Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije - Prirodoslovni muzej ...

SCOPOLIA No 74 – 2011cinkova ruda zastopana z več primerki. Iz rudnika Maškara v Bosni in Hercegovini so predvsemtetraedriti in sekundarni bakrovi minerali, iz ozemlja Hrvaške pa je v zbirki žveplasti boksit izIstre. Minerali in rude iz Slovenije so pogostejše. V zbirki so zbrane železove oolitne rude izokolice Turjaka, pa siderit s Kozjanskega ter keratofir in bornit iz Škofij nad Cerknem. Iz Podkrajapri Radečah in iz Remšnika so bakrovi sekundarni minerali. Galenitno sfaleritna ruda je iz Toplein drugih mežiških rudišč, od koder so tudi kristali wulfenita in kalcita. Iz Idrije sta masivnicinabarit in cinabarit v kristalih, mineralno paragenezo pa dopolnjuje idrialit. Sledijo minerali, kiniso vir kovin, in med njimi najprej minerali septarijskih konkrecij iz okolice Gornjega Štrihovca,nato pa kristali kremena iz različnih nahajališč. Iz Osojnika pod Blegošem so nekatere kamninein kristali fluorita.Iz Avstrije, natančneje Tirolske, so primerki mineralov iz rudnika Schneeberg in Rute priPliberku. Iz Italije so primerki iz Salafosse, Predazza, znameniti marmorji iz Carrare in nekateriprimerki s Sardinije in Liparskih otokov. Romunija, ki je tudi dežela prenekaterih rudnikov, jezastopana s kristali galenita in pirita.V zbirki Nahajališča rud in mineralov si nato sledijo vzorci iz številnih drugih držav Evropein severne Afrike. Morda omenimo zgolj cinabarit iz Almandena v Španiji, pa kromitno rudo izAlbanije. Iz Maroka in Alžirije so razne železove rude, ki so pogosto bile podvržene eolski erozijiin so avtorju zbirke še posebno zanimive. Iz teh dežel so tudi sfaleritno galenitne rude, manganoverude itd.Manganove in železove rude in tudi fosfati so zbrani iz Egipta. Iz Gvineje je halkopiritna,hematitna in limonitna ruda, iz Kenije grafitni skrilavec in črni peski. Avtor zbirke Marjan Dolencje več let raziskoval tudi v Tanzaniji, zato ne preseneča, da je kar nekaj vzorcev iz te države. Pane gre samo za vzorce zoisita in rubina, temveč tudi za povsem rudne minerale, kot je na primermagnetit in hematit ter posebej še kromit. Nekoliko več vzorcev je še iz Sudana, kjer so rude vobliki hematita in kromita. Hematitna ruda je v zbirki tudi iz Indije, medtem ko je iz Brazilijepiroklor z apatitom.Poseben del zbirke je namenjen kamninam in železovim rudam v Sudanu, natančneje izrudnika Fodikwan. Ta se nahaja v območju blizu Rdečega morja. Samo orudenje je povezanoz magmatsko intruzijo in metamorfozo kamnin. Raznolikost kamnin je velika, bogastvo rud paprivablja tuje investitorje. Kamnine in rude iz Sudana so v zbirki predstavljene še iz rudišča GrabDelhit, medtem ko je kromova ruda z območja Dj. Gerri.Znotraj zbirke Nahajališča mineralov in rud so posebej zbrani in oštevilčeni karbonatiti. To sonesilikatne magmatske kamnine, v kateri prevladujejo karbonati. Poleg lahko najdemo še natrolit,sodalit, apatit, magnetit, barit, fluorit, sljude in še druge, nekatere tudi redke in radioaktivneminerale. V svetu kamnin so karbonatiti sorazmerno redke kamnine in zato ima te del zbirke šeposeben pomen. Karbonatiti v zbirki so urejeni po nahajališčih, znotraj njih pa je ločeno zbranmineraloški in petrografski del. Tako so zbrani vzorci karbonatitov iz Panda Hill v Tanzaniji, SengeriHill v Tanzaniji, Mbozi Ring Structure v jugozahodni Tanzaniji, Nachendezwaya v jugozahodniTanzaniji na meji z Malavi republiko, Wigu Hill in Zizi v Tanzaniji. Poleg tanzanijskih nahajališčkarbonatitov so v zbirki tudi vzorci karbonatitov iz drugih delov sveta: iz Brazilije in Gvineje,medtem ko so karbonatiti iz Mozambika in Mavretanije označeni kot problematični karbonatiti.Kot poseben izziv so na koncu problematičnih karbonatitov vzorci domnevno te kamnine iz KriveLakavice v Makedoniji, ki pa so po mnenju avtorja zbirke skarni in ne karbonatiti.Zadnji del zbirke Nahajališča mineralov in rud pripada perlitom iz Grčije. Perliti so amorfni;gre za vulkansko steklo z relativno visoko vsebnostjo vode. Za praktično uporabo materialzmeljejo in na hitro segrejejo tudi do 900 °C. S tem postane material votlikav in primeren kotizolator. Perlite uporabljajo tudi kot filtre za vodo, dodajajo zemlji itd. Svetovne zaloge so ocenjenena 700 milijonov ton, letna proizvodnja v letu 2011 pa je dosegla 1,7 milijona ton tega materiala.72