Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije - Prirodoslovni muzej ...

SCOPOLIA No 74 – 2011Posebno zanimiv je vzorec cinabarita iz Šentanskega rudnika pri Tržiču, saj ima razvite kristalneploskve. V zbirki imajo svoje mesto kristali pirita, ki so oktaedrskih, kockastih in pentagonskododekaedrskih oblik. V odtenkih sive zlahka prepoznamo galenit, kot svinčevo rudo in antimonit,ki je vir antimona.Naslednji del sistematske mineraloške zbirke predstavljajo halogene soli; halogenidi in haloidi.Te spojine se rade topijo, značilen predstavnik pa je lahko halit ali preprosto sol, ki jo uporabljamokot začimbo skoraj vsak dan. Poleg kristalov soli najdemo v zbirki več raznobarvnih fluoritov, kiso masivni, v obliki kock in oktaedrov. Med njimi so tudi primerki iz Osojnika pod Blegošem.Zelo pomembna skupina mineralov so oksidi in hidroksidi. To so spojine prvin s kisikomali skupino OH. Zbirka se začne s spineli in nadaljuje prek klasičnih oksidov železa, kot je naprimer magnetit, do korunda iz kamnoloma Sivec v Makedoniji, ki je v izoliranih kristalih ali paskupaj s kalcitom v dolomitnem marmorju. Morfološko so lepo oblikovani kristali senarmontita,v zbirki pa je tudi kristal krizoberila v blestniku iz Urala. Hematit spoznamo v masivni obliki, vdrobnih lističih ali pa kot pojavno obliko spekularit. Ilmenit je v kristalih ali pa drobnih zrnih vtako imenovanih črnih peskih. Piroklor je pogost v karbonatitih, ki so redkejše kamnine. Ta delzbirke je zaradi številnih pojavnih oblik kremena precej bogat. Poleg klasičnih različkov kremena(kamena strela, ametist, čadavec) najdemo tudi drobnozrnate različke. Zaradi pojavne oblikeizstopa kalcedon. Svetlozeleni različek kalcedona, krizopras, izstopa po barvi. Med kremeniiz Slovenije so na primer primerki iz Sostra pri Ljubljani, Slivnice pri Cerknici in iz okoliceCrngroba. Drobnozrnati različki kremena se zaključijo preko vrste jaspisov rumene in rdeče barve.V tem delu zbirke je tudi visokotemperaturni polimorf kremena tridimit in pa amorfna kremenicaoziroma opal. Rutil je v lepih kolenastih dvojčkih iz Makedonije in v drobnih igličastih kristalihv kremenu iz Krašnje pri Trojanah. Med pomembnejšimi oksidi so še psilomelan, kasiterit involframit. Zbirko Oksidov in hidroksidov zaključujeta primerka diasporja. Večji monokristal je izTurčije, medtem ko je manjši iz dolomitnega marmorja Sivec v Makedoniji. Povsem na koncu staprimerka boksita, ki ga tvorijo aluminijevi hidroksidi.Soli ogljikove, dušikove in borove kisline tvorijo posebno skupino mineralov: nitrati,karbonati, borati. Primerkov mineralov iz skupine nitratov v zbirki ni. So pa zato bolj številnikarbonati in med njimi je na prvem mestu kalcit. V zbirki so tako skalenoedrski kot položnoin strmoromboedrski kristali. Zbirki je dodan tudi prozoren različek kalcita, tako imenovaniislandski dvolomec, ki ponazarja dvolom, pa tudi razkolnost kalcita. Poleg kalcitov iz tujihnahajališč so tudi kalciti iz Slovenije; iz septarijskih konkrecij pri Gornjem Štrihovcu, usekaavtoceste pri Domžalah ali pa v obliki jezerske krede iz Srpenice v dolini Soče. Bolj barvitikarbonati so rožnati rodohrozit ali prav tako rožnat pa tudi moder smithsonit. V nadaljevanjuspoznamo raznolikost aragonitovih kristalov, barvitost azurita in malahita in preproste kristaledolomita. Med borati izstopa atraktivni ulexit, ki ima to lastnost, da optično približa predmete,ki so na drugi strani kristala.V šesti skupini mineralov so sulfati, kromati, molibdati in volframati. Zanje so značilneanionske skupine: (SO 4) 2- , (CrO 4) 2- , (MoO 4) 2- in (WO 4) 2- ). V začetnem delu zbirke nas presenetijolepo oblikovani kristali celestina, takoj za njimi pa so kristali barita. Ti so brezbarvni, tankolističasti ali pa bolj škatlasti in prekriti z belim ali rdečim oprhom. Med njimi so tudi primerki izseptarijskih konkrecij pri Gornjem Štrihovcu. Intenzivno zelena do zeleno modra barva je v tejskupini in zbirki rezervirana za brochantit in linarit. Značilno modra je še modra galica oziromapo mineraloško halkantit, poleg pa so še nekateri drugi galuni. Sadra je največkrat brezbarvna inje v tankih in tudi debelejših podolgovatih kristalih ali pa v obliki znamenite saharske rože. IzPeruja je njen odlomek z visokim sijajem in živahno rumeno barvo. Ta del zbirke se zaključujez znamenitimi kristali krokoita s Tasmanije, schelitom, ki intenzivno fluorescira, in primerkomwulfenita iz mežiških rudišč.8