se izkazali z velikomero poguma in vztrajnosti.Zelo pomembno je poudariti, da se tudi vnajpodrobnejših kronikah skozi štirinajst stoletijslovenske zgodovine zelo težko najdejoprimeri, ko bi naši predniki lahko bili označeniza agresorje na tuje ozemlje po lastni volji.Takšne primere lahko najdemo samo takrat,ko so bili prisiljeni, da se vojskujejo v sestavitujih vojsk. V praksi je veljalo načelo “svoj nasvojem” in “svoje za svoje”.Zato lahko s ponosom rečemo, da slovenskevojske niso v nobeni vojni nastopile kot agresor.Vedno so bile v vlogi branitelja naroda,njegove identitete, interesov in domovine oziromaslovenskega prostora.V samostojni Sloveniji se vedno bolj uveljavljapodoba slovenskega vojaka v preteklosti kotvojaka, ki ni bil samo pogumen, plemenit,zmagovit, pokončen, nepopustljiv, zanesljiv,ampak tudi dober vojak, ki se je boril tudizase in za svoj narod, ob tem pa se je zavedalpomena uveljavljanja vrednot skozi upoštevanjeetičnih in moralnih norm.Po osamosvojitveni vojni leta 1991 so pripadnikiTeritorialne obrambe začeli oblikovatinovo oboroženo silo države Slovenije. V prvihletih je bila največja pozornost namenjenarazvoju novih oblik organiziranosti in usposabljanjanabornikov na služenju vojaškegaroka, organiziranosti enot in poveljstev, prostorskiureditvi novih vojašnic in drugi vojaškiinfrastrukturi ter izboljšanju bivalnega in učnegastandarda vojakov.Za slovenskega vojaka v samostojni in neodvisniRepubliki Sloveniji je bilo izjemnega pomenaleto 1994.Proti koncu leta je bil v Državnem zboru RepublikeSlovenije sprejet nov Zakon o obrambi, skaterim se je Teritorialna obramba preimenovalav Slovensko vojsko. S tem smo pripadnikiTeritorialne obrambe postali tudi formalnopravnovojaške osebe Slovenske vojske.Istega leta smo slovenski vojaki začeli intenzivnejesodelovati z vojskami drugih držav inv programu Partnerstvo za mir ter na vajah.Začelo se je še tesnejše povezovanje in sodelovanjev sistemu kolektivne varnosti, slovenskivojak pa je sprejel kolektivno varnost kotpomembno vrednoto.Zagotavljanje varnosti se je kot vrednotaslovenskega vojaka pokazala z napotitvijoprvih pripadnikov Slovenske vojske v operacijoALBA leta 1997. Po intenzivnih pripravahin v sodelovanju z Avstrijo pa je prva enotaSV leta 1997 odšla na mirovno misijo v okviruOZN na Ciper. Začelo se je tudi dejavno sodelovanjeRS in SV v silah SFOR-ja, saj so žeoktobra istega leta prvi slovenski vojaki odšliv to misijo. Tem so sledile še številne drugemisije, na vseh pa slovenski vojaki dobivajopohvale za svojo prizadevnost, usposobljenost,strokovnost in delovno vnemo ter željo,da izpolnijo zadane naloge za zagotovitevciljev misije.Deset let po preimenovanju Teritorialneobrambe v SV je slovenski vojak dobil šeeno pomembno priznanje, ki potrjuje njegovpozitiven odnos in spoštovanje vrednot takodoma kot v svetu. Leta 2004 smo bili sprejetiv polnopravno članstvo Severnoatlantskegazavezništva NATO in Evropsko unijo. To jezagotovo dokaz, da se slovenski vojaki zavedamopomena zagotavljanja kolektivnevarnosti v širšem prostoru in da smo zavezanimiru in sožitju, o katerem govori tudi avtornaše državne himne, dr. France Prešeren, vnjenem besedilu.Skozi vsa omenjena obdobja so se pri pripadnikihSlovenske vojske razvijale vrednote,med katerimi so bile nekatere že omenjene,nekatere pa je potrebno še posebej omeniti.Vse te vrednote sooblikujejo lik slovenskegavojaka in prispevajo k njegovemu spoštovanjudoma in v tujini.Na podlagi predstavljenih dejstev lahko ugotovimo,da imajo vrednote Slovenske vojske,ki so gonilna sila uresničevanja poslanstvaSlovenske vojske, skozi posamezna obdobjanarodnega razvoja lastno evolucijsko potoziroma genezo, na katero smo lahko pripadnikiSlovenske vojske upravičeno ponosni.Skozi ta razvoj lahko spremljamo tudi splošnouveljavljanje civilizacijskih, etičnih in moralnihvrednot, ki nas postavljajo ob bok sodobnimevropskim in svetovnim narodom oziromanacijam. S ponosom lahko ugotovimo, danismo prav v ničemer zaostali pri sprejemanjuetičnih in moralnih vrednot, kar dokazujejoštevilni naši pripadniki, tako doma, kot posvetu.Na koncu bi želel poudariti, da mora Slovenskavojska, poleg naštetih vrednot, prisvojih pripadnikih uveljavljati tudi naslednjevrednote, ki prispevajo k pozitivni podobi Slovenskevojske in njenih pripadnikov:- človekoljubnost, ki temelji na normah notranjegaprava in mednarodnega vojnegain humanitarnega prava oziroma mednarodnegaprava v oboroženih spopadih terse kaže v pripravljenosti pomagati in nuditipodporo ljudem v stiski, tako v nacionalnemkot mednarodnem okolju,- spoštovanje, ki se kaže v tolerantnosti do drugih,sprejemanju soljudi, razlik v kulturah, nazorih,pripravljenosti za dialog ter da pripadnikspoštuje in priznava moralne vrednote,je pošten in odkrit v svojem ravnanju,- odgovornost za lastno vedenje in rezultatedela, ki se kaže v soočenju in sprejemanjupozitivnih ter negativnih posledic svojegaravnanja in dela,- strokovnost v smislu znanja, usposobljenostiin izurjenosti, za kar zagotavlja vse pogoje,- ugled, ki se kaže v skrbi za pozitivno podobov domači in mednarodni javnosti,- samoiniciativnost, ki se kaže v sposobnostipredstavitve predlogov nadrejenim za rešitevzahtevnih in manj zahtevnih nalog.Stotnik Zvezdan Marković72. BRIGADA 21

PRAVA SMER | NOVEMBER 2008 | Dobitniki priznanj 72. brigadeSeznam prejemnikovpriznanja za posebnezasluge na vajiZMOŽNOSTI 2008Priznanja prejmejo:1. ZLATI ZNAK 72. BR:Danilo Bračko, MariborJožef Budja, Murska SobotaRudi Košmrlj, Murska SobotaFranjo Lipovec, MariborTatjana Pečnik, Slovenj GradecAlbin Tepeh, Maribor2. SREBRNI ZNAK 72. BR:Tomaž Berčon, KranjVlado Bevetek, ljubljanaVido Blažič, PtujDarko Jeza, PtujStanislav Kegel, PtujJernej Kosmač, Nova GoricaDomen Kotnik, MariborJože Lebar, Murska SobotaZoran Matič, LjubljanaMatjaž Merkuš, MariborBoris Mihelač, PtujFranc Pangerc, Postojna/NGDragomir Pavković, PostojnaMarjan Povšič, Novo MestoMarta Prevolšek, PtujAnton Ribič, MariborSergej Rodman, LjubljanaStanko Roškar, PtujDušan Sanabor, PostojnaDamir Štemberger, PostojnaFranc Toš, PtujMatija Vrbnjak, Maribor3. BRONASTI ZNAK 72. BR:Dušan Belovič, CeljeMiran Bodlaj, TržičMarjan Eržen, KranjLeon Finžgar, Slovenska BistricaNedeljko Furjanič, ljubljanaBlaž Jenko, LjubljanaRok Kovše, CeljeRobert Pregrad, Murska SobotaIvo Polanc, Celje/SGAndrej Potrbin, Novo MestoDavid Rejc, PostojnaJanez Troha, MariborFranc Turk, Novo MestoTone Večko, CeljeSergej Vogrin, Murska SobotaMatjaž Zrimšek,LjubljanaAnton Žbogar, LjubljanaSeznam prejemnikovpriznanj ob dnevu72. brigadePriznanja prejmejo:1. PLAKETO 72. BRIGADE18.BJRKBO2. ZLATA MEDALJA 72. BRIGADEFriderik Škamlec, Maribor3. ZLATI ZNAK 72. BR:Marjan Horvat, PtujAndrej Kuhar, Ptuj4. SREBRNI ZNAK 72. BR:Manica Arbeiter, MariborMarjan Fink, Novo mestoMetka Herceg, MariborMatjaž Nardin, KranjBernard Požar, PostojnaMilutin Radenkovič, Maribor5. BRONASTI ZNAK 72. BR:Zlatko Bratec, KranjMarko Breznikar, Novo mestoPeter Jaksetič, PostojnaRobi Jesenšek, LjubljanaBrigita Keber, Novo mestoTomaž Klevišar, KranjBoštjan Ključevšek, MariborMilan Kos, KranjKristina Kranjc, MariborRenato Križanič, PtujBorut Lončarič, Slovenska BistricaBranko Lorenčič, MariborRajko Maljuga, KranjRobert Marinovič, Postojna/ KoperDragutin Markan, MariborJasna Murko, MariborŽarko Nagode, PostojnaBoris Pegan, PostojnaRenata Ponjavič, KranjAnton Spetič, PostojnaIgor Strašek, Novo mestoJože Škofljanec, Novo mestoErna Šumej, CeljeMihael Tavčar, Kranj6. PLAKETO ZA SODELOVANJEII. GIMNAZIJA MARIBOR7. ZAHVALAOsnovna šola Borci za severno mejo8. POHVALA POVELJNIKA 72. BRIGADEIvan BobovnikBoštjan JakošaGregor MaričBožidar KolarBrigita MedeotRobert MullerAleš OrešKatica BadovinacBoštjan KraljJure DomjanRobert Vilfan2272. BRIGADA

Dobitniki priznanj 72. brigade | PRAVA SMER | NOVEMBER 2008Podeljena najvišja priznanja72. brigade bataljonomV preteklem obdobju je poveljnik 72. brigade,podpolkovnik Ernest Anželj,podelil najvišje priznanje brigade –plaketo 72. brigade trem bataljonom.Ob dnevu132. gorskegabataljona je bil naslovesnosti v Bohinjski Belite časti deležen edinigorskibataljonSlovenskevojske.Najboljši vojakin podčastnik72. brigadev obdobjujulij – september 2008Ob zaključku vaje »Zmožnosti SV 2008« sta na Počkunajvišje priznanje brigade prejela tudi 45. oklepni in460. artilerijski bataljon.Pripenjanje trakuza pridobljenoplaketo72. brigadena prapor45. oklepnegabataljona.NAJBOLJŠI PODČASTNIKŠtabni vodnik Miran Čadež132. GORBOb prejemu plakete72. brigade – poveljnik460. artilerijskegabataljona: »Za Slovenijo!«.NAJBOLJŠI VOJAKPoddesetnik David Muhič14. INŽB72. BRIGADA 23